Jana Fer din1, Met ka Lenas si2
Zu naj ce lič ni vezi kli in nji hov kli nič ni poten cial
Ex tra cel lu lar Vesic les and their Cli ni cal Poten tial
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: zunaj ce lič ni vezi kli, ekso so mi, mikro ve zi kli, biooz na če val ci, izo la ci ja, ana li za, diag no sti ka
Zu naj ce lič ni vezi kli so hete ro ge na popu la ci ja mem bran skih vezi klov s po memb no vlo -
go v med ce lič ni komu ni ka ci ji, ki so iz celic v zu naj ce lič ni pro stor sproš če ni tako in vivo
kot tudi in vitro. Izo li ra li so jih iz raz no li kih bio loš kih vzor cev, kot so kri, bron hoal veo -
lar ni izpi rek, sino vial na teko či na, urin, plo dov ni ca, sper ma, mle ko, sli na; ter iz kul tur veči -
ne tipov sesalč jih celic. Gle de na veli kost in mesto nastan ka v ce li ci, zunaj ce lič ne vezi kle
loči mo na ekso so me (30–100 nm), mikro ve zi kle (100–1.000 nm) in apop tot ska teles ca
(1.000–5.000nm). Nji ho va pro tein ska, nuklein ska (mi RNA) in lipid na sesta va odse va sesta -
vo celi ce izvo ra in je odvi sna od tre nut ne ga sta nja celi ce. Posle dič no so zunaj ce lič ni vezi -
kli posta li pomem ben vir novih biooz na če val cev za raz no li ka tele sna sta nja s po memb no
diag no stič no in prog no stič no vred nost jo, še poseb no za bolez ni osred nje ga živ čev ja. Razi -
ska ve pote ka jo tudi v sme ri cilja nja zunaj ce lič nih vezi klov v diag no stič ne in tera pevt ske
name ne, pri čemer pa se znans tve ni ki sre ču je jo s šte vil ni mi pre pre ka mi. Rav no zara di
veli ke ga kli nič ne ga poten cia la se je zani ma nje za karak te ri za ci jo, nasta nek in vlo go zunaj -
ce lič nih vezi klov v zad njih letih moč no pove ča lo, pri čemer je priš lo tudi do pomemb -
ne ga napred ka pri raz vo ju metod za nji ho vo izo la ci jo in ana li zo. V tem pre gled nem član ku
bomo opi sa li vrste zunaj ce lič nih vezi klov, meto de za nji ho vo izo la ci jo in ana li zo ter nji -
ho vo bio loš ko vlo go in kli nič ni poten cial.
aBSTRaCT
KEY WORDS: extracellular vesicles, exosomes, microvesicles, biomarkers, isolation, characterization,
diagnostics
Extracellular vesicles are a heterogeneous population of membrane vesicles, released from
cells both in vivo and in vitro, with an important role in intercellular communication. They
have been isolated from a variety of biological samples such as blood, bronchoalveolar
lavage, synovial fluid, urine, amniotic fluid, semen, milk, saliva; and from cell cultures
of most mammalian cells. Based on their size and the site of formation in the cell, they
are classified as exosomes (30–100 nm), microvesicles (100–1,000 nm) and apoptotic bod-
ies (1,000–5,000 nm). Their protein, nucleic acid (miRNA) and lipid composition reflects
the composition of the parental cell and depends on the current state of the cell. Consequently,
the extracellular vesicles are an important source of novel biomarkers for diverse physiological
1 Asist. dr. Jana Fer din, univ. dipl.mikr., Inšti tut za bio ke mi jo, Medi cin ska fakul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni, Vra zov trg 2,
1000 Ljub lja na
2Doc. dr. Met ka Lenas si, univ. dipl.mikr., Inšti tut za bio ke mi jo, Medi cin ska fakul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni, Vra zov trg 2,
1000 Ljub lja na; met ka.le nas si@mf.uni-lj.si
63Med Razgl. 2016; 55 (1): 63–82  •  Pregledni članek
conditions with important diagnostic and prognostic values, especially for disorders of
the central nervous system. Researchers also investigate the potential use of extracel-
lular vesicles as targets for diagnostic and therapeutic purposes, but many obstacles still
have to be overcome. Due to their great clinical potential, the interest in extracellular
vesicle characterization, formation and role increased importantly in recent years, fuel-
ing also development of new methods for their isolation and analysis. In the present review,
we will describe the types of extracellular vesicles, methods for their isolation and analy-
sis, their biological role and clinical potential.
pato loš kih stanj (npr. rak, mikrob ne okuž -
be in nevro de ge ne ra tiv ne bolez ni) (10–17).
Nji hovo vple te nost v bio loš ke pro ce se pod -
pi ra tudi dejs tvo, da so zunaj ce lič ne vezikle
izo li ra li iz raz no li kih bio loš kih vzor cev, kot
so kri, bron hoal veo lar ni izpi rek, sino vialna
teko či na, urin, plo dov ni ca, sper ma, mleko,
sli na itd.; ter iz kul tur veči ne tipov sesalč -
jih celic, vključ no iz izvor nih celic, pri mar -
nih celic imun ske ga in živč ne ga siste ma ter
šte vil nih celič nih linij raka (18–25).
Kri je izred no boga ta z zu naj ce lič ni mi
vezi kli, ki pred stav lja jo lah ko dosto pen vir
novih biooz na če val cev za raz no li ka telesna
sta nja s po memb no diag no stič no in prog no -
stič no vred nost jo. Zunaj ce lič ni vezi kli v krvi
so še poseb no korist ni kot poten cial ni biooz -
na če val ci tre nut ne ga sta nja osred nje ga živ -
čev ja, saj je nji ho va ana li za v krvi manj inva -
zi ven pri stop v pri mer ja vi s tra di cio nal ni mi
diag no stič ni mi meto da mi. Kot mož ne biooz -
na če val ce se naj po go steje ana li zi ra pro tei -
ne ali miRNA, ki se z vezi kli izlo či jo gle de
na spe ci fič no sta nje celice izvo ra, lah ko pa
se spe ci fič no sta nje celi ce odra ža tudi v koli -
či ni izlo če nih vezi klov. Razi ska ve pote kajo
tudi v sme ri koriš če nja zunaj ce lič nih vezi -
klov za diag no stič ne in tera pevt ske namene,
pri čemer se znans tveni ki sre ču je jo s šte vil -
ni mi pre pre ka mi (24). Tudi naš labo ra to rij
na Inšti tu tu za bio ke mi jo Medi cin ske fakul -
te te Uni ver ze v Ljub lja ni preu ču je vlo go
zunaj ce lič nih vezi klov, sproš če nih ob infek -
ci ji z vi ru som HIV-1, pri raz vo ju nevro de ge -
ne ra tiv nih bolez nih zdrav lje nih oseb in nji -
ho vo poten cial no vlo go biooz na če val cev.
64 Jana Fer din, Met ka Lenas si    Zu naj ce lič ni vezi kli in nji hov kli nič ni poten cial
UvOD
Med ce lič no spo ra zu me va nje pri več ce lič -
nih orga niz mih pote ka bodi si z iz me nja vo
infor ma cij z iz lo ča njem top nih mole kul,
z ne po sred no inte rak ci jo s ce lič ni mi recep -
tor ji ali z ne po sred nim med ce lič nim sti kom.
Pred prib liž no 30 leti je bila pri evka rion -
tih prvič pred la ga na nova obli ka med ce lič -
ne komu ni ka ci je, ki vklju ču je vezi kle,
sproš če ne iz celic pre ko zlit ja mul ti ve zi ku -
lar nih telesc s pla zem sko mem bra no (1–7).
Do nedav ne ga so sproš ča nje zunaj ce lič nih
vezi klov obrav na va li kot ostan ke membran,
ki nima jo poseb ne bio loš ke vred no sti.
Danes pa je jasno, da vse preu če va ne celice
v svoj zunaj ce lič ni pro stor regu li ra no sproš -
ča jo mem bran ske vezi kle. Nji ho va pro tein -
ska, nuklein ska in lipid na sesta va odse va
sesta vo celi ce izvo ra in je odvi sna od trenut -
ne ga sta nja celi ce (npr. ali je trans for mi rana,
dife ren ci ra na, sti mu li ra na ali pod stre som),
zato se je zani ma nje za karak te ri za ci jo,
nasta nek in vlo go zunaj ce lič nih vezi klov
v zad njih letih moč no pove ča lo.
Vlo ge zunaj ce lič nih vezi klov v med -
celič ni komu ni ka ci ji so zelo raz no li ke, saj
vezikli pre na ša jo raz no vrst ne sig nal ne
mole ku le, kot so lipi di, pro tei ni ter šte vil -
ne neko di ra jo če (mi RNA) in kodi ra jo če
RNA (mRNA) (6, 8, 9). Vezi kli lah ko vpli va -
jo na delo va nje tarč nih celic v ne po sred ni
bli ži ni ali na bolj odda lje nih mestih. Nji ho -
vo vlo go so že preu če va li v raz no vrst nih
bio loš kih pro ce sih pri člo ve ku, kot so npr.
vzdr že va nje homeo sta ze, delo va nje imun -
ske ga odzi va ter raz voj in napre do va nje
V tem pre gled nem član ku bomo opi sali
vrste zunaj ce lič nih vezi klov, nji ho vo vlogo
v bio loš kih pro ce sih in nji ho vo poten cialno
upo ra bo v diag no sti ki, prog no sti ki in tera -
pi ji.
vRSTE ZUNaJCELIČNIH
vEZIKLOv
Zu naj ce lič ni vezi kli so hete ro ge na popu la -
ci ja mem bran skih vezi klov, ki so iz celic
v zu naj ce lič ni pro stor sproš če ni tako in vivo
kot tudi in vitro. So sfe rič ni del ci raz no li -
kih veli ko sti, obkro že ni z mem bra no iz
fos fo li pid ne ga dvo slo ja. Sesta va zunaj ce lič -
nih vezi klov odse va last no sti celi ce izvo ra,
zato nam karak te ri za ci ja vezi klov lah ko
poda infor ma ci je o spre mem bah pro ce sov
v ce li ci oz. v te le su. Zunaj ce lič ne vezi kle raz -
de li mo v več pod sku pin, ki se med seboj raz -
li ku je jo po nastan ku, veli ko sti, celič nem
izvo ru, pro tein ski sesta vi, vseb no sti RNA
(mRNA, miRNA) in bio loš ki vlo gi. Nji hovo
poi me no va nje je nekoč teme lji lo na pod la -
gi pred vi de ne vlo ge (npr. tole ro so mi) ali
celič ne ga izvo ra (npr. pro sta so mi, pro mi no -
so mi), kar je kori sti lo pred vsem razi sko val -
cem na spe ci fič nem področ ju, v splo šnem
pa je pov zro či lo neja sno sti. Tre nut no je
spre je to poi me no va nje gle de na veli kost in
mesto nastan ka vezi klov v ce li ci. Zunaj ce -
lič ne vezi kle tako loči mo na tri pod sku pi -
ne, ki jih pri ka zu je sli ka 1 (26, 27):
• ekso so mi (EKSO), vezi kli endo ci tot ske ga
izvo ra s pre me rom 30–100 nm,
• mikro ve zi kli (MV), vezi kli pre me ra
100–1.000 nm, ki nasta ne jo z br ste njem
pla zem ske mem bra ne, in
• apop tot ska teles ca (AP), vezi kli pre me ra
1.000–5.000 nm, ki so sproš če ni tekom
pro gra mi ra ne celič ne smr ti.
Kljub šte vil nim raz li kam se posa mez ne
last no sti med sku pi na mi vezi klov tudi pre -
kri va jo, zato je za vsa ko popu la ci jo vezi klov
tež ko jasno dolo či ti nji ho vo vlo go (28–33)
(sli ka 2).
65Med Razgl. 2016; 55 (1):
8–12 µm1–5 µm100 nm–1 µm30–100 nm
virusi bakterije
krvne
ploščice
CELICAAPOPTOTSKO
TELESCE
MIKROVEZIKELEKSOSOM
proteinski
delci
Sli ka 1. Veli kost na raz po re di tev glav nih sku pin zunaj ce lič nih vezi klov v pri mer ja vi z mi kro bi
in s celičnimi del ci (pri re je no po (34)).
Ek so so mi
Ek so so mi so med zunaj ce lič ni mi vezi kli
tre nut no naj bolj prou če va ni. Prvič jih je
kot izloč ke celi ce z en cim sko aktiv nost -
jo opi sal Trams s so de lav ci (35). Kasne je
66 Jana Fer din, Met ka Lenas si    Zu naj ce lič ni vezi kli in nji hov kli nič ni poten cial
sta nji ho vo sproš ča nje iz pod ga njih reti -
ku lo ci tov opi sa la Har ding in Stahl, štu -
di je elek tron ske mikro sko pi je pa so potr -
di le ekso ci to zo telesc veli ko sti prib liž no
50 nm (6, 7).
Predstavitev
antigena
Celična
signalizacija
EKSOSOMI
MIKROVEZIKLI
ZGODNJI
ENDOSOM
MVB
Brstenje
membraneFuzija MVB
in sprostitev
eksosomov
Vnos molekul
MHC Receptor
LIZOSOM
TARČNA
CELICA
Pinocitoz ,a
fagocitoza
Razgraditev
poly(A)
m7G
mRNA
AntigenmiRNA
Protein
IZVORNA
CELICA
Sli ka 2.Nasta nek zunaj ce lič nih vezi klov in nji ho va inte rak ci ja s tarč no celi co (pri re je no po (28)). MVB – multive -
zi ku lar na teles ca (angl.mul ti ve si cu lar body), MHC – pogla vit ni histo kom pa ti bil nost ni kom pleks (angl.major
histo com pa ti bi lity com plex).
Mor fo lo gi ja
Ve li kost ekso so mov varii ra med 30 in
100nm, kar se pre kri va z ve li kost jo mnogih
viru sov (npr. HIV) (sli ka 1), nji ho va gosto -
ta pa je 1,13–1,19 g/ml (33, 36, 37). Pod elek -
tron skim mikro sko pom ima jo ekso so mi
zna čil no čaši podob no obli ko (11, 38).
Bio ge ne za
Iz lo ča nje ekso so mov iz celi ce lah ko pote -
ka kon sti tu tiv no ali pa je spro že no z ne kim
biot skim (npr. okuž ba) ali abiot skim (npr.
tem pe ra tu ra) zuna njim dejav ni kom. Ekso -
so mi se sproš ča jo tako v nor mal nih kot tudi
v pa to loš kih pogo jih, ven dar se le-ti raz li -
ku je jo v mo le ku lar ni sesta vi (11). Z elek tron -
sko mikro sko pi jo so poka za li, da nasta ne jo
zno traj ce lič no z br ste njem mem bra ne v no -
tra njost poz nih endo so mov, ki dozo ri jo
v mul ti ve zi ku lar na teles ca (angl.mul ti ve si -
cu lar body, MVB). MVB se nato lah ko zli -
je jo s pla zem sko mem bra no ter spro sti jo
nasta le ekso so me v med ce lič ni pro stor ali
pa se zli je jo z li zo so mi, kjer sle di nji ho va
raz grad nja (6, 39). Nasta nek ekso so mov
v MVB pote ka tako, da je usmer je nost mem -
bran skih pro tei nov v ek so so mih podob na
usmer je no sti pro tei nov v pla zem ski mem -
bra ni. Koli či na in mole ku lar na sesta va
sproš če nih ekso so mov sta odvisni od sta -
nja celi ce izvo ra (33).
Se sta va
Ek so so mi so vezi kli obda ni s fos fo li pid nim
dvo slo jem. Nji ho va mem bra na je obo ga te -
na s ho le ste ro lom, cera mi dom in sfin go mie -
li nom ter s fos fa ti dil se ri nom in slad kor ji na
zuna nji stra ni dvo slo ja (11, 33). Na mem bra -
ni in v lum nu vezi kla se pre na ša jo šte vil -
ni pro tei ni, zna čil ni za ekso so me, zato so
pogo sto upo rab lje ni kot nji ho vi ozna čeval -
ci, čeprav niso vsi pri sot ni ved no ozi ro ma
v ena kih koli či nah. Ekso so mi zara di nji ho -
ve ga endo so mal ne ga izvo ra obi čaj no vsebu -
je jo proteine, vpletene v mem bran ski trans -
port in fuzi jo (GTP aze, Anne xin, Flo til lin,
LAMP1, Rab5b), tetras pa ni ne (CD9, CD63,
CD81, CD82), stre sne pro tei ne (Hsc70,
Hsp90), pro tei ne, vple te ne v bio ge ne zo
MVB (Alix, TSG101), kot tudi lipi de ter fos -
fo li pa ze (33). Med nji mi so za karak te ri za -
ci jo ekso so mov naj več krat upo rab lje ni:
tetras pa ni ni (CD9, CD63, CD81), TSG101,
Alix in Rab5b (28, 33). Poleg pro tei nov se
v ek so so mih pre na ša jo tudi raz no li ke mole -
ku le RNA, kot so m RNA in miRNA (28).
Pa to fi zio lo gi ja
Mo le ku lar na sesta va vpli va tudi na vlo go
ekso so mov, saj jih rav no spe ci fič ne mole -
ku le usmer ja jo do pra vih tarč nih celic in jim
omo go či jo pre nos sig na la z in te rak ci jo
recep tor-li gand ali s pre no som dolo če nih
mole kul med ekso so mom in tarč no celi co
(npr. onko ge ni recep tor ji, HIV viru sni pro -
tei ni, miRNA, dru ge ne-ko di ra jo če RNA in
celo m RNA), s či mer posle dič no vpli va jo na
meta bo li zem tarč nih celic (8, 12, 28, 34,
40–43). Sesta va ekso so mov naka zu je tudi na
tip celic, ki aktiv no izlo ča to vrsto vezi -
klov (44). Meha niz mi, pre ko kate rih ekso -
so mi lah ko vpli va jo na celi ce, so sle de či (45):
• nepo sred ni kon takt med povr šin ski mi
mole ku la mi vezi kla in celi co,
• endo ci to za vezi kla ali
• fuzi ja vezi kla s ce lič no mem bra no.
Nji ho va dejan ska uso da po veza vi s po vrši -
no tarč nih celic ni popol no ma zna na, vendar
šte vil ne štu di je pod pi ra jo zlit je ekso so mov
z mem bra no tarč nih celic in spro sti tev
vse bi ne v ci to sol. Ekso so mom je bila spr -
va med zore njem in dife ren cia ci jo celic
pri pi sa na vlo ga izlo ča nja odveč nih pro tei -
nov iz celic, kasne je pa je bilo ugo tov lje no,
da ima jo vlo go kot anti gen pred sta vi tve ni
vezi kli, ki sti mu li ra jo imun ski odziv, usmer -
jen pro ti infek tiv nim agen som ali tumor -
jem, oz. omo go či jo tole ran co le-tega (5, 8,
25, 46–48) (pre gled v 11, 34, 36). Tumor ske
celi ce tako kot dru ge celi ce v oko li co izlo -
ča jo zunaj ce lič ne vezi kle, s či mer pri po mo -
re jo k an gio ge ne zi, šir je nju raka vih celic in
nastan ku meta staz (43, 49, 50). Sproš če ni
67Med Razgl. 2016; 55 (1):
vezi kli lah ko pre na ša jo tudi imu no su pre siv -
ne mole ku le, ki inak ti vi ra jo lim fo ci te T ali
narav ne celi ce ubi jal ke, ozi ro ma spod bu di -
jo dife ren cia ci jo regu la tor nih lim fo ci tov T
ali mie loid nih celic, da le-te zavre jo imun -
ski odziv (51–54). Ekso so mi lah ko tudi pre -
pre ču je jo kopi če nje ami loid-β pep ti dov
v mož ga nih in s tem vzdr žu je jo nemo te no
aktiv nost nevron skih sinaps (55, 56). Vse to
kaže na obšir no fizio loš ko vlo go in vse bolj
uve ljav lje no vlo go pri pato loš kih sta njih, kot
so rak, okuž be, nevro de ge ne ra tiv ne bolez -
ni in splo šno urav na va nje imun ske ga odzi -
va (11, 15–17, 20, 36, 55, 56).
Iz vor
Ek so so me so izo li ra li iz kul tur raz lič nih
celič nih linij (imun ske celi ce, kot so npr.
den dri tič ne celi ce, lim fo ci ti T, lim fo ci ti B,
makro fa gi; hema to poet ske celi ce, celič ne
lini je raka); iz pri mar nih celic; z vi ru som
oku že nih celic; kot tudi iz šte vil nih tele -
snih teko čin: plaz ma oz. serum, bron hoal -
veo lar ni izpi rek, ple vral ni izliv, tumor ski
izced ki, sino vial na teko či na, urin, plo dov -
ni ca, sper ma, sli na, mle ko, itd. (18–23, 33,
57–68). Poleg naštetega so jih izo li ra li tudi
iz tkiv (npr. pri željc in maš čob no tki vo)
(69, 70).
Mi kro ve zi kli
Nji hov obstoj sta leta 1946 prvič opi sa la
Char gaff in West, ko sta opa zi la used li no
v plaz mi z od stra nje ni mi trom bo ci ti (71).
Peter Wolf jih je opi sal kot »trom bo cit ni
prah«, frak ci ja obo ga te na z li pid ni mi del ci,
ki jo je pri do bil po ultra cen tri fu gi ra nju
sve že plaz me (72). Tre nut ne razi ska ve na
mikro ve zi klih se osre do to ča jo pred vsem na
naj manj še med nji mi.
Mor fo lo gi ja
So vezi kli veli ko sti 100–1.000 nm (v plaz -
mi navad no 100–400 nm) (sli ka 1), ki jih
obkro ža fos fo li pid ni dvo sloj (34). Nji ho va
veli kost je primerljiva z ve li kost jo bak te rij
in netop nih imun skih kom plek sov (34).
Bio ge ne za
Na sta ne jo z br ste njem pla zem ske mem bra -
ne nav zven, tako da se mikro ve zi kli sprošča -
jo nepo sred no v zu naj ce lič ni pro stor (28, 73).
Stop nja ena ko mer ne ga sproš ča nja mikrove -
zi klov iz celic je obi čaj no pre cej niz ka, izje -
ma so le tumor ske celi ce (74). Regu li ra no
sproš ča nje vezi klov je indu ci ra no ob akti -
va ci ji povr šin skih recep tor jev celic ali s po -
vi ša njem kon cen tra ci je zno traj ce lič ne ga
kal ci ja (34).
Se sta va
Mem bran ske last no sti mikro ve zi klov so
podob ne zna čil no stim pla zem ske mem -
bra ne, brste nje mem bra ne pa pov zro či še
tran slo ka ci jo fos fa ti dil se ri na na zuna njo
stran mem bra ne (11, 75, 76). Neka te re štu -
di je so poka za le, da je izpo stav ljen fos fa ti -
dil se rin pri so ten le pri neka te rih popu la ci -
jah mikro ve zi klov (77–79). V pri mer ja vi
z ek so so mi je pri mikro ve zi klih iden ti fi ci -
ra nih veli ko manj zna čil nih pro tei nov,
neka te ri izmed njih so: ligand CD40; ARF6,
ki ima vlo go pri trans por tu vezi klov; ter šte -
vil ni inte gri ni in selek ti ni (11, 28, 73, 80).
Mole kul ska sesta va mikro ve zi klov prav
tako odra ža tre nut no sta nje celi ce izvo ra, za
funk ci jo pa so pomemb ni pred vsem mem -
bran ski ali cito sol ni pro tei ni ter m RNA in
miRNA (28, 73).
Pa to fi zio lo gi ja
Mi kro ve zi kli lah ko pos pe šu je jo str je va nje
krvi, pred stav lja jo način izlo ča nja inter -
lev ki na IL-1b iz celic akut ne mono cit ne
levke mi je, pris pe va jo k pa to ge ne zi rev ma -
toid ne ga artri ti sa, vpli va jo na inva ziv nost
neka te rih oblik tumor jev, pov zro ča jo onko -
ge no trans for ma ci jo celic ter so pomemb -
ni pri komu ni ka ci ji med fetu som in mater -
jo (81–86).
Iz vor
Naj več krat so ome nje ni kot pro dukt trom -
bo ci tov, rde čih krv nih celic in endo te lij skih
celic (34).
68 Jana Fer din, Met ka Lenas si    Zu naj ce lič ni vezi kli in nji hov kli nič ni poten cial
apop tot ska teles ca
Izraz apop tot sko telo je prvi upo ra bil Kerr
leta 1972, kasne je pa Robert Hor vitz, ko je
sle dil raz vo ju celic nema to de Cae nor hab di -
tis ele gans. So naj manj preu če va na sku pi na
zunaj ce lič nih vezi klov (34, 87).
Mor fo lo gi ja
Apop tot ska teles ca so mem bran ski vezi kli,
izvr že ni iz celic, ki vsto pa jo v pro ces pro -
gra mi ra ne celič ne smr ti oz. apop to ze. Med
opi sa ni mi zunaj ce lič ni mi vezi kli pred stav -
lja jo naj več jo popu la ci jo, saj nji ho va veli -
kost zna ša 1.000–5.000nm in je pri mer lji va
veli ko sti trom bo ci tov (sli ka 1) (88, 89).
Bio ge ne za
Za raz li ko od ekso so mov in mikro ve zi klov
se apop tot ska teles ca obli ku je jo in sproš ča -
jo iz pla zem ske mem bra ne celic, ki vsto pajo
v apop to zo (90). Celi ce v tem sta nju spre -
me ni jo nor mal no asi me trič no poraz de li tev
fos fo li pi dov na pla zem ski mem bra ni, celični
ligan di so s tem izpo stav lje ni na površi ni
vezi kla, pro ces fago ci to ze pa je tako sprožen
še pre den pri de do lize celi ce (91).
Se sta va
Kot pri osta lih zunaj ce lič nih vezi klih je tudi
pri apop tot skih teles cih na zuna nji povr ši -
ni lipid ne ga dvo slo ja pri so ten fos fa ti dil se -
rin (41, 77, 92). Zna čil na je tudi oksi da ci ja
povr šin skih mole kul pla zem ske mem bra -
ne, ki posta ne jo mesto veza ve za trom bos -
pon din in C3b (90). Tako spre me nje ne
mem bra ne med nor mal nim celič nim delo -
va njem pre poz na jo makro fa gi, ki apop tot -
ska teles ca odstra ni jo s fa go ci to zo (93, 94).
Ome nje ne mole ku le pogo sto upo rab lja jo
tudi kot ozna če val ce za pri sot nost apop tot -
skih telesc (90). Od dru gih vezi klov se apop -
tot ska teles ca raz li ku je jo še po tovo ru, saj
lah ko poleg pro tei nov vse bu je jo tudi orga -
ne le, frag men te DNA, ribo so mal no RNA
(18S in 28S r RNA) in histo ne (28, 89, 95, 96).
Gle de na razi ska ve je pol nje nje apop tot skih
telesc regu li ran pro ces (97).
Pa to fi zio lo gi ja
Tvor je nje apop tot skih telesc je meha nizem,
ki pre pre ču je spro sti tev poten cial no tok sič -
nih ali imu no ge nih vse bin iz pro pa da jo čih
celic. S tem sta pre pre če na vnet ni odziv in
avtoi mun ska reak ci ja ter posle dič no uni če -
nje oko liš ke ga tki va. Manj še vlo ge so tudi
hori zon tal ni pre nos onko ge nov, DNA ter
pred sta vi tev epi to pov celi cam T po prev ze -
mu s fa go ci ti (98–100).
Iz vor
Apop tot skih telesc veči no ma ne izo li ra jo,
nji ho vo funk ci jo pa preu ču je jo s sprem lja -
njem ko-kul tu re dveh celič nih popu la -
cij (34).
IZOLaCIJa ZUNaJCELIČNIH
vEZIKLOv
Kljub neka te rim očit nim raz li kam med
vezi kli so si le-ti podob ni v šte vil nih fizi -
kal nih in bio ke mij skih last no stih, zato je
loče va nje pod sku pin pogo sto pre cej zah tev -
no (34). Za izo la ci jo zunaj ce lič nih vezi klov
iz tele snih teko čin ali labo ra to rij skih kul -
tur celič nih linij razi sko val ci upo rab lja jo
raz lič ne stra te gi je in teh ni ke (24). V tem pre -
gle du se bomo osre do to či li pred vsem na
izo la ci jo ekso so mov in manj ših mikro ve zi -
klov, saj so ti med zunaj ce lič ni mi vezi kli naj -
po go ste je preu če va ni.
Ul tra cen tri fu gi ra nje
V ve či ni do danes objav lje nih štu di jah vezi -
klov iz bio loš kih teko čin ali celič nih kul tur
je za kon cen tri ra nje in del no čiš če nje le-teh
upo rab lje no dife ren cial no cen tri fu gi ra nje
z ali brez fil tri ra nja. S tem postop kom izo -
li ra mo hete ro ge no popu la ci jo vezi klov
podob nih veli ko sti in pri mer lji ve gosto te.
Obi čaj no ga sestav lja cen tri fu gi ra nje pri niz -
kih obra tih (2.000 × g) za odstra ni tev celic
in celič ne ga debri ja, pri več jih obra tih
(10.000–20.000 × g) za odstra ni tev del cev,
kot so celič ni orga ne li in več ji mikro ve zikli,
ter pri viso kih obra tih (100.000–120.000×g)
za use da nje manj ših vezi klov, kot so eksosomi
69Med Razgl. 2016; 55 (1):
in manj ši mikro ve zi kli (37). Sedi menta ci ja
vezi klov ni odvi sna le od nji ho ve veliko sti,
tem več tudi od nji ho ve gosto te, vse bi ne in
raz da lje, ki jo mora jo pre po to vati. Za odstra -
ni tev neči stoč, ki se use de jo skupaj z ve zi -
kli, se naj po go ste je upo rab lja loče va nje na
gra dien tih saha ro ze ali iodik sa no la, ki raz -
vr sti ta del ce na osno vi nji ho ve gosto te (24).
Raz vrš ča nje vezi klov v gra dien tu ni odvi -
sno le od hitro sti vrt lja jev (sila g), tem več
tudi od tipa rotor ja (ni ha jo či ali s fik snim
kotom), učin ko vi to sti use da nja (fak tor rotor -
ja k), viskoz no sti vzor ca in last no sti gra dien -
ta (24). Neka te re razi ska ve kaže jo, da lah ko
ultra cen tri fu gi ra nje pov zro či poš kod be viru -
snih del cev, med tem ko vpliv na ne-vi ru sne
del ce ni znan, lahko pa ti agre gi ra jo (24).
Mi kro fil tri ra nje
Zu naj ce lič ne vezi kle lah ko loči mo po veliko -
sti gle de na nji ho vo spo sob nost pre ha ja nja
pre ko fizič ne ovi re, kot so npr. fil tri z raz -
lič no veli ki mi pora mi (ali kolo ne). S tem
postop kom izo li ra mo hete ro ge no popu la -
ci jo vezi klov, ki so manj ši od veli ko sti por.
Z mi kro fil tri ra njem se popu la ci je zunaj ce -
lič nih vezi klov ne obo ga ti, razen v pri me -
ru upo ra be fil trov za kon cen tri ra nje vzor -
ca. Posle di ca fil tri ra nja pre ko por je lah ko
poš kod ba in raz bit je več jih vezi klov, zato je
pripo roč lji va upo ra ba čim manj še sile fil -
tri ra nja (24). Ta meto da izo la ci je se pogo -
sto upo rab lja v kom bi na ci ji z ul tra cen tri fu -
gi ra njem in dru gi mi teh ni ka mi.
Imu noa fi ni tet na izo la ci ja
S to meto do se za izo la ci jo izrab lja pri -
sotnost spe ci fič nih pro tei nov na povr ši ni
zunaj ce lič nih vezi klov (CD63, CD81, CD82,
CD9, Rab5b, posa mič no ali v kom bi na ci jah)
in pro ti te le sa pro ti njim. Pro ti te le sa za nega -
tiv no ali pozi tiv no selek ci jo so na mag net -
ne kro gli ce, kro ma to graf ske matri ce ali
ploš če veza na kova lent no ali viso ko-afi nitet -
no, kar omo go ča fizič no loče va nje s centri -
fu gi ra njem pri niz kih obra tih ali z mag ne -
tom (37, 101). S tem pri sto pom se ome ji mo
na izo la ci jo le spe ci fič ne sub po pu la ci je
dolo če ne ga tipa zunaj ce lič nih vezi klov, kar
je lah ko zaže le no, lah ko pa pri tem nevede
zane ma ri mo obsto je čo hete ro ge nost. Način
selek ci je vpli va tudi na manj ši izku pi ček
v pri mer ja vi z zgo raj ome nje ni mi meto -
dami (24). Ome nje ni prin cip izo la ci je s po -
močjo pro ti te les pro ti CD63, CD81 ali CD9
izko riš ča tudi komer cial no dosto pen pro -
dukt Exo TESTTM (Han sa Bio Med Ltd.) (33).
Se di men ta ci ja s po li me ri
Za obo ga ti tev zunaj ce lič nih vezi klov lah ko
bio loš ke teko či ne pre ko noči inku bi ra mo
s po li me ri, nato pa vezi kle use de mo že
s cen tri fu gi ra njem pri niž jih obra tih. Ta
meto da je teh nič no in časov no nezah tev na,
ven dar je izo li ra na popu la ci ja vezi klov
izred no hete ro ge na, vpraš lji va pa je tudi nji -
ho va čistost in funk cio nal nost (24, 102).
Pogo sto se upo rab lja za ana li zo miRNA, pri -
sot ne v ve zi klih iz bio loš kih vzor cev, vendar
je pri tem potreb na kri tič na ana li za dob lje -
nih rezul ta tov (24). Ome nje ni prin cip upo -
rab lja jo tudi komer cial ni seti Exo QuickTM
(System Bios cien ces) (33).
Mi krof luid ne napra ve
Mi krof luid ne napra ve omo go ča jo izo la ci -
jo žele ne popu la ci je zunaj ce lič nih vezi klov
iz manj še koli či ne bio loš ko kom plek sne ga
vzor ca (prib liž no 400 µl), ki se pre ta ka po
kanalč kih z raz lič no obde la no povr ši no in
posle dič no raz lič ni mi prin ci pi izo la ci je
(pri sot nost dolo če nih pro tei nov, veli kost,
gosto ta, povr šin ski naboj). Pred nost tega
pri sto pa je veli ka povr ši na, na kate ri pote -
ka izo la ci ja vezi klov, pora ba majh nih koli -
čin rea gen tov, čistost izo la ta in rela tiv no
kraj ši čas izo la ci je (103). Mikrof luid ne napra -
ve deli mo na tri sku pi ne – izo la ci ja zunaj -
ce lič nih vezi klov (104):
• z imu noa fi ni tet nim pri sto pom,
• s po moč jo sipa nja ali fil tra ci je v elek trič -
nem polju in
• pre ko lov lje nja s po moč jo raz no li ko struk -
tu ri ra nih mikro ste brov.
70 Jana Fer din, Met ka Lenas si    Zu naj ce lič ni vezi kli in nji hov kli nič ni poten cial
No be na od teh metod ni popol na. Imu no -
afi ni tet no loče va nje je viso ko spe ci fič no in
krat ko traj no (prib liž no 1,5 ure), ven dar s to
meto do zane ma ri mo preo sta li del popu la -
ci je vezi klov, ki na svo ji povr ši ni nima spe -
ci fič nih recep tor jev, kate re pre poz na jo
izbra na pro ti te le sa (103). Pri fil tra ci ji v elek -
trič nem polju ni potreb na pred hod na obde -
la va vzor ca, kar omo go ča direkt no ana li zo
vzor ca krvi, ven dar problem predstavljata
niz ka stop nja obo ga ti tve vezi klov ter nji ho -
ve poš kod be zara di striž nih sil. Lov lje nje
s po moč jo mikro ste brov naj bi vodi lo do izo -
la tov veli ke čisto sti, ven dar je posto pek rela -
tiv no zamu den (tra ja več kot en dan) (103).
Mikrof luid ne napra ve kljub napred ku še
niso v splo šni upo ra bi, so pa že bile uporab -
lje ne za obo ga ti tev zunaj ce lič nih veziklov
iz plaz me in celič ne ga medi ja (101, 105).
Na čin izo la ci je vezi klov je odvi sen tudi
od nara ve vzor ca (ce lič ni medij, plaz ma, sli -
na, urin, lik vor). V ve či ni štu dij so vezi kli
iz vzor cev izo li ra ni z ul tra cen tri fu gi ranjem,
ki zaen krat še ved no pred stav lja »zla ti stan -
dard« (106). Navad no je ultra cen tri fu gi -
ranje pove za no še z lo če va njem na saha -
roznem gra dien tu ali s čiš če njem pre ko
saha roz ne raz to pi ne (37). Za viskoz ne vzor -
ce, kot sta kri in sli na, je pri po ro če no pred -
hod no red če nje s fos fat nim pufrom. Za raz -
red če ne vzor ce, kot je urin, je pri po ro če no
kon cen tri ra nje vzor ca na nano mem bra -
nah (24). Na kva li te to izo li ra nih vezi klov
moč no vpli va tudi pra vil no zbi ra nje bio loš -
kih vzor cev. Pri krvi je pomemb na izbi ra
plaz me (pri po ro če no) ali seru ma, tipa anti -
koa gu lan ta (he pa rin, EDTA, NaF/KO x ali
natri jev citrat), nači na in mesta odvze ma ter
igle. Pomemb ni so tudi čas odvze ma in pro -
ce si ra nja krvi, pri sot nost hemo li ze, ter čim
bolj ša odstra ni tev trom bo ci tov. Posto pek
odvze ma in pro ce si ra nja vzor cev mora biti
za vse med seboj pri mer ja ne vzor ce enak (24).
Iz bi ra stra te gi je je odvi sna tudi od tipa
štu di je in žele ne stop nje čisto sti, homo ge -
no sti in funk cio nal no sti izo li ra nih veziklov.
Mož ne neči sto če v izo la tih zunaj ce lič nih
vezi klov so lah ko neže le ne popu la ci je vezi -
klov, pri sot nost lipo pro tei nov, mikro bov,
kro ma ti na in pro tein skih agre ga tov. Bio loš -
ki siste mi vse bu je jo raz no li ke popu la ci je
zunaj ce lič nih veziklov. Kljub trudu, da
bi jih osa mi li in izo li ra li kot posa mič ne
popula ci je, je to sko raj nemo go če. Lipo pro -
teinski del ci, kot je HDL, se kljub manj ši
veli ko sti (10 nm) izo li ra jo sku paj z zu naj -
ce lič ni mi vezi kli, saj nji ho va gosto ta sov -
pa da z go sto to ekso so mov (1,13–1,19 g/ml).
Loče va nje med naj manj ši mi zunaj ce lič nimi
vezi kli in HDL je mož no le z use da njem pri
100.000×g (ek so so mi) in 300.000×g (HDL).
Veli kost zunaj ce lič nih vezi klov se lah ko pre -
kri va tudi z ve li kost jo šte vil nih mikro bov,
kot so viru si in bak te ri je. V pri me ru viru -
sov se le-te loči od vezi klov z upo ra bo gra -
dien ta iz izoo smot ske raz to pi ne iodik sa no -
la. Poleg tega se iz nekro tič nih celic lah ko
sproš ča jo mem bran ski del ci, orga ne li in
makro mo le ku le, kot je DNA. DNA se lah -
ko sama ali sku paj s kro ma tin ski mi pro teini
veže na zunaj ce lič ne vezi kle in ustva ri agre -
ga te s spre me nje no gosto to, ki sedi men tira -
jo pri niž jih obra tih in s tem pov zro či jo koli -
čin sko izgu bo pri izo la ci ji tarčnih vezi klov.
Zato je pri po roč lji va odstra ni tev genom ske
DNA z DN aza mi ali s ko lo na mi. Bio fi zi kalne
last no sti pro tein skih agre ga tov prav tako
sov pa da jo z last nost mi zunaj ce lič nih vezi -
klov. Imun ski kom plek si, ki so pogo sto neči -
sto če v izo la tih vezi klov iz bio loš kih tekočin,
se use da jo sku paj z več ji mi vezi kli pri manj -
ši hitro sti, loče va nje od vezi klov pa je možno
le z ul tra cen tri fu gi ra njem na gra dien tih (24).
aNaLIZa ZUNaJCELIČNIH
vEZIKLOv
Za ana li zo zunaj ce lič nih vezi klov so raz vili
in pri la go di li raz lič ne optič ne (npr. optično
in fluo res cent no mikro sko pi ra nje, pretoč -
na cito me tri ja, optič no sle de nje posa mez -
ne mu del cu in osta le) in ne-op tič ne (npr.
elek tron ska mikro sko pi ja, mikro sko pi ja na
atom sko silo, pre toč na cito me tri ja na osnovi
impe dan ce in osta le) meto de, pri čemer je
71Med Razgl. 2016; 55 (1):
naj več ji izziv pred stav lja la nji ho va majh -
nost (107). Za dolo ča nje šte vil nih zna čil no -
sti vezi klov, kot so veli kost, šte vi lo, vseb nost
RNA, pro tei nov in lipi dov, se upo rab lja jo
raz lič ne teh ni ke. Neka te re izmed njih smo
v na da lje va nju natanč ne je opi sa li vključ no
z nji ho vi mi pred nost mi in s pomanjkljivo -
stmi. Za upo ra bo teh metod v diag no sti -
ki bolezni ter nje ni prog no zi bo potreb no
prema ga ti nji ho ve pomanj klji vo sti, kar bo
omo go či lo tudi stan dar di za ci jo ana li ze zu -
naj ce lič nih vezi klov.
Do lo ča nje mor fo lo gi je in veli ko sti
vezi klov
Elek tron ska mikro sko pi ja
Za nepo sre den dokaz pri sot no sti vezi ku lar -
nih struk tur ter za ana li zo nji ho ve mor fo -
lo gi je, veli ko sti in pri sot no sti spe ci fič nih
mar ker jev se pogo sto upo rab lja tran smi -
sijska elek tron ska mikro sko pi ja (TEM) ali
vrstična elektronska mikroskopija (angl.
scanning electron microscopy, SEM) z mejo
loč lji vo sti prib liž no 1nm (8). Pri obeh meto -
dah je potreb no pred hod no ozna če va nje vezi -
klov s tež ki mi kovi na mi (os mi jev tetrok sid
ali ura nil ace tat), saj s tem pove ča mo kon -
trast sli ke, posne te po izpo sta vitvi pre pa rata
sno pu elek tro nov. TEM se pogosto uporablja
v kom bi na ci ji z zla ti mi delci, ki so veza ni
na pro ti te le sa pro ti pro tei nom, zna čil nim za
zunaj ce lič ne vezi kle. Pred nosti meto de so
pred vsem majh na pora ba vzor ca ter detek -
ci ja neči stoč, kot so pro tein ski agre ga ti in
delci mem bra ne (107). Ob tem se mora mo
zave da ti, da pred pri pra va vzor ca (fik sa ci ja
in ozna če va nje s tež ki mi kovi na mi) lah ko
vpli va na mor fo lo gi jo vezi klov, da so preu -
če vani vzor ci dehi dri ra ni ter da ima jo lah -
ko posa mez ne sku pi ne vezi klov raz lič no
spo sob nost veza ve na povr ši no mre že (107).
Mi kro sko pi ja na atom sko silo
Z mi kro sko pi jo na atom sko silo (angl. ato -
mic for ce micros copy, AFM) lah ko ana li zi ra -
mo topo gra fi jo povr ši ne vezi klov na atom
natanč no v ver ti kal ni osi in na nano me ter
natanč no v ho ri zon tal ni osi (107). Čeprav
podob no sli ko 3D-po vr ši ne pri do bi mo tudi
s SEM, pa je prin cip detek ci je raz li čen, saj
povr ši no pri AFM namreč obse va mo z la -
ser skim žar kom. Pred nost meto de AFM
v pri mer ja vi s SEM je, da zanjo ni potreb -
na kemič na pred pri pra va vzor cev, saj biološ -
ki vzo rec veže mo nepo sred no na nega tiv no
nabi to povr ši no, kot je na pri mer ste klo, kar
zmanj ša mož nost nastan ka mor fo loš kih
spre memb. Bio loš ke vzor ce lah ko ana li zi -
ra mo v raz lič nih pogo jih, na pri mer pri sob -
ni tem pe ra tu ri in celo v te ko čem oko lju.
Sicer pa je meto da AFM v pri mer ja vi s SEM
poča snej ša, z njo ni mož no dolo či ti sesta -
vo preu če va ne ga mate ria la, pri neu strez ni
upo ra bi ali zara di nara ve vzor ca pa se lah -
ko tvo ri jo tudi arte fak ti (107, 108).
Do lo ča nje kon cen tra ci je vezi klov
Op tič no sle de nje posa mez ne mu del cu
Naj po go ste je upo rab lje no orod je za dolo ča -
nje kon cen tra ci je in veli ko sti del cev v vzor -
cu je tre nut no optič no sle de nje posa mez -
ne mu del cu (angl. op ti cal sin gle par tic le
trac king) z me to do Nano Sight (Na no par ticle
Trac king Analy sis (NTA); Nano Sight Ltd.,
Wilts hi re, UK). Meto da na pod la gi lom lje -
nja svet lo be laser ske ga žar ka in Brow no ve -
ga giba nja del cev, zabe le že ne ga s CCD
(angl. char ge-cou pled devi ce) kame ro, zaz na
raz pon del cev 50–1000 nm. Meto da je rela -
tiv no eno stav na za upo ra bo in omo go ča
hkrat no mer je nje tako veli ko sti kot tudi
koncen tra ci je del cev v vzor cu, kar zmanj -
ša koli či no porab lje ne ga vzor ca in rea gen -
tov. Sla bo sti meto de so nuj ne opti mi za ci -
je nasta vi tev pred vsa ko meri tvi jo, ki so
moč no odvi sne od člo veš ke ga fak tor ja, ter
nes po sob nost loče va nja med pro tein ski mi
agre ga ti (ali celo mehurč ki) in vezi kli s po -
dob nim Brow no vim giba njem (24). Poleg
tega mora jo biti vezi kli v vzor cu po veli ko -
sti rela tiv no homo ge ni, saj več ji vezi kli hitro
moti jo detek ci jo majh nih. Ome nje ne sla bo -
sti vpli va jo pred vsem na odsto pa nja pri
izmer je nih kon cen tra ci jah del cev kot tudi
72 Jana Fer din, Met ka Lenas si    Zu naj ce lič ni vezi kli in nji hov kli nič ni poten cial
pri dolo ča nju veli ko sti preu če va nih vezi klov.
Kljub temu da se s to meto do ne dolo ča bio -
ke mij ske sesta ve ali celič ne ga izvo ra vezi -
klov, je mož na ana li za tudi s fluo res cen co
ozna če nih vezi klov (24).
Di na mič no sipa nje svet lo be
Po do ben prin cip delo va nja kot NTA ima
tudi meto da dina mič ne ga sipa nja svet lo be
(angl. dyna mic light scat te ring, DLS), ki na
osno vi zaz na va nja raz pr še no sti svet lo be
odvi sno od veli ko sti del cev dolo či povpreč -
no veli kost homo ge ne popu la ci je izo li ra nih
vezi klov. Pri ana li zi homo ge nih vzor cev
DSL v pri mer ja vi z NTA poda sta ti stič no bolj
robust ne in ponov lji ve rezul ta te, saj pov preč -
no veli kost del cev oce ni na več ji popu la ci -
ji del cev, pri ana li zi veli kost no hete roge nih
vzor cih pa je vpliv več jih del cev na oce no
pov preč ne veli ko sti vezi klov velik (107).
Re zi stent no zaz na va nje pul za
Re zi stent no zaz na va nje pul za (angl. re si stive
pul se sen sing) s q Nano teh ni ko (Izon Scien -
ce Ltd.) je alter na tiv na meto da za mer je nje
kon cen tra ci je in veli kost ne raz po re di tve
popu la ci je vezi klov. Ta meto da zaz na
posame zen vezi kel s po moč jo pre hod ne ga
zmanj ša nja ion ske ga toka zara di pre ho da
vezi kla pre ko nano po re v mem bra ni (109).
Ključ na pred nost pred meto do NTA je, da
je z njo mož no ana li zi ra ti veli kost no zelo
hete ro ge ne vzor ce (10–900 nm), iz meri tev
pa pri do bi mo tudi infor ma ci je o sa mem del -
cu, kot so na pri mer obli ka, nape tost povr -
ši ne in kon cen tra ci ja (110).
Pre toč na cito me tri ja
S pre toč no cito me tri jo lah ko kva li ta tiv no in
kvan ti ta tiv no ana li zi ra mo celi ce in manj -
še del ce, kot so tudi zunaj ce lič ni vezi kli.
Običaj ni pre toč ni cito me tri zaz na jo le del -
ce s pre me rom > 500 nm, novej ši pre toč ni
cito me tri pa so zmož ni detek ci je vezi klov
pre me ra do 200nm (111) ali celo do 100nm,
ven dar je za opti mal ne nasta vi tve pretočne -
ga cito me tra potreb no veli ko izku šenj (111,
112). Zunaj ce lič ne vezi kle lah ko pred ana -
li zo s pre toč nim cito me trom ozna či mo z li -
po fil ni mi bar vi li (PKH67 ali PKH26) ali
s fluo res cent no ozna če ni mi pro ti te le si proti
spe ci fič nim pro tei nom (113). Sla bost upo -
ra be pre toč ne cito me tri je za majh ne del ce
je ote že no loče va nje vezi klov od pro tein skih
agre ga tov ali skup kov fluo res cent ne ga bar -
vi la. Ta prob lem lah ko reši mo z dvoj nim
ozna če va njem vezi klov, z bar vi lom, spe ci -
fič nim za pro tei ne (CFSE) in za lipi de (FM),
saj jih tako loči mo od obi čaj nih neči stoč
v vzor cu, kot so pro tein ski agre ga ti ali mice -
li ji iz neve za ne ga lipo fil ne ga bar vi la (113).
S pre toč no cito me tri jo lah ko ana li zi ra mo
tudi pro tein sko sesta vo vezi klov, pri čemer
le-te pre ko pro ti te les pred hod no veže mo na
mikro me tr ske latek sne kro gli ce, nato pa pri -
sot nost zna čil nih pro tei nov pre ve ri mo s spe -
ci fič ni mi pro ti te le si, ozna če ni mi s fluo res -
cent ni mi bar vi li. V tem pri me ru izgu bimo
mož nost kvan ti fi ka ci je vezi klov in nji ho ve -
ga loče va nja na raz lič ne pod sku pine (37).
Do lo ča nje pro tein ske sesta ve
vezi klov
Pre nos western
Pre nos western je meto da s ka te ro s po moč -
jo spe ci fič nih pro ti te les doka že mo pri sot -
nost pro tei nov, ki so zna čil ni za dolo če no
popu la ci jo zunaj ce lič nih vezi klov (opi sa no
pri vrstah zunaj ce lič nih vezi klov). Iz izo li -
ra nih vezi klov naj prej ekstra hi ra mo pro tei -
ne, ki jih loči mo po veli ko sti s po lia kri la -
mid no gel sko elek tro fo re zo v pri sot no sti
natri je ve ga lavril sul fa ta. Nato jih pre ne -
semo na nitro ce lu loz no mem bra no, ki jo
nada lje ana li zi ra mo s pri mar ni mi in sekun -
dar ni mi pro ti te le si. Meto da je splo šno upo -
rab lje na za iden ti fi ka ci jo zna čil ne pro tein -
ske sesta ve vezi klov in za ana li zo pri sot no sti
neči stoč v izo la tu. Pomanj klji vost te meto -
de je, da lah ko pre ver ja mo le pri sot nost pro -
tei nov, ki jih v izo li ra nih vezi klih pri ča ku -
je mo, za iden ti fi ka ci jo nepoz na nih pro tei nov
pa je potreb no pro teom vezi klov ana li zi ra -
ti z ma sno spek tro me tri jo (29, 38).
73Med Razgl. 2016; 55 (1):
vLOGa ZUNaJCELIČNIH
vEZIKLOv
Zu naj ce lič ni vezi kli ima jo ključ no vlo go pri
raz vo ju raz lič nih bolez ni in pri urav na va -
nju nor mal nih fizio loš kih pro ce sov, kot so
angio ge ne za, celič ni meta bo li zem, pro ce -
si ra nje m RNA, celič na inva zi ja, rast, vzdr -
že va nje zarod nih celic, popra vi lo tki va,
imun ski nad zor in str je va nje krvi (sli ka 3)
(8, 38, 46, 73, 114–116). Do danes so nji ho -
vo pri sot nost že pove za li z na stan kom
tumor jev, s šir je njem viru sov in s šte vil ni -
mi pato loš ki mi dejav ni ki kot na pri mer ami -
loid-β-na sta li pep ti di in α-si nu klein, ki sta
pove za na z ne vro de ge ne ra tiv ni mi obo le nji
pri člo ve ku (Alz hei mer je va in Par kin so no -
va bole zen) (56, 117–124). Med ce lič ni pre -
nos zunaj ce lič nih vezi klov omo go ča posre -
do va nje imun ske ga odzi va na pato ge ne,
kot so virus HIV-1, bak te ri ji Myco bac te rium
74 Jana Fer din, Met ka Lenas si    Zu naj ce lič ni vezi kli in nji hov kli nič ni poten cial
bovis in Sal mo nel la typhi mu rium ter para zit
Toxo pla sma gon dii; ali pa pato ge nom omo -
go ča jo izo gib imun ske mu odzi vu gosti te -
lja (14, 43, 125–128).
MOŽNOSTI UPORaBE
ZUNaJCELIČNIH vEZIKLOv
v KLINIČNE NaMENE
(DIaGNOSTIKa IN ZDRavLJENJE)
Med ce lič no spo ra zu me va nje z zu naj ce lični -
mi vezi kli pred stav lja temelj upo ra be vezi -
klov v kli nič ne name ne. Ana li zo vezi klov je
mož no izko ri sti ti kot orod je odkri va nja ali
za potr je va nje diag no ze ter nad zor zdrav lje -
nja. Razi ska ve pote ka jo tudi v sme ri cilja nja
zunaj ce lič nih vezi klov z zdra vil ni mi učin ko -
vi na mi za pre pre če va nje raz vo ja bolez ni, nji -
ho ve upo ra be kot tera pevt sko sreds tvo, pri
čemer se znans tve ni ki sre ču je jo s šte vil ni -
mi pre pre ka mi in vpra ša nji (90, 129) (sli ka 3).
BOLNA CELICAZDRAVA CELICA
Vzdrževanje normalne fiziologije Širjenje bolezni
VIR
TARČA VIR
TARČA
Kontrola
imunskega
sistema
Strjevanje krvi
Vzdrževanje
matičnih celic
Obnova tkiva
Rak
Avtoimunost
Prionske
bolezni
Nevro-
degenerativne
bolezni
Virusna
infekcija
Izločanje
Vnos
Celična
signalizacija
Dostava
Izločanje
Eksosomi kot:
Terapevtsko sredstvo
Dostava zdravila
•
•
Eksosomi kot:
Tarča zdravljenja
Biooznačevalci bolezni
•
•
Sli ka 3. Vlo ga zunaj ce lič nih vezi klov pri nor mal ni fizio lo gi ji celi ce in šir je nju bolez ni (pri re je no po (28)).
ve zi kli kot biooz na če val ci
bolez ni
Zu naj ce lič ni vezi kli so pomem ben vir poten -
cial nih biooz na če val cev za zgod njo diag no -
zo raz lič nih bolez ni, saj so v ve li kem šte vi lu
pri sot ni v vseh tele snih teko či nah, nji ho va
pro tein ska, RNA in lipid na sesta va pa odra -
ža sta nje izvor ne celi ce, ki se lah ko nahaja
v bliž njem ali odda lje nem tki vu. Mini mal -
no inva ziv na diag no sti ka (ana li za krvi) ali
ne-in va ziv na diag no sti ka (upo ra ba vzor cev
uri na ali sli ne) sta zara di zmanj ša nja bole -
čin in nepri jet no sti odvze ma vzor ca, hitro -
sti in manj ših stroš kov ana li ze, naj bolj ši
alter na ti vi tra di cio nal nim biop si jam, ki so
pogo ste pri nevro loš kih obo le njih in nedo -
stop nih tumor jih (33). V se ru mu neka te rih
bol ni kov z gliob la sto mom so v izo li ra nih
zunaj ce lič nih vezi klih poleg muti ra nih
RNA in miRNA doka za li tudi pri sot nost
tumor-spe ci fič ne ga pro tei na EGFR v III, kar
kaže na to, da so zunaj ce lič ni vezi kli
pomemb ni pre na šal ci diag no stič nih infor -
ma cij, ki so ključ ne tudi za usme ri tev
zdrav lje nja (12). Pred leti so šte vil ne sku -
pi ne poro ča le o pri sot no sti miRNA v krvi
kot viru zelo pomemb nih biooz na če valcev,
sedaj pa je posta lo jasno, da so te mole ku -
le veči no ma zaš či te ne pred raz grad njo z ek -
so so mi (33). Podob no velja tudi za urin, saj
ekso so mi ohra ni jo mole ku lar no sesta vo,
poleg tega pa jih je mož no izo li ra ti na nein -
va zi ven način (130). Šte vil ne štu di je so jih
že preu če va le kot vir biooz na če val cev za
led vič na, uro ge ni tal na in sistem ska obo le -
nja (21, 130). V kli nič ni štu di ji so na pod -
lagi pri mer ja ve pro teo mov ekso so mov,
izo li ra nih iz uri na slad kor nih bol ni kov
z dia be tič no nefro pa ti jo, z ek so so mi zdra -
vih oseb kov odkri li raz lič no koli či no pro -
tei nov AMBP, MLL3 in VDAC1, ki bi bili
v pri hod no sti lah ko v po moč pri diag no zi
in sprem lja nju tega obo le nja (131). Pisit kun
s so de lav ci je po uspe šni izo la ci ji ekso so -
mov iz člo veš ke ga uri na z ma sno spek tro -
me tri jo doka zal pri sot nost 295 raz lič nih
mem bran skih pro tei nov, pri čemer so števil -
ni pove za ni z raz lič ni mi obo le nji in lahko
poten cial no slu ži jo kot biooz na če val ci (21).
Ker mno go štu dij teme lji na pri mer jal ni
ana li zi, je učin ko vi ta in ponov lji va meto da
za čiš če nje ekso so mov nuj no potreb na za
pri do bi tev zanes lji vih kvan ti ta tiv nih in
kva li ta tiv nih rezul ta tov (18).
Tudi šte vil na komer cial na pod jet ja so se
v zad njih nekaj letih osre do to či la na raz voj
diag no sti ke, ki teme lji na ekso so mih. Pod -
jet je Caris Life Scien ces Inc. raz vi ja pri stop
za izo la ci jo in ana li zo mikro ve zi klov v krvi.
Leta 2010 so na tržiš ču pred sta vi li test za
ana li zo ekso so mal nih pro tei nov pove zanih
z ra kom pro sta te (Ca ri so me® Pro sta te c MV) (33).
Pod jet je Exo so me Diag no stics Inc. prav tako
raz vi ja mole ku lar ni test ana li ze tele snih
teko čin (33), pri pod jet ju Exo so me Scien ces
pa so izde la li diag no stič no orod je za detek -
ci jo in kvan ti fi ka ci jo ekso so mov v te lesnih
teko či nah. Nji hov glav ni pro dukt raz li či ce
testa ELISA je bil pre ver jen za dolo ča nje
ekso so mov, ki naka zu je jo na pri sot nost
viru sa HIV, tuber ku lo ze in raz lič nih oblik
raka (33). Pod jet je Han sa Bio Med Ltd. se je
usme ri lo pred vsem na diag no sti ko ekso so -
mov pri raku in nevro de ge ne ra tiv nih bolez -
ni (33).
ve zi kli kot tar če za pre pre če va nja
raz vo ja bolez ni
Ved no več je šte vi lo štu dij potr ju je vple te -
nost zunaj ce lič nih vezi klov v pa to ge ne zo
raz no li kih bolez ni, kot na pri mer vple te nost
ekso so mov v šir je nje muti ra nih in nepra -
vil no zvi tih pro tei nov, pove za nih z ne vro -
loš ki mi obo le nji, kot so Alz hei mer je va,
Par kin so no va in prion ska bole zen (132).
Za pre pre če va nje nega tiv ne ga vpli va zunaj -
ce lič nih vezi klov na potek bolez ni, lah ko
le-te odstra ni mo z na sled nji mi pri sto pi:
pre pre če va nje nasta ja nja, sproš ča nja ali vno -
sa vezi klov in nji ho vih spe ci fič nih kom po -
nent v tarč ne celi ce. Na osno vi teh pristo -
pov se raz vi ja jo raz lič ne tera pevt ske inter -
ven ci je, kate rih namen je zmanj ša ti kopi -
če nje zunaj ce lič nih vezi klov ali pre preči ti
75Med Razgl. 2016; 55 (1):
aktiv nost/pri sot nost ključ ne kom po nen te
le-teh. Pri tem mora mo biti pre vid ni, saj
veči na štu dij pato loš ko vlo go zunaj ce lič nih
vezi klov preu ču je z upo ra bo pre cej viso kih
kon cen tra cij zunaj ce lič nih veziklov, ki obi -
čaj no pre se ga šte vi lo vezi klov, pri sot nih
v te le snih teko či nah (133). Pose ga nje v bio -
ge ne zo vezi klov lah ko pov zro či tudi nes pe -
ci fič ne učinke, saj so vezi kli pogo sto vple -
te ni v urav na va nje nor mal nih bio loš kih
pro ce sov ali pa so tarč ni pro tei ni, ki so ključ -
ni za bio ge ne zo vezi klov, pomemb ni tudi za
dru ge pro ce se v ce li ci (11).
ve zi kli matič nih celic
kot tera pevt sko sreds tvo
Zu naj ce lič ni vezi kli sode lu je jo pri spre mi -
nja nju nor mal nih fizio loš kih pro ce sov, zato
bi bili lah ko ustrez ni tudi kot tera pevt sko
sreds tvo pri obno vi tki va in pri usmer ja nju
imun ske ga odzi va v že le no smer: anti gen-
-spe ci fič no ali nes pe ci fič no. Obno va tki va
bi lahko bila odvi sna od pre no sa ekso so mov,
napol nje nih z rast ni mi dejavniki, top ni mi
pro tei ni, bioak tiv ni mi lipi di in genet skim
mate ria lom (mi RNA, m RNA in dru ge neko -
di ra jo če mole ku le RNA) do tarč nih celic (28,
134–136). Kla sič no za rege ne ra tiv no medi -
ci no preu ču je jo pred vsem upo rab nost
multi po tent nih matič nih celic, izo li ra nih iz
kost ne ga moz ga ali peri fer ne krvi. Tera pevt -
ski poten cial teh celic se odra ža tudi v šte -
vil nih kli nič nih štu di jah, kjer preu ču je jo
nji ho vo upo rab nost v srč no-žil nih bolez nih,
pri Croh no vi bolez ni in pri akut ni poš kod -
bi led vic (28). Vezi kli, sproš če ni iz matič nih
celic, so spo sob ni spro ži ti angio ge ne zo
miru jo čih epi tel nih celic, upo ča sni ti pro ces
apop to ze in zmanj ša ti pro li fe ra ci jo, dosta -
vi ti imun ske sig na le kot tudi rekru ti ra ti
in/ali repro gra mi ra ti celi ce, ki so potreb ne
za obno vo tki va (28). Tudi vezi kle, sproš če -
ne iz spe ci fič nih dife ren ci ra nih celic, je mož -
no izko ri sti ti za pre pre či tev spe ci fič ne ga
imun ske ga odzi va (28).
ve zi kli za dosta vo zdra vil nih
učin ko vin
Za ra di »na rav ne ga« izvo ra zunaj ce lič nih
vezi klov in nji ho ve vple te no sti v med ce lič -
no komu ni ka ci jo v te le su, je ved no več zani -
ma nja tudi za upo ra bo zunaj ce lič nih vezi klov
kot dostav ne ga siste ma. Upo ra bi li bi jih
lah ko za namen sko dosta vo RNA, pro tei nov
ali zdra vi la, saj so zunaj ce lič ni vezi kli s svo -
jim vsto pom v tarč no celi co spo sob ni vpli -
va ti na struk tur ne spre mem be tako na nivo ju
RNA, pro tei nov kot tudi celič ne ga feno ti -
pa (137). Pri tej obli ki zdrav lje nja bi lah ko
izko ri sti li narav ni poten cial zunaj ce lič nih
vezi klov, kot so spre mem ba imun ske ga odzi -
va, spod bu ja nje obnav lja nja ter pre pre če va -
nje vpli va pato ge nih orga niz mov. Vse te
last no sti je mogo če pou da ri ti ozi ro ma pri -
la go di ti do te mere, da omogočimo čim širši
spek ter nji ho ve zdra vil ne upo rab no sti, vključ -
no s cep lje njem, izbolj ša njem izi da noseč no -
sti, zdrav lje njem avtoi mun skih bolez ni, raka
in poš kod be tki va (11, 33, 138–141).
Že deset let je se za dosta vo zdra vil nih
učin ko vin v kli nič ne name ne upo rab lja fos -
fo li pid ne vezi kle ali lipo so me. Kljub temu bi
bilo za laž je posne ma nje narav nih trans port -
nih vezi klov, kot tudi zara di var no sti in oce -
ne kva li te te proi zvo dov, name sto upo ra be
celo kup nih zunaj ce lič nih vezi klov smi sel no
pre ne sti le nji ho ve ključ ne kom po nen te na
v prak si več krat upo rab lje ne nano del ce ali
lipo so me (137, 141). Med zunaj ce lič ni mi
vezi kli in lipo so mi obsta jajo šte vil ne podob -
no sti in raz li ke, ven dar ima ta oba tipa
pomemb ne last no sti, ključ ne za naju čin ko -
vi tej šo dosta vo zdra vi la: obstoj učin ko vi ne
v te le snem obto ku ter nje na pre raz po re di tev
in inte rak ci ja s ce li ca mi (137). Kljub temu so
pri tej obe ta jo či obli ki zdrav lje nja pri sot ni šte -
vil ni stra teš ki izzi vi: izbira zdra vil ne učin -
ko vi ne, prin cip vno sa učin ko vin v zu naj ce -
lič ne vezi kle (s kur ku mi no, z elek tro po ra ci jo),
učin ko vi tost proi zve de nih vezi klov (pre ver -
ja nje na celič nih kul tu rah), vzdr že va nje sta -
76 Jana Fer din, Met ka Lenas si    Zu naj ce lič ni vezi kli in nji hov kli nič ni poten cial
bil no sti vezi klov, cilj na usmer je nost vezi klov
ter uspe šna dosta va vse bi ne vezi kla v no tra -
njost tarč nih celic (28, 137, 141–145). Ker je
upo ra ba zunaj ce lič nih vezi klov za dosta vo
zdra vil nih učinko vin še ved no v po vo jih, je
pred tem potreb no obrav na va ti tudi splo šna
vpra ša nja v zvezi s po drob nej šim razu me va -
njem vseh poti nastan ka vezi klov, pre hod na
proi zvod njo vezi klov v več jem obse gu in poz -
na va nje nji ho vih inte rak cij v in vivo oko lju.
To bo pris pe va lo k raz vo ju uspe šnih, cenov -
no ugod nih ter učin ko vi tih siste mov dosta -
ve zdra vil nih učin ko vin na osno vi zunaj ce -
lič nih veziklov (137, 141).
ZaKLJUČEK
V tem pre gle du lite ra tu re smo str ni li tre -
nut no zna nje o zu naj ce lič nih vezi klih s pou -
dar kom na opi su vrst zunaj ce lič nih vezi klov,
metod za nji ho vo izo la ci jo in ana li zo, že zna -
nih bio loš kih vlog in nji ho ve ga kli nič ne ga
poten cia la. Kljub ogrom ne mu napred ku
v zad njih nekaj letih osta ja jo šte vil ni prob -
le mi pred vsem pri razu me va nju hete ro ge -
no sti popu la cij zunaj ce lič nih vezi klov, pri
poe no te nju kla si fi ka ci je vezi klov, pri raz vo -
ju stan dar di zi ra nih metod za izo la ci jo čiste
in ohra nje ne popu la ci je vezi klov ter pri raz -
vo ju eno stav nih in stan dar di zi ra nih metod
za nji ho vo ana li zo. Napre dek na ome nje nih
področ jih bo še pos pe šil prou če va nje in (po -
ten cial no) kli nič no upo ra bo zunaj ce lič nih
vezi klov kot biooz na če val ce v diag no sti ki,
kot tar če za pre pre če va nje raz vo ja bolez ni
ter kot tera pevt sko sreds tvo ali dostav ni
sistem za zdra vil ne učin ko vi ne.
77Med Razgl. 2016; 55 (1):
LITERaTURa
1. Chat ter jee SN, Das J. Elec tron micros co pic obser va tions on the excre tion of cell-wall mate rial by Vibrio chole -
rae. J Gen Micro biol. 1967; 49 (1): 1–11.
2. El lis TN, Kuehn MJ. Viru len ce and immu no mo du la tory roles of bac te rial outer mem bra ne vesic les. Micro biol
Mol Biol Rev. 2010; 74 (1): 81–94.
3. Be ve rid ge TJ. Struc tu res of gram-ne ga ti ve cell walls and their deri ved mem bra ne vesic les. J Bac te riol. 1999;
181 (16): 4725–33.
4. Schert zer JW, Whi te ley M. Bac te rial outer mem bra ne vesic les in traf fic king, com mu ni ca tion and the host-pat -
ho gen inte rac tion. J Mol Micro biol Bio tech nol. 2013; 23 (1–2): 118–30.
5. Pan BT, John sto ne RM. Fate of the trans fer rin recep tor during matu ra tion of sheep reti cu locy tes in vitro: selective
exter na li za tion of the recep tor. Cell. 1983; 33 (3): 967–78.
6. Pan BT, Teng K, Wu C, et al. Elec tron micros co pic evi den ce for exter na li za tion of the trans fer rin recep tor in
vesi cu lar form in sheep reti cu locy tes. J Cell Biol. 1985; 101 (3): 942–8.
7. Har ding C, Heu ser J, Stahl P. Recep tor-me dia ted endocy to sis of trans fer rin and recyc ling of the trans fer rin
recep tor in rat reti cu locy tes. J Cell Biol. 1983; 97 (2): 329–39.
8. Ra po so  G,  Nij man  HW,  Stoor vo gel W,  et al.  B  lymphocy tes  secre te  anti gen-pre sen ting  vesic les.  J  Exp
Med. 1996; 183 (3): 1161–72.
9. Dvo rak HF, Quay SC, Oren stein NS, et al. Tumor shed ding and coa gu la tion. Scien ce. 1981; 212 (4497): 923–4.
10. Ya nez-Mo M, Siljan der PR, Andreu Z, et al. Bio lo gi cal pro per ties of extra cel lu lar vesic les and their physio lo -
gi cal func tions. J Ex tra cell Vesic les. 2015; 4: 27066.
11. Thery C, Ostrow ski M, Segu ra E. Mem bra ne vesic les as con ve yors of immu ne res pon ses. Nat Rev Immu nol.
2009; 9 (8): 581–93.
12. Skog J, Wur din ger T, van Rijn S, et al. Gliob la sto ma micro ve sic les trans port RNA and pro teins that pro mo te
tumour growth and pro vi de diag no stic bio mar kers. Nat Cell Biol. 2008; 10 (12): 1470–6.
13. Mitc hell PJ, Wel ton J, Staf furth J, et al. Can uri nary exo so mes act as treat ment res pon se mar kers in pro state
can cer? J Transl Med. 2009; 7: 4.
14. Zhu W, Huang L, Li Y, et al. Exo so mes deri ved from human bone mar row mesenchy mal stem cells pro mo te
tumor growth in vivo. Can cer Lett. 2012; 315 (1): 28–37.
15. Re gev-Rudz ki N, Wil son DW, Car val ho TG, et al. Cell-cell com mu ni ca tion bet ween mala ria-in fec ted red blood
cells via exo so me-like vesic les. Cell. 2013; 153 (5): 1120–33.
16. Iz qu ier do-Use ros N, Nara njo-Go mez M, Erki zia I, et al. HIV and matu re den dri tic cells: Tro jan exo so mes riding
the Tro jan hor se? PLo S Pat hog. 2010; 6 (3): e1000740.
17. Vel la LJ, Shar ples RA, Nis bet RM, et al. The role of exo so mes in the pro ces sing of pro teins asso cia ted with
neu ro de ge ne ra ti ve disea ses. Eur Biophys J. 2008; 37 (3): 323–32.
18. Ca ra dec J, Khar ma te G, Hos sei ni-Be hesh ti E, et al. Repro du ci bi lity and effi ciency of serum-de ri ved exo so me
extrac tion met hods. Clin Bioc hem. 2014; 47 (13–14): 1286–92.
19. Ash croft BA, de Son ne vil le J, Yua na Y, etal. Deter mi na tion of the size distri bu tion of blood micro par tic les directly
in pla sma using ato mic for ce micros copy and microf lui dics. Bio med Micro de vi ces. 2012; 14 (4): 641–9.
20. Kel ler S, Ridin ger J, Rupp AK, et al. Body fluid deri ved exo so mes as a no vel tem pla te for cli ni cal diag no stics.
J Transl Med. 2011; 9: 86.
21. Pi sit kun T, Shen RF, Knep per MA. Iden ti fi ca tion and pro teo mic pro fi ling of exo so mes in human uri ne. Proc
Natl Acad Sci U S A. 2004; 101 (36): 13368–73.
22. Ren Y, Yang J, Xie R, et al. Exo so mal-like vesic les with immu ne-mo du la tory fea tu res are pre sent in human
pla sma and can indu ce CD4+ T-cell apop to sis in vitro. Trans fu sion. 2011; 51 (5): 1002–11.
23. Caby MP, Lan kar D, Vin cen de au-Scher rer C, et al. Exo so mal-like vesic les are pre sent in human blood pla sma.
Int Immu nol. 2005; 17 (7): 879–87.
24. Wit wer KW, Buzas EI, Bemis LT, et al. Stan dar di za tion of sam ple col lec tion, iso la tion and analy sis met hods
in extra cel lu lar vesic le research. J Ex tra cell Vesic les. 2013; 2.
25. Cha put N, Thery C. Exo so mes: immu ne pro per ties and poten tial cli ni cal imple men ta tions. Semin Immu no -
pat hol. 2011; 33 (5): 419–40.
26. Ka lra H, Simp son RJ, Ji H, et al. Vesic le pe dia: a com pen dium for extra cel lu lar vesic les with con ti nu ous commu -
nity anno ta tion. PLo S Biol. 2012; 10 (12): e1001450.
27. Cres ci tel li R, Las ser C, Sza bo TG, etal. Distinct RNA pro fi les in sub po pu la tions of extra cel lu lar vesic les: apoptotic
bodies, micro ve sic les and exo so mes. J Ex tra cell Vesic les. 2013; 2.
28. An da lous si SEL, Mager I, Brea ke field XO, et al. Extra cel lu lar vesic les: bio logy and emer ging the ra peu tic oppor -
tu ni ties. Nat Rev Drug Dis cov. 2013; 12 (5): 347–57.
29. Ra po so G, Stoor vo gel W. Extra cel lu lar vesic les: exo so mes, micro ve sic les, and friends. J Cell Biol. 2013; 200 (4):
373–83.
30. Fe vrier B, Rapo so G. Exo so mes: endo so mal-de ri ved vesic les ship ping extra cel lu lar mes sa ges. Curr Opin Cell
Biol. 2004; 16 (4): 415–21.
31. Si mons M, Rapo so G. Exo so mes-ve si cu lar car riers for inter cel lu lar com mu ni ca tion. Curr Opin Cell Biol. 2009;
21 (4): 575–81.
32. Schnei der A, Simons M. Exo so mes: vesi cu lar car riers for inter cel lu lar com mu ni ca tion in neu ro de ge ne ra ti ve
disor ders. Cell Tis sue Res. 2013; 352 (1): 33–47.
33. Vlas sov AV, Mag da le no S, Set ter quist R, et al. Exo so mes: cur rent know led ge of their com po si tion, bio lo gical
func tions, and diag no stic and the ra peu tic poten tials. Bioc him Biophys Acta. 2012; 1820 (7): 940–8.
34. Gyorgy B, Sza bo TG, Pasz toi M, et al. Mem bra ne vesic les, cur rent sta te-of-the-art: emer ging role of extra -
cel lu lar vesic les. Cell Mol Life Sci. 2011; 68 (16): 2667–88.
35. Trams EG, Lau ter CJ, Salem N Jr., et al. Exfo lia tion of mem bra ne ecto-enzy mes in the form of micro-ve sicles.
Bioc him Biophys Acta. 1981; 645 (1): 63–70.
36. Scho rey JS, Bhat na gar S. Exo so me func tion: from tumor immu no logy to pat ho gen bio logy. Traf fic. 2008; 9 (6):
871–81.
37. Thery C, Ami go re na S, Rapo so G, et al. Iso la tion and cha rac te ri za tion of exo so mes from cell cul tu re super -
na tants and bio lo gi cal fluids. Curr Pro toc Cell Biol. 2006; Chap ter 3: Unit 3.22.
38. Mat hi va nan S, Ji H, Simp son RJ. Exo so mes: extra cel lu lar orga nel les impor tant in inter cel lu lar com mu ni ca -
tion. J Pro teo mics. 2010; 73 (10): 1907–20.
39. Traj ko vic K, Hsu C, Chian tia S, et al. Cera mi de trig gers bud ding of exo so me vesic les into mul ti ve si cu lar endo -
so mes. Scien ce. 2008; 319 (5867): 1244–7.
78 Jana Fer din, Met ka Lenas si    Zu naj ce lič ni vezi kli in nji hov kli nič ni poten cial
40. Nol te-’t Hoen EN, Busc how SI, Ander ton SM, et al. Acti va ted T cells recruit exo so mes secre ted by den dri tic
cells via LFA-1. Blood. 2009; 113 (9): 1977–81.
41. Ar nold PY, Man nie MD. Vesic les bea ring MHC class II mole cu les media te trans fer of anti gen from anti gen-pre -
sen ting cells to CD4+ T cells. Eur J Im mu nol. 1999; 29 (4): 1363–73.
42. Fitz ner D, Schnaars M, van Ros sum D, et al. Selec ti ve trans fer of exo so mes from oli go den drocy tes to micro -
glia by macro pi nocy to sis. J Cell Sci. 2011; 124 (Pt 3): 447–58.
43. Va la di H, Ekstrom K, Bos sios A, et al. Exo so me-me dia ted trans fer of m RNA s and micro RNA s is a no vel mec -
ha nism of gene tic exc han ge bet ween cells. Nat Cell Biol. 2007; 9 (6): 654–9.
44. Choud hu ri K, Llo dra J, Roth EW, et al. Pola ri zed relea se of T-cell-re cep tor-enric hed micro ve sic les at the immu -
no lo gi cal synap se. Natu re. 2014; 507 (7490): 118–23.
45. Sil ver man JM, Rei ner NE. Exo so mes and other micro ve sic les in infec tion bio logy: orga nel les with unan ti ci -
pa ted phe noty pes. Cell Micro biol. 2011; 13 (1): 1–9.
46. Ra tajc zak J, Mie kus K, Kucia M, et al. Embr yo nic stem cell-de ri ved micro ve sic les repro gram hema to po ie tic
pro ge ni tors: evi den ce for hori zon tal trans fer of m RNA and pro tein deli very. Leu ke mia. 2006; 20 (5): 847–56.
47. John sto ne RM, Adam M, Pan BT. The fate of the trans fer rin recep tor during matu ra tion of sheep reti cu locytes
in vitro. Can J Bioc hem Cell Biol. 1984; 62 (11): 1246–54.
48. Har ding CV, Heu ser JE, Stahl PD. Exo so mes: loo king back three deca des and into the futu re. J Cell Biol. 2013;
200 (4): 367–71.
49. Rak J. Micro par tic les in can cer. Semin Thromb Hemost. 2010; 36 (8): 888–906.
50. Hood JL, San RS, Wic kli ne SA. Exo so mes relea sed by mela no ma cells pre pa re sen ti nel lymph nodes for tumor
meta sta sis. Can cer Res. 2011; 71 (11): 3792–801.
51. Zhang HG, Grizz le WE. Exo so mes and can cer: a newly des cri bed path way of immu ne sup pres sion. Clin Cancer
Res. 2011; 17 (5): 959–64.
52. Yang C, Ruff ner MA, Kim SH, et al. Pla sma-de ri ved MHC class II+ exo so mes from tumor-bea ring mice sup -
press tumor anti gen-spe ci fic immu ne res pon ses. Eur J Im mu nol. 2012; 42 (7): 1778–84.
53. Pec he H, van Den de ren B, Rous sel JC, et al. Pre sen ta tion of donor major histo com pa ti bi lity com plex class II
anti gens by dna vac ci na tion pro longs heart allo graft sur vi val. Trans plan ta tion. 2004; 77 (5): 733–40.
54. Pec he H, Heslan M, Usal C, et al. Pre sen ta tion of donor major histo com pa ti bi lity com plex anti gens by bone
mar row  den dri tic  cell-de ri ved  exo so mes modu la tes  allo graft  rejec tion.  Trans plan ta tion.  2003;  76  (10):
1503–10.
55. An K, Klyu bin I, Kim Y, et al. Exo so mes neu tra li ze synap tic-pla sti city-di srup ting acti vity of Abe ta assemb -
lies in vivo. Mol Brain. 2013; 6: 47.
56. Bel ling ham SA, Guo BB, Cole man BM, et al. Exo so mes: vehic les for the trans fer of toxic pro teins asso cia ted
with neu ro de ge ne ra ti ve disea ses? Front Physiol. 2012; 3: 124.
57. Ji H, Gree ning DW, Bar nes TW, et al. Pro teo me pro fi ling of exo so mes deri ved from human pri mary and meta -
sta tic colo rec tal can cer cells reveal dif fe ren tial expres sion of key meta sta tic fac tors and sig nal trans duc tion
com po nents. Pro teo mics. 2013; 13 (10–11): 1672–86.
58. Tau ro BJ, Gree ning DW, Mat hias RA, et al. Two distinct popu la tions of exo so mes are relea sed from LIM1863
colon car ci no ma cell-de ri ved orga noids. Mol Cell Pro teo mics. 2013; 12 (3): 587–98.
59. Mat hi va nan S, Lim JW, Tau ro BJ, et al. Pro teo mics analy sis of A33 immu noaf fi nity-pu ri fied exo so mes relea -
sed from the human colon tumor cell line LIM1215 reveals a tis sue-spe ci fic pro tein sig na tu re. Mol Cell Pro -
teo mics. 2010; 9 (2): 197–208.
60. Tay lor DD, Akyol S, Ger cel-Tay lor C. Preg nancy-as so cia ted exo so mes and their modu la tion of T cell sig na -
ling. J Im mu nol. 2006; 176 (3): 1534–42.
61. Ko sa ka N, Iguc hi H, Ochi ya T. Cir cu la ting micro RNA in body fluid: a new poten tial bio mar ker for can cer diagnosis
and prog no sis. Can cer Sci. 2010; 101 (10): 2087–92.
62. Tay lor DD, Ger cel-Tay lor C. Micro RNA sig na tu res of tumor-de ri ved exo so mes as diag no stic bio mar kers of ovarian
can cer. Gyne col Oncol. 2008; 110 (1): 13–21.
63. Adm yre C, Gru ne wald J, Thyberg J, et al. Exo so mes with major histo com pa ti bi lity com plex class II and co-sti -
mu la tory mole cu les are pre sent in human BAL fluid. Eur Res pir J. 2003; 22 (4): 578–83.
64. Pra do N, Mara zue la EG, Segu ra E, et al. Exo so mes from bronc hoal veo lar fluid of tole ri zed mice pre vent allergic
reac tion. J Im mu nol. 2008; 181 (2): 1519–25.
65. An dre F, Schartz NE, Movas sagh M, et al. Malig nant effu sions and immu no ge nic tumour-de ri ved exo so mes.
Lan cet. 2002; 360 (9329): 295–305.
79Med Razgl. 2016; 55 (1):
66. Asea A, Jean-Pier re C, Kaur P, et al. Heat shock pro tein-con tai ning exo so mes in mid-tri me ster amnio tic fluids.
J Re prod Immu nol. 2008; 79 (1): 12–7.
67. Gat ti JL, Meta yer S, Belg ha zi M, et al. Iden ti fi ca tion, pro teo mic pro fi ling, and ori gin of ram epi didy mal fluid
exo so me-like vesic les. Biol Reprod. 2005; 72 (6): 1452–65.
68. Adm yre C, Johans son SM, Qazi KR, et al. Exo so mes with immu ne modu la tory fea tu res are pre sent in human
breast milk. J Im mu nol. 2007; 179 (3): 1969–78.
69. Wang GJ, Liu Y, Qin A, et al. Thymus exo so mes-like par tic les indu ce regu la tory T cells. J Im mu nol. 2008; 181 (8):
5242–8.
70. Deng ZB, Polia kov A, Hardy RW, et al. Adi po se tis sue exo so me-like vesic les media te acti va tion of macrop -
ha ge-in du ced insu lin resi stan ce. Dia be tes. 2009; 58 (11): 2498–505.
71. Char gaff E, West R. The bio lo gi cal sig ni fi can ce of the throm bo pla stic pro tein of blood. J Biol Chem. 1946; 166 (1):
189–97.
72. Wolf P. The natu re and sig ni fi can ce of pla te let pro ducts in human pla sma. Br J Hae ma tol. 1967; 13 (3): 269–88.
73. Co cuc ci E, Racc het ti G, Mel do le si J. Shed ding micro ve sic les: arte facts no more. Trends Cell Biol. 2009; 19 (2): 43–51.
74. Smal ley DM, She man NE, Nel son K, et al. Iso la tion and iden ti fi ca tion of poten tial uri nary micro par tic le bio -
mar kers of blad der can cer. J Pro teo me Res. 2008; 7 (5): 2088–96.
75. Zwaal RF, Schroit AJ. Pat hophy sio lo gic impli ca tions of mem bra ne phosp ho li pid asym me try in blood cells. Blood.
1997; 89 (4): 1121–32.
76. Hu gel B, Mar ti nez MC, Kun zel mann C, et al. Mem bra ne micro par tic les: two sides of the coin. Physio logy (Bet -
hes da). 2005; 20: 22–7.
77. Niel sen MH, Beck-Niel sen H, Ander sen MN, et al. A flow cyto me tric met hod for cha rac te ri za tion of cir cu la -
ting cell-de ri ved micro par tic les in pla sma. J Ex tra cell Vesic les. 2014; 3.
78. Con nor DE, Exner T, Ma DD, et al. The majo rity of cir cu la ting pla te let-de ri ved micro par tic les fail to bind annexin
V, lack phosp ho li pid-de pen dent pro coa gu lant acti vity and demon stra te grea ter expres sion of glyco pro tein
Ib. Thromb Hae most. 2010; 103 (5): 1044–52.
79. Ji me nez JJ, Jy W, Mau ro LM, et al. Endot he lial cells relea se phe noty pi cally and quan ti ta ti vely distinct micro -
par tic les in acti va tion and apop to sis. Thromb Res. 2003; 109 (4): 175–80.
80. Mu ra lid ha ran-Cha ri V, Clancy J, Plou C, et al. ARF6-re gu la ted shed ding of tumor cell-de ri ved pla sma membrane
micro ve sic les. Curr Biol. 2009; 19 (22): 1875–85.
81. Le ro yer AS, Ted gui A, Bou lan ger CM. Role of micro par tic les in athe rot hrom bo sis. J In tern Med. 2008; 263 (5):
528–37.
82. Mac Ken zie A, Wil son HL, Kiss-Toth E, et al. Rapid secre tion of inter leu kin-1beta by micro ve sic le shed ding.
Immu nity. 2001; 15 (5): 825–35.
83. Boi lard E, Nigro vic PA, Lara bee K, et al. Pla te lets amplify inf lam ma tion in art hri tis via col la gen-de pen dent
micro par tic le pro duc tion. Scien ce. 2010; 327 (5965): 580–3.
84. Giu sti I, D’As cen zo S, Mil li mag gi D, et al. Cat hep sin B media tes the p H-de pen dent proin va si ve acti vity of
tumor-shed micro ve sic les. Neo pla sia. 2008; 10 (5): 481–8.
85. An ton yak MA, Li B, Boroughs LK, et al. Can cer cell-de ri ved micro ve sic les indu ce trans for ma tion by trans ferring
tis sue trans glu ta mi na se and fibro nec tin to reci pient cells. Proc Natl Acad Sci U S A. 2011; 108 (12): 4852–7.
86. Pap E, Pal lin ger E, Falus A, et al. T lymphocy tes are tar gets for pla te let- and trop hob last-de ri ved micro vesicles
during preg nancy. Pla cen ta. 2008; 29 (9): 826–32.
87. Kerr JF, Wyllie AH, Cur rie AR. Apop to sis: a ba sic bio lo gi cal phe no me non with wide-ran ging impli ca tions in
tis sue kine tics. Br J Can cer. 1972; 26 (4): 239–57.
88. Iha ra T, Yama mo to T, Suga ma ta M, et al. The pro cess of ultra struc tu ral chan ges from nuc lei to apop to tic body.
Virc hows Arch. 1998; 433 (5): 443–7.
89. Hri stov M, Erl W, Lin der S, et al. Apop to tic bodies from endot he lial cells enhan ce the num ber and ini tia te
the dif fe ren tia tion of human endot he lial pro ge ni tor cells in vitro. Blood. 2004; 104 (9): 2761–6.
90. Akers JC, Gon da D, Kim R, et al. Bio ge ne sis of extra cel lu lar vesic les (EV): exo so mes, micro ve sic les, retro vi -
rus-like vesic les, and apop to tic bodies. J Neu roon col. 2013; 113 (1): 1–11.
91. Wil liam son P, Schle gel RA. Trans bi la yer phosp ho li pid move ment and the clea ran ce of apop to tic cells. Biochim
Biophys Acta. 2002; 1585 (2–3): 53–63.
92. An der son HC. Vesic les asso cia ted with cal ci fi ca tion in the matrix of epiphy seal car ti la ge. J Cell Biol. 1969; 41 (1):
59–72.
93. Er wig LP, Hen son PM. Clea ran ce of apop to tic cells by pha gocy tes. Cell Death Dif fer. 2008; 15 (2): 243–50.
80 Jana Fer din, Met ka Lenas si    Zu naj ce lič ni vezi kli in nji hov kli nič ni poten cial
94. Sa vill J, Fadok V. Corp se clea ran ce defi nes the mea ning of cell death. Natu re. 2000; 407 (6805): 784–8.
95. Zer nec ke A, Bidz he kov K, Noels H, et al. Deli very of micro RNA-126 by apop to tic bodies indu ces CXCL12-de -
pen dent vas cu lar pro tec tion. Sci Sig nal. 2009; 2 (100): ra81.
96. Cli ne AM, Radic MZ. Apop to sis, sub cel lu lar par tic les, and autoim mu nity. Clin Immu nol. 2004; 112 (2): 175–82.
97. Ha lic ka HD, Bed ner E, Darzyn kie wicz Z. Segre ga tion of RNA and sepa ra te pac ka ging of DNA and RNA in apop -
to tic bodies during apop to sis. Exp Cell Res. 2000; 260 (2): 248–56.
98. Ta ka ta K, Mat su za ki T, Taji ka Y, et al. Loca li za tion and traf fic king of aqua po rin 2 in the kid ney. Histoc hem
Cell Biol. 2008; 130 (2): 197–209.
99. Pa la ni samy V, Shar ma S, Desh pan de A, et al. Nano struc tu ral and trans crip to mic analy ses of human sali va
deri ved exo so mes. PLo S One. 2010; 5 (1): e8577.
100. Spiel mann N, Wong DT. Sali va: diag no stics and the ra peu tic pers pec ti ves. Oral Dis. 2011; 17 (4): 345–54.
101. Chen C, Skog J, Hsu CH, et al. Microf lui dic iso la tion and trans crip to me analy sis of serum micro ve sic les. Lab
Chip. 2010; 10 (4): 505–11.
102. Al va rez ML, Kho sro hei da ri M, Kanc hi Ravi R, et al. Com pa ri son of pro tein, micro RNA, and m RNA yields using
dif fe rent met hods of uri nary exo so me iso la tion for the dis co very of kid ney disea se bio mar kers. Kid ney Int.
2012; 82 (9): 1024–32.
103. Liga A, Vlie gent hart AD, Oost huy zen W, et al. Exo so me iso la tion: a mi crof lui dic road-map. Lab Chip. 2015;
15 (11): 2388–94.
104. Kan war SS, Dun lay CJ, Simeo ne DM, et al. Microf lui dic devi ce (Exo Chip) for on-chip iso la tion, quan ti fi ca tion
and cha rac te ri za tion of cir cu la ting exo so mes. Lab Chip. 2014; 14 (11): 1891–900.
105. Da vies RT, Kim J, Jang SC, et al. Microf lui dic fil tra tion system to iso la te extra cel lu lar vesic les from blood. Lab
Chip. 2012; 12 (24): 5202–10.
106. Gould SJ, Rapo so G. As we wait: coping with an imper fect nomenc la tu re for extra cel lu lar vesic les. J Ex tracell
Vesic les. 2013; 2.
107. van der Pol E, Hoek stra AG, Sturk A, et al. Opti cal and non-op ti cal met hods for detec tion and cha rac te ri zation
of micro par tic les and exo so mes. J Thromb Hae most. 2010; 8 (12): 2596–607.
108. Gyorgy B, Modos K, Pal lin ger E, et al. Detec tion and iso la tion of cell-de ri ved micro par tic les are com pro mised
by pro tein com ple xes resul ting from sha red biophy si cal para me ters. Blood. 2011; 117 (4): 39–48.
109. Gar za-Li cu di ne E, Deo D, Yu S, et al. Por tab le nano par tic le quan ti za tion using a re si zab le nano po re instru -
ment – the IZON q Nano. Conf Proc IEEE Eng Med Biol Soc. 2010; 2010: 5736–9.
110. Ko zak D, Ander son W, Vogel R, et al. Advan ces in Resi sti ve Pul se Sen sors: Devi ces brid ging the void between
mole cu lar and micros co pic detec tion. Nano Today. 2011; 6 (5): 531–45.
111. Ro bert S, Lacroix R, Pon ce let P, et al. High-sen si ti vity flow cyto me try pro vi des access to stan dar di zed mea -
su re ment of small-size micro par tic les-brief report. Arte riosc ler Thromb Vasc Biol. 2012; 32 (4): 1054–8.
112. van der Vlist EJ, Nol te-’t Hoen EN, Stoor vo gel W, et al. Fluo res cent labe ling of nano-si zed vesic les relea sed
by cells and sub se quent quan ti ta ti ve and qua li ta ti ve analy sis by high-re so lu tion flow cyto me try. Nat Pro -
toc. 2012; 7 (7): 1311–26.
113. Pos pic ha lo va V, Svo bo da J, Dave Z, et al. Sim pli fied pro to col for flow cyto me try analy sis of fluo res cently labeled
exo so mes and micro ve sic les using dedi ca ted flow cyto me ter. J Ex tra cell Vesic les. 2015; 4: 25530.
114. Gat ti S, Bru no S, Dere gi bus MC, et al. Micro ve sic les deri ved from human adult mesenchy mal stem cells protect
against  isc hae mia-re per fu sion-in du ced  acu te  and  chro nic  kid ney  injury.  Nep hrol  Dial  Trans plant.  2011;
26 (5): 1474–83.
115. Del Con de I, Shrimp ton CN, Thia ga ra jan P, et al. Tis sue-fac tor-bea ring micro ve sic les ari se from lipid rafts and
fuse with acti va ted pla te lets to ini tia te coa gu la tion. Blood. 2005; 106 (5): 1604–11.
116. Lee Y, El Anda lous si S, Wood MJ. Exo so mes and micro ve sic les: extra cel lu lar vesic les for gene tic infor ma tion
trans fer and gene the rapy. Hum Mol Genet. 2012; 21 (1): 125–34.
117. Ca mus si G, Dere gi bus MC, Bru no S, et al. Exo so me/mi cro ve sic le-me dia ted epi ge ne tic repro gram ming of cells.
Am J Can cer Res. 2011; 1 (1): 98–110.
118. Rak J, Guha A. Extra cel lu lar vesic les-ve hic les that spread can cer genes. Bioes says. 2012; 34 (6): 489–97.
119. D’Asti E, Gar nier D, Lee TH, et al. Onco ge nic extra cel lu lar vesic les in brain tumor pro gres sion. Front Physiol.
2012; 3: 294.
120. Mack M, Kleinsch midt A, Bruhl H, etal. Trans fer of the che mo ki ne recep tor CCR5 bet ween cells by mem brane-de -
ri ved micro par tic les: a mec ha nism for cel lu lar human immu no de fi ciency virus 1 infec tion. Nat Med. 2000;
6 (7): 769–75.
81Med Razgl. 2016; 55 (1):
121. Shel ton MN, Huang MB, Ali SA, et al. Secre tion modi fi ca tion region-de ri ved pep ti de disrupts HIV-1 Nef’s inte -
rac tion with mor ta lin and blocks virus and Nef exo so me relea se. J Vi rol. 2012; 86 (1): 406–19.
122. Le nas si M, Cag ney G, Liao M, et al. HIV Nef is secre ted in exo so mes and trig gers apop to sis in bystan der CD4+
T cells. Traf fic. 2010; 11 (1): 110–22.
123. Em ma no ui li dou E, Melac hroi nou K, Rou me lio tis T, et al. Cell-pro du ced alp ha-synuc lein is secre ted in a cal -
cium-de pen dent man ner by exo so mes and impacts neu ro nal sur vi val. J Neu ros ci. 2010; 30 (20): 6838–51.
124. Por to-Car rei ro I, Fevrier B, Paquet S, et al. Prions and exo so mes: from PrPc traf fic king to PrPsc pro pa ga tion.
Blood Cells Mol Dis. 2005; 35 (2): 143–8.
125. Li XB, Zhang ZR, Schlue se ner HJ, et al. Role of exo so mes in immu ne regu la tion. J Cell Mol Med. 2006; 10 (2):
364–75.
126. Ngu yen DG, Booth A, Gould SJ, et al. Evi den ce that HIV bud ding in pri mary macrop ha ges occurs through the
exo so me relea se path way. J Biol Chem. 2003; 278 (52): 52347–54.
127. Bhat na gar S, Shi na ga wa K, Castel li no FJ, et al. Exo so mes relea sed from macrop ha ges infec ted with intra -
cel lu lar pat ho gens sti mu la te a proinf lam ma tory res pon se in vitro and in vivo. Blood. 2007; 110 (9): 3234–44.
128. Pelc hen-Matt hews A, Rapo so G, Marsh M. Endo so mes, exo so mes and Tro jan viru ses. Trends Micro biol. 2004;
12 (7): 310–6.
129. D’Sou za-Scho rey C, Di Vizio D. Bio logy and pro teo mics of extra cel lu lar vesic les: har nes sing their cli ni cal potential.
Expert Rev Pro teo mics. 2014; 11 (3): 251–3.
130. Hueb ner AR, Som parn P, Benjac hat T, et al. Exo so mes in uri ne bio mar ker dis co very. Adv Exp Med Biol. 2015;
845: 43–58.
131. Zu bi ri I, Posa da-Aya la M, Sanz-Ma ro to A, et al. Dia be tic nep hro pathy indu ces chan ges in the pro teo me of
human uri nary exo so mes as revea led by label-free com pa ra ti ve analy sis. J Pro teo mics. 2014; 96: 92–102.
132. Tsi lio ni I, Pana gio ti dou S, Theo ha ri des TC. Exo so mes in neu ro lo gic and psychia tric disor ders. Clin Ther. 2014;
36 (6): 882–8.
133. Sverd lov ED. Ame deo Avo ga dro’s cry: what is 1 mi crog of exo so mes? Bioes says. 2012; 34 (10): 873–5.
134. Ra tajc zak MZ, Kucia M, Jadczyk T, et al. Pivo tal role of para cri ne effects in stem cell the ra pies in rege ne ra -
ti ve medi ci ne: can we tran sla te stem cell-se cre ted para cri ne fac tors and micro ve sic les into bet ter the ra peu -
tic stra te gies? Leu ke mia. 2012; 26 (6): 1166–73.
135. Bian co ne L, Bru no S, Dere gi bus MC, et al. The ra peu tic poten tial of mesenchy mal stem cell-de ri ved micro -
ve sic les. Nep hrol Dial Trans plant. 2012; 27 (8): 3037–42.
136. Yeo RW, Lai RC, Zhang B, et al. Mesenchy mal stem cell: an effi cient mass pro du cer of exo so mes for drug
deli very. Adv Drug Deliv Rev. 2013; 65 (3): 336–41.
137. van der Meel R, Fens MH, Vader P, et al. Extra cel lu lar vesic les as drug deli very systems: les sons from the
lipo so me field. J Con trol Relea se. 2014; 195: 72–85.
138. Cha put N, Schartz NE, Andre F, et al. Exo so mes as potent cell-free pep ti de-ba sed vac ci ne. II. Exo so mes in
CpG adju vants effi ciently pri me nai ve Tc1 lymphocy tes lea ding to tumor rejec tion. J Im mu nol. 2004; 172 (4):
2137–46.
139. Zi tvo gel L, Reg nault A, Lozier A, et al. Era di ca tion of estab lis hed muri ne tumors using a no vel cell-free vaccine:
den dri tic cell-de ri ved exo so mes. Nat Med. 1998; 4 (5): 594–600.
140. An dre F, Cha put N, Schartz NE, etal. Exo so mes as potent cell-free pep ti de-ba sed vac ci ne. I. Den dri tic cell-derived
exo so mes trans fer func tio nal MHC class I/pep ti de com ple xes to den dri tic cells. J Im mu nol. 2004; 172 (4):
2126–36.
141. Gyorgy B, Hung ME, Brea ke field XO, et al. The ra peu tic appli ca tions of extra cel lu lar vesic les: cli ni cal pro mise
and open que stions. Annu Rev Phar ma col Toxi col. 2015; 55: 439–64.
142. Zhuang X, Xiang X, Grizz le W, et al. Treat ment of brain inf lam ma tory disea ses by deli ve ring exo so me encapsu -
la ted anti-inf lam ma tory drugs from the nasal region to the brain. Mol Ther. 2011; 19 (10): 1769–79.
143. Kra mer-Al bers EM, Bretz N, Ten zer S, et al. Oli go den drocy tes secre te exo so mes con tai ning major mye lin and
stress-pro tec ti ve pro teins: Trop hic sup port for axons? Pro teo mics Clin Appl. 2007; 1 (11): 1446–1.
144. Al va rez-Er vi ti L, Seow Y, Yin H, et al. Deli very of siRNA to the mou se brain by syste mic injec tion of tar geted
exo so mes. Nat Bio tech nol. 2011; 29 (4): 341–5.
145. El-An da lous si S, Lee Y, Lak hal-Litt le ton S, et al. Exo so me-me dia ted deli very of siRNA in vitro and in vivo.
Nat Pro toc. 2012; 7 (12): 2112–26.
Pris pe lo 14. 8. 2015
82 Jana Fer din, Met ka Lenas si    Zu naj ce lič ni vezi kli in nji hov kli nič ni poten cial