----- 39 ----- Novičar iz avstrijanskih krajev. Od Mure 25. januarja. % Cesar smo že dolgo serčno želeli — se je vendar enkrat izpolnilo. Pri dotičnih oblastih že ležijo listine, ktere poterjujejo, da ima lubniška škofija jenjati, in da današnja politiška okraja brus k i in graški bota okrožje sekovskega, marburški okraj pa okrožje labodskega škofiijstva. Vsa Koroška bode stala pod pastirsko palico kerškega škofa. Papeževo pismo je datirano VI. Calend. Decembris 1857. to je: 26. novembra lanskega leta; razun tega pisma ste še dve listini: dekreta consistorial. congregat. od 16. in 20. maja 1857. Mar b ur g bode sedež labodskega škofijstva, in mestna cerkev sv. Joaneza kerstnika bode stolna cerkev (eeclesia cathedralis). Semenišče klerikov bode se napravilo iz poslopja na velikem tergu, v kterem ste sadaj učelišče in stanovališče vojaških odgojencov. Cuje se tudi, da Nj. Veličanstvo bodo darovali novemu škofijstvu poleg škofovskega poslopja stoječi „Militar-Verpflegshausu, iz kterega bode tedaj kapitolski hram (^dornus capitularis). Vsi preča-stiti gospodje labodskega kapitela bodo se v Marburg preselili. — Opravila o izmeni patronatov, aktov i. t. d. se bodo koj začele, in upati smemo, da do pervega oktobra tekočega leta je preselitev že se zgodila. Ker je ta nova ustrojitev škofijska za štajerske Slovence neskončno važna reč, in se za nje nova doba bode začela v obziru moralne in dušne izobraženosti, tedaj slovensko duhovništvo in slovenski narod drugega ne more storiti kakor se iz globokega serca zahvaliti naj-pervlje: Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju Franc Jožefu, kteri tako očetovsko so v to ustrojitev privolili, ter svetlemu metropolitu solnograškemu nadškofu Maksimilianu; in slednjič imata se s polnim zaupanjem približevati slovensko duhovništvo in slovenski rod svetlemu škofu Antonu Martinu, kteri s svojim častivrednim kapitelom vred veliko žertvo doprinesejo za obči blagor. Sveta katoliška cerkva je med Slovenci zmiraj imela najzvestejše otroke; gotovo bode pod slavnim pastirjem, kteri je sin slovenske matere, brat po jeziku in kervi Slovencov, še lepše razcvetala. Podstopim pa se tudi opomniti slovensko duhovništvo, posebno gosp. dekane in farmeštre, naj premišlujejo, kako bi se na najdostojnejši način ponižna zahvala položila pred tron Nj. Veličanstva in pred lice presvetlega metropolita. Tudi dan, kadar bodo pre-svitli škof Anton Martin nastopili svoj novi sedež, bode se brez dvombe praznoval ko dan občega veselja. Mar-buržko mesto bode gotovo vse storilo, da bode sprejem slaven in vreden tako imenitne zgodbe; naj se pa tudi posvetujejo rodoljubni duhovniki slovenski, posebno iz dosa-danje sekovske škofije, kako bi se dal oni dan obhajati ko dan slave za katoliško cerkev, in ko dan sreče za štajersko-slovenski narod. Iz Zagreba 31. januarja. A K. — V minulih dveh , mescih so se igrale sledeče igre v domačem jeziku na tu- kajšnem kazališču: 2. dec. je bilo 29. predstavljanje igre ??Graničaria ili „Proštenje na Iljevua, od J. Freudenreich-a; — 9. dec. „Grof Benjovski" ili „Okletva na Kamčatki", s pevanjem v 5 razdelih poleg nemškega; — 16. decembra „Razbojnici na gori Kulminskoj" ili Moč viere", žalostna igra v 5 djanjih, iz nemškega prestavil Stiepan Marjanovič; — 30. dec. drugikrat „Grof Benjovski." — 6. jan. 33. predstavljanje, na korist reditelja in igravca Freudenreich-a ml. pervikrat „Crna kraljica", izvorna narodna gluma s pevanjem v 2 razdelih in predigro pod naslovom „Prokletstvo na. Medvedgradu" od gospoda Koristnika; — 20. januarja „Gospoje i Husari" ili ,,To neidea, šaloigra iz poljskega prevedena; — in 26. jan. na korist gospodične Norvegove drugikrat „Crna kraljica.46 — Družtvo nase kazalištno nam tako lepo napreduje, da se nam ni treba bati vpešanja od njegove strani. Le "kazalištnega občinstva nam prepogosto pomanjkuje; posebno rado se to zgodi pri predstavljanju iger prevedenih iz inostranih jezikov. Izvorne stvari, da si niso ravno izverstne, imajo vendar večjo vrednost za nas, kakor najboljši prevodi; izvorne narodne igre namreč nam kažejo kakor v zercalu: šege in navade z vsemi posebnostmi našega naroda, kar se pa v prevodih navadno pogreša. To je uzrok, da je naše občinstvo tako mlačno za prevedene igre, in zopet tako iskreno za izvorne. Iz Reke. V petek 22. t. m. smo tukaj slovesno praznovali spominj Radeckitove smerti. — Zima nas letos nenavadno nadleguje. Snega smo še precej imeli, in merzla burja neprestano piha. Morda ravno ta nenavadni mraz je uzrok toliko boleznim, ki po reškem mestu ljudi popri-jemajo. Pretekli teden je bilo malo hiš, v kterih ni bolnika bilo. Zdaj je, hvala Bogu, že veliko bolje. — Kakor je našim bravcom že znano, bo 5?Neven" izhajal v Reki. Spisal je že mnogo pripravljenih in tudi prejemnikov se je že nekoliko oglasilo, al vendar še izhajati ne more, ker privoljenja iz Zagreba čaka. Prav bi bilo, da bi tudi rodoljubni Slovenci ta hvalevredni časopis podpirali, da ne umre. Druzega ni tukaj novega. Z Bogom! Iz Veprinca v Istri 20. januarja. — Oganj dobro služi al slabo gospodari! Perve dni t. 1. zagleda nočni čuvar grada (jnesta) K a s t v e v hiši nekega šilca za polnočjo nenavadno svetlino. Navarnost precej spoznavši zavpije in zvoni, da hitro ljudi v gradu zbudi. Urno privreli so k požaru verli možje. Krič in na pomoč doni. Naenkrat ko strel iz goreče strehe glas zagromi: Tiho svi! in mene poslušajte. Bližnje šterne razbite, in redno meni vode podajajte, da slabega gospodarja pomirim. Tihota kakor v grobu ustane, sam ogenj razsaja. Ali kakor rečeno tako je storjeno. V kratkem se ogenj ugasi, in od častnega gosp. Andreja Marottia, starejega kapelana tega mesta, zares v vsem umnega in pogumnega moža, ki je pervi na goreči strehi bil in s častnim gosp. Simon Jurh-manom in Mesekom, kapelanom tega mesta, delo vredaval, se sliši drugi glas: 5)Idite domii, nevarnosti ni nobene več!4' Dober red in pravi posluh je povsod potreben. Imenovanim gospodom in vsim pričujočim Kastavcim gre očitna čast, da niso dali ognju — slabemu gospodarju veče oblasti! Liburnian. Iz Brešc 25. pros. Z. — Potoki invreke so letos tako zamerznili, da se po ledu čez nje hodi. Čeravno se majhno nad Čatežem stekate Kerka in Svava, je vendar vsa voda tako stisnjena bila, da je pri Catežkem brodu Sava tako zamerznila, da so ljudje po ledu čez Savo hodili; za-volj varnosti so bile nektere lestvice (lojtre) po ledu, in na nje deske položene, to je terpelo od 10. do 13. tega mesca. Že več ko 50 let, kakor ljudje pravijo, ni bila Sava tako zamerznjena, kakor letos, da bi bili ljudje po ledu čez njo hodili. Za veden spomin naj se to v 5?Novicah" ohrani. iz Ljubljane 1. febr. Snoči se je po dolgem mrazu vreme omečilo in je potihnila burja. Pa ga tudi ni bilo ta-cega mraza, kot to zimo, že veliko let. Mraz je bil sicer hujši, pa tako stanoviten ne. To se je vidilo na Ljubljanici, ki je bila kmali nad malim grabnom zamerznjena čez in čez. Samo v hudi zimi 1829—30 je bila tudi zamerznjena, kar se vejo ljudje spomniti. Uzrok temu je pa plitvost Ljubljanice, kakor je že sploh začelo vode zlo pomanjkovati. Ni tedaj res, kar govori „Laib. Ztg." od 30. t. m. o veliki zimi in zamerznjenji Ljubljanice leta 1832. — Družtvo za podporo ljubljanskih obertnikov je imelo v nedeljo veliki zbor, pri kterem se je snidila obilna množica družtvenikov ------ 40 ------ in kterega so počastili tudi Nj. ekselencia, gospod deželni poglavar s svojo nazočnostjo. Drugikrat več o tem. Iz Ljubljane 2. febr. — Včeraj popoldne je bila v „Novicahu že večkrat omenjena velika slovesnost v Vodnikovi rojstni hiši pri Zibertu v Šiški. Preveč smo še ginjeni te domorodne veselice, da bi mogli obširno o nji pisati; le to danes rečemo, da se je očitno pokazalo pri tej priložnosti : kako spoštovan in ljubljen je naš oče slovenskega pesništva. — Druga veselica nas čaka v petek zvečer v našem gledišču, kjer se bo napravila tudi Vodniku na čast beseda, osnovana od gospod dr. Tomana s pripomočjo gg, pevcov glasbenega družtva in mnogih drugih gospodov in gospodičin pod vodstvom gosp. Nedveda. Začela se bo beseda z overturo, ktero je zložil iz slovanskih pesem Emil Titi; za to pride k 6 r s slavnim venčanjem Vodnikove podobe; napev Nedvedev, besede dr. T.; — za tem se bo pel dvospev Fleišmanov po besedah Prešernovih z naslovom: spomin Val. Vodnika;, — Sarafan, samopev narodni ruski pride potem na versto; — Zadovoljen Krajnec, kor z besedami Vodnikovimi pa bo sklepal pervi razdel besede. — Drugi razdel se bo začel z govorom pesmi Vodnikove: NaVeršacu; — za njim bo sledil samopev Josipine Turnogradske-Tomanove pod naslovom : Občutki; — za tem pride češka pesem: P1 a v e oči — čeme oči; za to pesmijo bo sledil čveteropev Riharjev po besedah Uršičevih pod imenom Življenje; — končala se bode beseda z velikim korom po serbski pesmi ??B u d n i c aa osnovanim. — Začela se bo beseda zvečer ob 7. uri. Pa ne samo s posvetnimi veselicami hočemo obhajati blagi spomin Vodnikov; v saboto dopoldne ob 10. uri bo pri čast. o. o. frančiškanih sv. maša v spomin rajnemu Vodniku, h kteri povabimo vse častitelje in častiteljice njegove.