Leto 1886.
289
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIX. — Izdan in razposlan dne 29. maja 1886.
84.
Razpis finančnega ministerstva od 22. maja 1886,
o merilih za pavšaliragje davka od repnega enkra v delovršbeni dobi 1886/87, dalje o meri zavarovanja za kako doplačilo k davku od repnega enkra.
Za davek od repnega cukra v delovršbeni dobi 1886/87 ukazuje se na temelji §* 4 postave od 18. junija 1880 (Drž. zak. št. 74) o deloviti premeni določil za davek od repnega cukra in na temelji §. 2, Št. 3 in §. 3, št. 1, postave od 27. junija 1878 (Drž. zak. Št. 71) sporazumno s kralj, ogerskim finančnim ministrom naslednje:
§. I-
Množina frišne repe, od katere je plačati davek za en hektoliter prostornine v baterije zvezanih difuzijnih posod in za vsako polnilo teh posod, odmerja se:
I.	Pri baterijah iz najmanj 9 in največ 11 difuzijnih posod:
1.	z osem in petdesetemi (58) kilogrami, če se te posode rabijo tak<5, da so naslednji uveti skup izpolnjeni:
a)	repni odrezki morajo biti frišni, ko se denejo v te posode, ne smejo torej biti poprej greti niti zdrozgani niti drugače pripravljam;
b)	difuzijne posode morajo se polniti brez tlačilne ali phalne priprave, ki bi gostost lege repnim odrezkom povečavala. Lopate, greblje in grablje se ne štejejo med tako pripravo. Nasproti naj se zaporni vijak na gornjem po-krovci tedaj ima za tlačilno pripravo, kadar isti pri trdno zaprtem pokrovu čez locenj ali pokrovec, vštevši del, ki ga matica pokriva, za več nego dvajset centimetrov moli (štrli);
(Slovenisch.)
c)	pri nobeni polnitvi difuzijske posode ne sme se po tem, ko se je difuzija
uže pričela, pozneje kaj dodajati, t. j. množina odrezkov repnih povečavati.
2.	S sedem in osemdesetemi (87) kilogrami, če se posode te takö rabijo, da od zgornjih treb uvetov uvet pod a) ali pa pod b) ni izpolnjen.
3.	S sto kilogrami in enim (101), če se difuzijne posode tako rabijo, da od zgornjih treh uvetov ni nobeden izpolnjen, ali da uveta pod a) ob enem z uve-tom pod b), ali pa pod c) manjka.
II.	Pri baterijah, ki imajo manj nego 9 ali več nogo 11 difuzijnih posod, po načinu porabe z zgornjimi postavki (I), povišanimi za 25 odstotkov.
Z difuzijskimi posodami, katere pretin loči na dva razdela, treba je — od-meijaje jim storitveno zmožnost — postopati kakor z nerazdeljenimi, če imata oba razdela en vkupen zgornji in en vkupen dolnji pokrovec ter se hkrati polnita in praznita ter se v ovedbo resničnega števila polnitev uporabljaHodkovo štelo. Ako le enega teh uvetov manjka, šteje se vsak razdelek za se za eno difu-zijsko posodo.
III.	Za difuzijne posode, ki so manj nego 75 centimetrov visoke, priklada se k postavkom pod I, odnosno k tem postavkom dodavši 25 odstotkov (II), namreč:
pri visokosti pod 75 do 70 centimetrov po 5 odstotkov
7)	T9	od 70		T9	65	99	99	7‘A	99
n	99	T9	65	T9	60	19	99	10	19
99	99	T9	60	T9	55	T9	99	12‘A	99
99	n	T9	55	T9	50	99	99	15	99
y)	T9	71	50	99	45	99	99	17‘A	99
T9	99	99	45	n	40	99	99	20	99
T9	99	T9	40	99	35	99	99	22 V*	97
r)	n	99	35	T9	30	79	99	25	n
T9	T9	T9	30	99	—	79	99	30	T9
Visokost meri se pri difuzerjih zvračajočih se od središča dolnjega do središča gornjega sita in pri drugih difuzerjih od središča dolnjega sita navpično do ravni (ravnoležja) kraja gornje velike luknje.
IV.	Pri difuzijnih posodah, ki se proti dnu konično razširjajo, katerim se torej notranji promer od zgornjega kraja proti dnu bodi polagoma bodi odstavkoma povečuje, priklada se k postavkom pod I, odnosno k tem s prikladi pod II in III omenjenimi povišanim postavkom po devet (9) odstotkov.
Koničnost, pri katerih razlika najmanjšega in največega promera koničnega ' dela ne preseza 5 centimetrov, ne jemlje se v poštev.
Tudi take difuzijne posode, pri katerih se koničnega gornjega dela v niz gredč drži obel ali bikoničen del ali oba eden za drugim, podležč istemu pri-kladu od devet (9) odstotkov, kadar je navpična razdalja med sredino dolnjega sita in ravnino največega kroga, merjena tam, kjer se konični gornji del prijemlje oblega ali bikoničnega dela, manja od polovice največega promera. Repata ali odstavkoma razširjajoča se oblika šteje se za enako koničnej.
§• 2.
I.	Davkovna prostornina vsake difuzijne posode oveda se s tem, da se ista pri odprti gornji veliki luknji do kraja z vodo napolni.
Predno se začne voda vlivati, vzamejo se iz posode, ako bi jih bilo, tako imenovani odbremenilci sita, tudi če so predrti, kakor n. pr. tako imenovana Kfiž-Mayerjeva sita z razporkom, Chrobinski odbremenilci (katerih uporabo je pa treba naznaniti pred začetkom delne dobe) ter se posodi zaprö vse dotočniee in odtočniee, ležeče v isti ravnini z notranjo steno.
V poslednjem oziru treba je paziti se na to le:
a)	Tako imenovana školjka, ki utegne biti na gornjem robu difuzijne posode in katera moli na znotraj, kakor tudi krožni kanal na gornjem robu difuzijne posode, ako je, kamer drži dotočnica, ne privzemata se v izmero.
b)	Pri vseh difuzijnih posodah, katere pod sitom na dnu imevajo se privlito ali pribito sok razdeljujoče dno, ki ima za razdeljevanje soka eno ali več odprtin, zaprö se te odprtine pred merjenjem v isti ravnini z dnom sok razdeljujočim takö, da vode ne propuščajo.
Ako posode nimajo sok razdeljujočega dna, nego imajo samo eno ali več odprtin pod sitom na dnu za dotok in odtok soka, zapirajo se te odprtine v isti ravnini s steno, ki biva neposrednje pod sitom.
Ako sok razdeljujoče dno ni privlito ali pribito, zapirajo se posode v isti ravnini s steno, ki biva pod razdelilnim dnom.
II.	Kadar ima difuzijna posoda na zunaj izbočen gornji pokrov velike luknje, meri se ji votlina z vlito vodo, po tem ko se odprtine, katere drž0 v to votlino, takö zaprö, da ne propuščajo vode in da ima zapor isto ravnino z notranjo steno votline.
Ako prostornina te votline preseza tri odstotke od prostornine, ki jo ima difuzijna posoda, prišteje se presežek k davkovni prostornini te posode.
III.	Drobci litra, ki se podadö pri ovedovanji davkovne prostornine, puščajo se pri vsaki posodi, če so manji od pol litra, iz računa, a če dosezajo ali prese-zajo pol litra, računijo se za cel liter.
§. 3.
Davku podvržena dnevna storitvena zmožnost sokovnih točil računi se po merilih postavljenih z razpisom finančnega ministerstva od 28. junija 1878 (Drž. zak. št. 80) s sto in šest in štirideset (146) odstotki priklada pri vsakem načinu stiskanja.
§• 4.
Iznos varščine, ki jo za kako doplačilo davka od repnega cukra mora vsak podjetnik pavšalirane fabrike dajati, postavlja se na 20 odstotkov vprečne vsote, ki prihaja na fabriko za 120 delovnih dni.
Dnnajewski s. r.
*5.
Razpis finančnega ministerstva od 22. maja 1886,
o meri zavarovanja za povračilo priglednih troskov v delovršbeni dobi 1886/87, katero imajo
fabrike repnega cnkra dajati.
Iznos varščine, katero je vsak podjetnik pavšalirane fabrike repnega cukra za povračilo priglednih troskov po §“ 6 postave od 18. junija 1880 (Drž. zak. št. 74) zarad delovite premene določil, o davku od repnega oukra dolžan plačati, postavlja se za vršbeno razdobje 1886/87 na en odstotek poprečnine, ki prihaja na fabriko za 120 delnih ali vršbenih dni.
l>imajewski s. r.
m.
Razpis ministerstva za finance od 22. maja 1886,
s katerim se za delovršbeno dobo 1886/87 izdajo določila o štetih v difuzijskih fabrikah.
V porazumu s kralj, ogerskim ministerstvom za finance vzdržavajo se tudi za dobo cukrarskega dela 1886/87 v veljavnosti določila razpisov od 14. julija 1881 (Drž. zak. št. 80), od 7. julija 1882 (Drž. zak. št. 97) in od 25. maja 1883 (Drž. zak. št. 75) o štelih, katera služijo v poizvedovanje resničnega števila polnil ali polnitev difuzijskih posod v cukrarnah.
Ouiiujewski s. r.