Ko nastopi milejšo vreme, bo tudi vinski trg zopet oživel. Lanska vina, ki kažejo pcvprečno 10—12% maligana, 50 prav debre kakovosti, posebno ako so pozno brana. Taka sortirana vina se plačjjejo po 8—10 dinarjev, slabejša 9—10% po 6—8 dinarjev povprečno in kislejšo blago pa po 5—6 dinarjev. Mesca decembra so kupci Uidi marljivo segali po vinu iz leta 1922 ter ga plačevali po 4—5 din. Trgovina hoče še nadaljno znižanje prodajnih cen, vinogradniki pa so že popustili do skrajne meje, saj stanejo pridelovalni stroški za liter lanskega vina povprečno 8—10 dinarjev. Vinogradništvo gre rakovo pot, ako ne bo kmalu izvoza. Razun tega pa še domača vlada nalaga vedno nova bremena za točenje alkoholnih pijač in ne pomisli, da živi od vinogradništva tudi država. Na Hrvatskem , v" Slavoniji in Banatu se dobijo vina po 1.50—3 dinarje. V mncgih krajih so imeli lani boljšo vinsko letino, kakor pvedlani. Povsod vlada vinska kriza in beda vinogradnikov. Zato so vinogradniki hvaležni narodnemu poslancu g. dr. Hohnjecu, da je vlado zopet prijel radi izvoza naših vin posebno v Nemško Avstrijo, kjer je bil prej naš trg, ter temeljito pojasnil obupni položaj vinogrednikov. Ak'a smemo verjeti poročilom inozemskib listov, čaka jugoslovanska kcmlsija, ki je bila odposiana v Memško Avstrijo, da sklene trgovsko pogodbo, že natl me~ sec dni na inštrukcijo (navodila) iz Beograda. Pri takih poročilib se spomni človek nehote dobrega dcvtipa nekega rodoljuba: Zakaj cvete v Jugcslaviji verižništvo? Odgovor: Ker ga vlada še ni vzela v roke. V Nemški Avstriji je začelo primanjkovati vina, posebno takega za rezanje. Nemška vinska trgovina je glasornjLOročil njenih strokovnih listov delj časa omahovala mefl nakupi na Madžarskem in v Italiji. Ker pa je vinsici izvoz iz Madžarske kontingentiran (omejen), se je izkazalo, da uvoz ne zadostuje, akoravno bi bil nemškim trgovcem radi padca madžarske krone všeč, in vrgli so se spet na italijanska vina. Italijanska vina bodo torej najbrže v prihodnjih mesecih preplavljala avsrrijski trg. Povprečna vina stanejo v Nemški Avsiriji 6—8000 K za liter 1923 in 5000—6000 K za liter 1922. Sortirana vina pa se ne dobijo pod 9000 avstrijskih kron. Vinske cene ne popuščajo, ampak nasprotno rastejo. Na Madžarskem je sedaj tudi mirno, toda vinske cene niso popustile. Boljša vina se kupujejo po 2800—3000 m K, manjvredna po 1800—2400 m K. Madžari so še dosegli izvoz svojilj vin. Na Češkem se lanska vina iščejo in stanejo povprečno 5—6 č K. Slabša vina 3—4 č K. Za italijanska vina se je dosegla znižana uvozna carina, radi tega se pričftkuje večji uvoz. Na Francoskem je padec franka dvignil vinske cene vkljub dobri letini, radi tega so vinske cene poskočile. Z Italijo, našo konkurenčno državo glede vina, smo sklenili sporazum, kakor pravijo časniki. Vinske cene so stalne. Na južnem Tirolskem stanejo. 8—9% vina 160— 180 lir za hektoliter, 10—12% pa 200—300 Kr. V Stari Italiji so vina nekoliko ceneje. Naši vojaki, ki so bili v ravninah Italije, vedo, da raste tom med vinom še koruza in krompir. Vinogradov, kakor pri nas, tam ni. Pridelovalni stroški vina so tam cenejši. Vinska klavzula, ki je nekoč razburjala ves avstrijski parlament, nima danes žalibog v nasledstvenih državah pokojne Avstrije nobenega odrneva več. Spanija trpi tudi pod padcem franka. Ti driavi sta že od nekdaj navezani na trgovsko skupnost, kakor so bile n. pr. prejšnje veletrgovine navezane na »naravno« kislobo naših vin. V splošnem se labko reče: Vinske cene v normalnih letinah ne bodo več padle, ker so že dosegle najnižjo stopinjo. Ako bi padle še nižje, bi naši vinogradniki morali pričeti z drugo kulturo. To je često izključeno. Licitacija navzdol je mogoča samo na podlagi izvoza vina v tujino, znižanja davkov in doklad v domačiji, znižanja prevozruh stroškov vina povprek, znižanja uvoznih stroškov za galico, žveplo,, salodin, umetno gnojilo itd. Nižje cene za kruh, moko in kurjavo vinogradniškim delavcem in viničarjem. povprek na podlagi znižanja produkcijskih stroškov. V znižanju produkcijskih stroškov bo v bodoče ležal uspeh vinogradništva. I. Blaževič. CISCENJE VINA. Gospodarstvo. VCMSKl TRG. Vinske rrgovina počiva, nekaj radi zkne, ki izključuje vsak rransport, nekaj radi hude denarne krize, nekaj radi tega, ker hočejo kupci poiskusiti lan^ka vina po pretoku. Čiščenje vina se v bistvu popolnoma razločuje od takozvanega filtriranja s cedilnikom. Isto ob&toji v tem, da se doda vinu klejasta snov, ki se potem v vinu kemično spoji z vinsko nli k vinu dodano čreslovino v čreslovinasto-kisli klej. Ta se pokaže v tankih finih mrenastih oblačkih in ker je specifično težji kot vino,, pada polagoma na dno soda ter potegne kalnost s seboj, vino pa postane čisto. Doda se vinu lahko hidi beljakovinasto snov, ki se vsled vpliva kisline strdi in deluje prav tako čistilno kakor klejasta snov. Vporablja se tudi španska prst, ki samo vsled velike specifii^ne teže brez vsakega vpliva kisline in čreslovinaste snovi, pada na dno soda in čisti. Čislilne snovi so sledeče v porabi: Vizji mebur, plovalni mehur ribe viza in jesetera, ki se nahajata pcsebno pogosto v reki Volgi. To čistilno sredstvo je za čiščenje belega vina in se dobiva v dveh kvalitetah; prva pod imenom »Saliansky«, druga pa pod imenom »Beluga.« Oba čistilna mehurja se dobivata v prometu v večjih nli manjših listih, 1A1 pa v že zdrobljeni obliki, ki se pa manj pri^ poroča, ker se v tej cbliki večkrat prodaja ponarejena snov, dočim v večjih kosih težje, ker ako držimo iste proti luči, se opalizirajo. Želatina je izčiščen živalski klej, ki se prodaja kot steklosvetli ali rdeči listi ali v rjavih ploščicah pod imenom francoska želatina »Laine.« Ta je najboljše črstilo za rdeča vina, pa tudi prav dobro dehije pri trpkih, porjavelih belib vinih, posebno ker pri delovanju porabi mnogo čreslovinaste snovi, ter popravi barvo vina. Trpka vina postanejo milejša, porjavela vina svetlejša. Za uspešno učinkovanje se računa za eden grarn ielatine približno eden grom čreslovinaste snovi (tanina). Jajčji beljak, ki se rabi ali v svežem stanju ali pa v posušeni obliki. Zadnja vrsta je priporočljivejša, ker se določeno množino lahko natanko iztehta, dočim se pri svežem stanju to težje določi, bati se je samo ponarejene vrete tega čistila. Beljakovina služi izključno le za čiščenje ideocga vina. španska zemlja se rabi za čiščenje južnih vin, ki vseinijejo dosti ekstrakta. Ker je specifinčo dosti težja kakor so druga čistila, se pri nas to čistilo melo vporablja, vzafne se ga le tedaj, kadar so imenovana čistila v vinu obtičala. Shizasta vina se večkrat či3tijo s šp«n9ko prstjo. To čistilo se dobiva iz Španije in je preostanek preperelega živčnega kamenja (Feldspat). (Dalje prihodnjič.) Mariborsko sejimko poročilo. Na svinjski sejin dne 25. t. di so pripeljali 60 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 3—4 inesce slari komad 650—800 D, 5—7 mescev stari 1250—1375, 8—10 mescev siari 1500—1625, eno ieto stari 1750—1900D, 1 kg žive težc 22—25 D. Žitni trf. Cene žitu vseh vrst so nekoliko poskočile. Vzrok temu je velik naval kupcev, prodajalcev pa je bilo malo. Pšenico so kupovil mlini, koruzo pa izvozničarji. Mnogo kupcev je bilo poleg tega še za pivovareki ječmen, oves in fižol. Na- inozerBtkih tržiščih je cena vrsta ter je nekoliko poskočila. Na Dun«ju te je jugoslovanika pšenica prodajala po 442—448 dinarjev za 1OO kg, koruza po 365—377 dinarjev, činkvantin po 392—404 dinarjev, moka rvulnrica po 718—730 dinarjev. Pri nas so bile cene sledeče: Moke se je prodovalo največ bele ter je v ceni nekoliko poskočila. Nularico v Bački se je prodavala po 530—540 dinarjev, v Zagrebu pa po 550—575 dinarjev. Črna moka je bila mnogo cenejša, za 100 kg se je plačalo 325 dinarjev. Pšenica: v Bački po 340—345, v Slavoniji 325—350 dinarjev. Koruze se je največ prodalo, cena je Mla precej trdna. Bačka koruza je bila po 260—270, sremska po 270—280 dinarjev. Oves je poskočil v ceni. Za 100 kg se je dobilo v Zagrebu 270—275 dinarjev, v Bosni 260—265 dinarjev. Hmelj. XL. poročilo Hrrteljarskega društva o hmeljsld kupčiji vobče. Žatec, ČSR., 23. I. 1924. Takoj po izdaji našega zadnjega poročila so se začele cene za hmelj viharno dvigati in sicer tako, da se je dne 21. t. m. plačevalo od 4400—4550 čK za 50 kg, dne 22. pa že po 4950 čK. Kupujejo vednoma nemški trgovci. Danes se plačuje prima po 5000, srednje dobro blago po 4950 in slabše do 4900 čK za 50 kg. Konečno razpoloženje in cene skrajno čvrste. — Savez hmelj. društev. Vi^edno-st denarja. Ameriški dolar stane 85.50 do 86.50 D, 100 irancoskih frankov stane 402 D, za 100 avstrijskih kron je plačali 0.12 D, za 100 čehosiovaških kron je plačati 250—254 D, in za 100 laških lir 378 do 380 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.G0 cent. (1 centim' je 1 para).