GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, 4. februarja 1938
LETO V., ŠTEV. 10
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
3. skupna seja Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev OLO
dne 31. januarja 1958
Poročilo k zaključnemu računu OLO za leto 1956
(Poročilo je podal Janko Dekleva, predsednik Sveta za družbeni plan in finance)
Proračun Okrajnega ljudskega bil sprejet v višini 2.084,783 tisoč odbora Ljubljana za leto 19% je dohodkov in prav toliko izdatkov.
Izvršitev proračuna je bila pri
pl« n	izvršitev	V*
	1.921	92
	1.995	96
. Proračunsko leto je torej zaključno s proračunskim primanjklja-jem 74 milijonov.
Poleg tega je najel okraj s sklepom 1,0 ob sprejemanju družbe-"oga [ilnna 100 milijonov, posojila
izravnavanje primanjkljaja ob sprejemanju proračuna.
Uidi teh 100 milijonov je okraj Poravnal ob zaključku leta.
Iz lega so pu tudi vidni pogoji. Pod katerimi je posloval okraj vse leto. Posojila so rasla od 104 milijonov v januarja na 309 milijonov v maju ter se nato nižala do decembra na 290 -milijonov.
C n bi se proračunsko leto zaključilo z 31. deeembrom, bi torej znašal primanjkljaj 290 milijonov.
Sele v teku prvega četrtletja 1937 8e je realizacija dohodkov no račun Il3fi nekoliko zboljšala in se s tem zmanjšal deficit na 74 milijonov.
S tem se nam pa že pokažejo J' glavnem težave proračuna 1956. ki so bile v tem. da je bil vse leto 1,1 tudi ob zaključku pasiven.
Ne bom obravnaval vzrokov tega, 8aj smo o tem govorili že ob se-
stavljanju plana za 1937. Eno pa moram ob tem ugotoviti. Pri obsežnosti našega okrajnega proračuna in raznolikosti ter naglašenosti velikega števila naših ustanov, kar daje našemu okraju kot centralnemu v republiki posebno lice, lahko rečemo, da je pod danimi pogoji višina pasive 74 milijonov relativno zelo nizka. Za to gre zasluga predvsem 1,0, ki je z res skrbnim gospodarjenjem zmanjšal skozi vse leto lateneten deficit na eni strani s smiselno štednjo proračunskih izdatkov. na drugi strani pu z zaostritvijo dohodkov zvišal sredstva, kar vse ni bilo enostavno doseči.
Celotno pasivo. t. j. defieif'74 milijonov in primanjkljaj 100 milijonov. skupaj torej 174 milijonov, je kril okraj iz svojih sredstev, in to iz prenesenih sredstev skladov iz liMa 1936 v višini 103 milijonov in iz sredstev stalnega rezervnega sklada 71 milijonov.
Po tern splošnem prikazu prehajam" na obdelavo dohodkov in izdatkov.
Dohodki:
Ostvoritev dohodkov je znašala pri:
dohodkih iz gospodarstva . dohodkih od prebivalstva . dohodkih uradov in ustanov Ostalih dohodkih .... Posojilo.............- , .
Struktura
Skupaj
Plan	0*tv(irjcno	•/,	pl«n	izvršitev
. 1.202	884	74	59	46
716	882	123	34	46
16	23	148	t	1,
51	32	62	2	2
	100	too	4	5
.	2.085	1.921	;	92	100	100
VABILO
na 3. sejo Zbora nroizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana
,, Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena statuta okraja Ljubljana
sklicujem
'cjo Zbora proizvajalcev, ki bo v petek. 1. februarja 1958, ob 9. urt opoldne v mali sejni dvorani na Magistratu.
Predlagam naslednji
dnevni red:
1. Razprava o delu In problemih Okrajnega zavoda za socialno ^varovanje v Ljubljani.
Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagali Pfornombo ali dopolnitev dnevnega reda.
, Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba 16/1 (telefon 21-039).
Predsednik OLO dr. MARIJAN DERMASTIA, 1. r.
Dohodki iz gospodarstva so torej predstavljali v planu nujvečji del, saj so znašali 59% planu vseh dohodkov. lzpudck dohodkov pa je !>ii največji prav pri teli dohodkih in so torej prav od tod izvirale že omenjene težave.
Redni proračunski dohodki iz gospodarstva so bili z družbenim planom za 1936 porazdeljeni med okraj in občine tako, du je odpadlo na okraj 63,8°/o, na občine pa 36,2%, kar pomeni, ad je prevzel okraj pretežni del prav tistih dohodkov nase, na katerih so nastali primanjkljaji. Tu politika kuže, da je posvečal okrajni LO komunam ono skrb in pozornost, ki jo zahteva naš razvoj do njih.
Dohodki od prebivalstva so bili realizirani zadovoljivo, zlasti dohodnina 0(1 obrti, zahvaljujoč sc občinskim odborom, ki so zajeli prav v
tem letu mnoge utajene dohodke obrtnikov in s tem presegli plan dohodkov, kur je poleg .ostalega pripomoglo k znižanju deficita.
Izdatki
so znašali po planu 2.085 milijonov ter so bili realizirani z 1.995 milijonov ali 96°/«. 1‘lun izdatkov (ji bil realiziran še više, vendar je moral OLO zadrževati realizacijo negospodarskih investicij zaradi slabega dotoka dohodkov, ki so zato realizirane le z 90%. Izvajanje proračuna izdatkov je v celoti pokazalo, da je bil postavljeni plan sicer ozko odmerjen, vendar je ob skrbni analizi tromesečnili planov uspelo pokriti vse najnujnejše potrebe, tako da so vsi organi in zavodi okrajnega ljudskega odbora skozi vse leto v glavnem nemoteno izvajali svoje naloge.
Znatno oviro za redno poslovanje posameznih organov in zavodov jo predstavljalo to, dn je bil proračun za leto 1956 sprejet šele konec maja, zaradi česar so bile vse potrebe okrajnega ljudskega odbora in njegovih ustanov finansirane v dobi skoraj dveh tromesečij po principih začasnega finansiranja, kar pomeni vedno le zasilni izhod. Marsikje sta bila zavirana reden razvoj in dejavnost zavodov, ki jim tečejo naloge po drugačni dinamiki, kakor so jim jo mogli nuditi plani začasnega finansiranja.
Izvršitev izdatkov okrajnega proračuna je bila naslednja:
Dotacije gospodarstvu . .
Negospodarske investicije Prosveta in kultura ,. . .
Socialno skrbstvo ....
Zdravstvena zaščita . . ,
Državna uprava ....
Komunalna dejavnost . .
Dotacije...................... 429.5
Obveze in garancije . .
Proračunska rezerva . .
Skupaj
Od celotne izvršitve proračuna odpade po strukturi največ izdatkov na dejavnost prosvete in kulture, in sicer 23,8, nato pa sledi državna uprava z 21,6 in dotacije z 21,5. Čeprav ne bi mogli govoriti, da so bili izdatki zn državno upravo v tem letu preveliki in nepotrebni, bo vendarle potrebno razmišljati, da sc v bodoče ti izdatki znižajo in daje s fr-in več sredstev ostalim dejavnostim. ki so marsikje daleč premalo finansirane.
Od izdatkov za državno upravo (429 milijonov) odpade na čisto upravo 256,4 milijona, razlika pa na izdatke za tajništva notranjih zadev in na sodišča. Izdatki zn državno upravo so se zvišali zaradi nakupa novih stanovanj za potrebe okrajnega l judskega odbora. Kljub temu. du je bil izvršen prenos poslov na novo formirane občine, so bili izdatki državne uprave okraja v 1956 še vedno veliki, kajti nove občine takrat še niso imele dovolj strokovno usposobljenih kadrov ter jim je okraj moral s svojim upravnim aparatom nuditi pomoč z instruk-tažo, deloma pa so se mnogi posli
Izvršitev izdatkov	•/.	Struktura
30,8	96	1.5
.	361.9	90	18,2
472.9	95	23,8
53,9	91	2,7
.	50.4	90	2,6
.	429.1	103	21,6
123.0	105	6,2
	101	21,5
	100	0,1
.	35,1	50	1.8
. t.995,3	96	100
opravljali še pri okraju, čeprav so spadali v pristojnost občin (razne inšpekcije, planiranje itd.).
Izdatki za zdravstveno zaščito so predstavljali le 2,6% vseh proračunskih izdatkov, in to predvsem zato, ker smo iz proračuna izločili tudi zavode, ki sicer spadajo'v okrajno pristojnost: TBC dispanzerji, dispanzer za. žene, dispanzer za otroke, šolske poliklinike. Izdatke za te zavode so prevzeli zavodi za socialno zavarovanje in občine.
Izdatki za komunalno dejavnost v principu spadajo v občinske proračune, vendar so v okrajnem proračunu ti izdatki opravičeno izvršeni v znesku 123,0 in predstavljajo izdatke za gradbena dela in nabavo opreme za rekonstrukcijo osebnega lokalnega prometa, ki je v Ljubljani — rekel bi — medobčinski.
Dotacije so predstavljale 21,5 % celotnega proračuna ali 429,5 milijonov. V tem znesku pa so znpopa-dene dotacije finančno samostojnim zavodom z zneskom 351,9. Dotacije finančno samostojnim zavodom so se zvišale nasproti letu 1955 zaradi prevzema Slovenskega narodnega
gledališča in Slovenske filharmonije, ki slu prišla iz republiškega proračuna v pristojnost okrajnega ljudskega odbora. Samo za ti dve ustanovi so znašale dotacije 12'5,8 milijona, kar ponujni 35% vseh dotacij finančno samostojnim zavodom,
Subvencije družbenim organizacijam za leto 1956 so znašale 68,5 milijona. Celoten znesek je bil porazdeljen preko Socialistične zveze delovnih ljudi na družbene, športne in kulturne organizacije.
Izvršitev, izdatkov, ločena na vrste. t. j na osebne in materialne izdatke pa nam kaže, da od celotnih proračunskih izdatkov trošimo 30,8% no osebne izdatke, 7,3% na operativne izdatke in 61,9% na funkcionalne izdatke. V glavnem merilu to razmerje ni nezadovoljivo, kakor pa je. če analiziramo odnos osebnih do materialnih izdatkov pri posameznih dejavnostih.
Tako odpade no primer v delu prosvete in kulture na osebne izdatke 324.8 ali 69% celotnih izdatkov. Tako stanje pa je zaskrbljujoče, kajti to pomeni, da prav v tej dejavnosti, kjer so potrebe nnjveč-je, dajemo manj za materialne izdatke. Zlasti je to negativno, če upoštevamo, do je mnogo šol opremljenih s slabim inventarjem, da ne govorimo o učnih pripomočkih in ostalih rekvizitih, ki so za normalno sodobno poslovanje nujno potrebni.
Prav odnos osebnih izdatkov do celotnih izdatkov naše proračunske potrošnje nam narekuje, da bomo morali najti nove načine za porazdelitev proračunskih sredstev, s katerimi bomo uspeli bolje oskrbovati materialno plot naši dejavnosti in obvez.
Ne glede na to, da je izvajanje proračunov LO močneje zajeto v okvir družbenega upravljanja po vrsti komisij in svetov, nam kažejo podatki za 1936. da je poslovalo od 80 odredbodajalcev okrajnih proračunskih ustanov. 68 odredbodajalcev poleg tega s svojimi posebnimi organi družbenega upravljanja (n. pr. šolski odbori) Lahko rečem, da se . je tako upravljanje dobro obneslo in v veliki meri pripomoglo k skrb-nejšemn trošenju proračuna ter s tem k boljši preskrbljenosti tokih ustanov.
datfcov. Nekateri finančno samostojni zavodi pa so zaključili svoje poslovanje s primanjkljajem in znašajo primanjkljaji skupno 4.041 tisoč.
Večina finančno samostojnih zavodov je opravičila svoj obstoj, ker je ostvarila pretežni del dohodkov sama. So pa zavodi, ki so se neopravičeno t posluževali oblike finančno samostojnih zavodov, ker so ostvarili sami le neznaten del svojih dohodkov, pretežni del dohodkov pa prejeli v obliki dotacije iz proračuna. Ne le naši prijemi, temveč tud novi predpisi, ki so na vidiku, bodo tako stanje razčistili.
Presežki aktivnih finančno samostojnih zavodov so bili razdeljeni takole:	" ,
v sklade za nagrade . 17,128 tisoč v sklade za nadomestitev in dopolnitev . .	15,214	tisoč
v sklade za investicije 14,216 tisoč v sklade za obratna •
sredstva...............13,814	tisoč
za stanovanja .....	8,940	tisoč
v leto 1957 sc prenese 13,970 tisoč
Proračunski skladi
V proračunu za leto 1956 so bili zajeti le štirje skladi, in sicer: Gozdni sklad, Sklad za pospeševanje kmetijstva, Sklad za preprečevanje alkoholizma in Sklad za urejanje, voda. Med letom so bili formirani na novo še ti-le skladi: Okrajni cestni sklad, Okrajni gasilski sklad, Okrajni sklad za štipendije.
Plan predračunov skladov za leto	tl,
1956 je bil sprejet v višini 776,9 milijona dohodkov in izdatkov. Izvrši- Na podlagi 2. odstavka 15. člena tev dohodkov z med letom ustanov- >r) L točke 64. členu Zakona o okraj-ljenimi skladi pa je znašala 989,8 11 >h ljudskih odborih (Ur. list LRS milijona, dočirn so izdatki izvršeni St. 19-89/52) in 2. člena Zakona o v višini 882,6 milij., tako da je saldo uporabi zemljišč za gradbene na-sredstev vseh skladov leta 1956 zna- mene (Ur. I. LRS št. 13-46/56) je šal 107,2 milij.	okrajni ljudski odbor Ljubljana po
predlogu občinskega ljudskega od-Od celotnega presežka odpade na:	bora Cerknica na 3. seji okrajnega
__. . iii	, zbora in na seji zbora proizvajalcev
gozdm sklad . .	. 42.3 dne 31./januarja 1958 sprejel
sklad za pospeševanje kmetij-	,
stva.......................29,6	nm nič
sklad za urejanje voda ...	3,3	1
cestni sklad ...................2,6	<> spremembi in dopolnitvi odloka o
gasilski sklad.................29,3	gradbenih okoliših v občini Cerknico
Vsi skladi so imeli upravne od-	L člen
bore, ki so obravnavali njihove let-	Odlok o	gradbenih okoliših v
ne predračune in zaključne račune. obr.ini cerknicn (Uradni lisi LRS Pomanjkljivosti pri finančnem po- g, 7-51/57) se dopolni tako, do se s ovanju so predvsem v tehnični se- ZQ 2 (n]stavk()m 3. č|ena doda 3. od-sta,vi, 'n izvajanju, zato se jih bo stavek, ki se glasi: z boljšo disciplino m poznavali ioni	r, , . _y	, v .	, D , ,r
predpisov dalo povsem odpraviti.	Zemljišča,	ležeča v k. o Rakek,
1	1	z naslednjo mejo: meja poteka z iz-
Zaključni račun	za	leto	1956	hodiščno točko na Postojnski cesti,
Okrajnega LO	Ljubljana	je	prc-	gre po zopadni meji pare. št. 565,
gledala posebna komisija.	nato pravokotno preko pare. št. 565
Komisija je ugotovila, da je za- V®.' P° južnih mejah pare. št. 538 ključni račun računsko 'in tehnično	I,r°k°, P*)*1 v Škocjan pare.
v redu in da je vsklajen s proračun- s*', 1	,P° P,jcni vzhodni meji m
sko bilanco pri K13.	vzhodni meji pare. št. 73 do severo-
v i, - .	-	.	„	.	,	e .	vzhodnega	roba pare. št. 71/1, nato
Zaključni	račun	je	sprejel	Svet	pravokofno	pn.k(! pare. št. 67-87. po
za družben, plan m finance OLO mejuh pokopališča pare. št. 88/2, pre-na svoj, sc,, dne 29 t. m. m ga ko	g,.1 91/1 vzll0(lnc meje
s	tem predlaga ljudskemu	odboru	par(T št (J5	po južnih mejah pare.
v	potrditev.	št. 40/1, 40/2.	40/3 in 189/2 preko pare.
Na podlagi 7. člena in 1. točke i rllatuta
presežek izdatkov . .
9. členu rilatiita Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana z dne 27. septembra 1957 105. člena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 15-126/56) je sprejel Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 31. januarja 1958
4,041.491 din
111. Po sklepnih računih proračunskih skladov:
dohodki . . .	989,810.711	din
izdatki ....	882.606.226	din
presežek dohodkov ....	107,204.485	din
Odlok
4.'člen
o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi okrajnega proračuna Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za leto 1956
Finončo nsamostojni zavodi
V letu 1956 je imel Okraj Ljubljana 65 finančno samostojnih zavodov, in to: iz pristojnosti Tajništva za gospodarstvo 2, Tajništva za komunalo 2, za zdravstvo 12, za socialno varstvo 5, za kulturo 3 in za orosveto 36.
Finančno samostojni zavodi okraja predstavljajo znaten del finančne dejavnosti ljudskega odbora, saj je znašal odobreni plan finančno samostojnih zavodov zn leto .,1056 1.359 milijonov, celotna izvršitev pa je znašala 1.658 milijonov. To visoko prekoračenje odobrenega plana izvira dedoma iz tega. da so bili nekateri zavodi osnovani šele med letom in torej niso za jeti v odobrenem planil nekateri zavodi po svoje delavnosti oh priliki sestave proračuna niso mogli v celoti zajeti, ker ie posebno pri komunalnih zavodih odvisen »•nzninli niihove dejavnosti od odobrenih proračunskih sredstev zn delavnosti s katerimi se ti zavodi ukvarjaio. Prav iz tega razloga je na primer Uprava cest. ki ne poslu ie le zn okra j, temveč tudi /n občine, presegla svoj plan zn 180 000.000.
I.	člen
Potrjuje sc sklepni račun o izvršitvi proračuna Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za leto i956, sestavljen po določbah temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126/56) in 161.. 162 in 165. člena uredbe o izvrševanju proračunov in o računovodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Ur. list FLRJ št. 35-379-55).
Presežek izdatkov nad doliodki okrajnega proračuna za leto 1956 v znesku 74,749.666 din se krije po odločbi Zveznega izvršnega sveta* o uporabi sredstev obveznih rezerv ter prenesenih sredstev skladov in o odobravanju kreditov za pokritje presežka izdatkov nad dohodki proračunov političpoteritorialnih enot za leto 1956 R. p. št. 259 z dne 12. julija 1956.
5.	člen
2. člen
Okrajni sklepni račun za leto 1956 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov zn leto 1956 in sklepnimi računi proračunskih skladov zn leto 1956 je sestavni del tega odloka.
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po okrninem sklepnem računu v letu 1956:
Presežek dohodkov okj-ajnih finančno samostojnih zavodov se razdeli: namenskim skladom 69.313.962 dinarjev; za prenos v naslednje leto kot dohodek 13.969.783 dinarjev.
Presežek izdatkov se krije iz sredstev zavodov v letu 1957.
6.	člen
Presežek dohodkov proračunskih skladov se prenese kot dohodek v naslednje leto.
7.	člen
L Po sklepnem računu okrajnega proračuna:	I
dohodki. . . . 1.920.558 387 din izdatki ....	1.995 308.055 ,|in
presežek izdatkov ....	74.749.666 din
Sredstva stalnega rezervnega sklada v znesku 231588 280 din se v letu 1956 niso črpala ter se prenesejo v naslednje leto.
8 'člen
Večina finančno samostojnih zavodov je plan v celoti dosegla oziroma še izkazala presežke v višini 83,283 tisoč, t. j. 5% od celotnih iz-
II. Po sklepnih računih okrajnih finančno samostojnih zavodov: dohodki. .	.	1.654.389.386	din
izdatki ...	1.575.147.132	din
presežek dohodkov ....	83,283.745	din
Ta odlok velja od dneva objave v »Gla*in:ktw uradnem vestniku okrain LuiTHinna.
Zemlbšča v tem gradbenem okoliša sc smejo uporabiti Inko. kot je z legendo označeno v grafičnem prikazu.	.
2.	člen
Ljubljana. 3t. januarja 1958.
Predsednik:
dr. Marijan Dermastja I. r.
člen se spremeni tako. da sc
glasi:
Zemljišča v gradbenem okolišu se smejo unorabiti v gradbene namene, in sicer:
št. 126, 183/1, 182/1 in 181 do poti Kilovce, po poti na KiJovee do zahodnega roba pare. št. 175/1, preko pare. št. 174, 173. 172 in 171 preko železniške proge Ljubljana- Postojna. po vzhodni meji železniške parcele do južne meje pare. št. 194/2, po njeni meji in južnih mejah pare. št. 194/1. 195/3 in 195/4. Ob vzhodni meji pare. št. 195/4 poteka dalje do pare. št. 1809/12 in po južni meji te parcele; nato poteka meja proti jugovzhodu do pare. št. 1860 in ob n jej do pare. št. 1862. to zajame in teče dalje do pare. št. 1861 in ob njeni severni meji zavije proti zapadli do pare. št. 1869. kjer zavije proti severu in teče do poti pare. št. 993/145. Ob severni meji poti pare. št. 993/145 poteka do pare. šl. 993/143 ter obrne proti severu in vodi do severovzhodnega vogala uarc. št. 993/142. gre preko pare. šl. 993/96, preko poti pare. št. 993/146. po severnih mejah pare. št. 1088. 1087/1 in 1087/2, preko parcele št. 993/70. po poti parcele št. 993/149 in 993/168, preko parcele št. 993/66 do vzhodne meje železniškega zemljišču, po tej meji proti severu do pare. št. 1145/2, nato proti zahodu preko železniške proge Ljubljana—Postojna, preko pare. št. 1146/3, 1152/4, 1152/i. 1155/2 in 1156/1, preko poti pare. št. 1808/5, preko parcele šl. 1153/1. 1158 in 1159/1 do meje k. o. Rakek in.k. o. Unec. po tej meji proti jugu do poli pare. š|. 1808/3. preko le poti in pare. št. 989/2, 946/2. 946/3, 04,5/2. 944/1. 943. 942/1, 941/2. 940. 938, 937. 935. 931. 932. 927/1. 906 905 in 903/2 preko Vrine ulice, preko pnrC. šl. 887'. 888. 889 891 892, 277. 830. 848, 847. 866. 843 842/1. 841. 840 in 859. nato no zopadni meii pare. šl. 835 do P->eioirske ceste in po njej do izhodiščne točke.
0
!
I k
s
lil
i!
Z
L novo delavsko-uslužbensko na-sc|jo in individualna gradnja:
Zemljišče obsega približno 70 m “'rok pas, pare. št. 2387 na podnožju ohvnice vzdolž tovarniških objektov, k' sega od bivšega živinskega hleva «o severne meje tovarniških objek-‘0v> nadalje zemljišče, obstoječe iz osnovnih parcel št. 551 in 552 z vseli}' poddelitvami, ležeče tik ob cesti '■ reda Rakek—Lož, pare. št. 2750/1.
. Zemljišča v tem gradbenem oko-osn so določena za individualno zabavo, zlasti za delitvsko-uslužben-skv stanovanjske potrebe.
■2- Javne zgradbe:
Zemljišča so zajeta v trikotu med ropubliško cesto 11. reda Rakek—Lož, okrajno cesto 111. reda Cerknica— oogimje in jedro naselja, izvzemši osnoviii pare. št. 551 in 552 in iz teh ^stalili poddelitev ter pare. št. 555, ”6. 557. 558, 559, 5(>0 in 561. ki leže J" cesti II. reda Rakek—Lož pare. 6t- 2730/1.
. Zemljišča v tem gradbenem oko-j'su so določena zn zidanje objek-,0v javnega pomena, kot so na pribor šola, sodišče telovadišče itd.
L Industrijske zgradbe:
, Za morebitno razširitev industrijskega obrata pohištva in lesne ga-janterije »Brest« so predvidena zem-LliSča, po katerih poteka industrijski tir od Krajčcve žage do glnv-nP!;a obrata.
L Zemljina v tem gradbenem oko-! ,s" so določena za zidanje indu-jArijskih objektov.
*• Zeleni pas:
i. Zeleni pas tvorijo pare. št. 555, ”6. 557. 358. 559 560 in 361, vse k. o.
j Cerknica.
Zemljišča v zelenem pasu so ne-z6zidljjva.
3.	člen
. Ta odlok začne veljati z dnem ,'ave v »Glasniku«, uradnem vest-n|ku okraja Ljubljana.
Št. 07/11-29/1-57.
Predsednik
okrainega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermnstia 1. r.
12.
. Na podlagi 2. odstavka 15. člena R,4- loške 64. člena rakuna o okraj->'k ljudskih odborih (Ur. list LRS 19-89/521 in 2. člena zakona o upo-zetnliišč za gradben nnlnenc i.r- 1. I.RS št. 13-16/56) je okrajni '"'Iški odbor Liubtinnn no predlogu /."inskega ljudskega odbora Ljub-y|nnn-p(>ijP «nn 3 seji okrajnega i"’rn in na seji zbora proizvajalcev 110 M. januarja 1958 sprejel
oni ok
0 donnljufvl odloka o Gradbenih okoliših v občini Litiblinnn-Polje
I. člen
m v9|llok o gradbenih okoliših v ^"'"i Ljubljana-Polje (Ur. 1. LRS 7-28/57) se dopolni tako, da se za ■ točko 3 členu doda 18. točka, ki :Sc Klasi:
e. Zemljišče, ležeče severno od črte, s' Poteka vzporedno z Litijsko ce-a ,ki ]<■ odmaknjena 50 m od se-„ nlcga roba te ceste, ki je mejcno » '"Pndjii strani z. vhodno mejo ?t|'u,iiške parcele št. 7l4/2, na severo-in na severni strani pa s jc>, jim r°bom obstoječe terenske H,,1'; *n ki sega vse do skrajne juž-P)(. '°čke zemljiške pareide št. 613. Čf,. parcele poteka moja v ravni Sli/. Pr°i' vzhodu pravokotno na ' r Ceste Vevče—Litijska cesta, in tek'1'1 V7-hodni strani do črte, ki po-n vzporedno s to cesto v odda-
ljenosti 50 m od tc ceste. Zemljišča leže v k. o. Dobrim je.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu so namenjena izključno za črpanje gramoza, in sicer pod nasledn jimi pogoji:
t. zagotovljeno mora biti istočasno postopno zasipavanje odkopne jame, in to zlasti na področju zemljišč pare. št. 413/1. 413/2, 422/1, 426, 429/1. 429/2, 430, 600/1, 601, 609, 610, 611/1, 6H/2, 618/1 in 618/2 k. o. Do-brunje:
2.	odkop naj sc nadaljnje luko, da se širijo obstoječe gramoznice in se ne sme načenjati ledine;
3.	odkopana tla morajo biti^vsaj
2 m nad niveleto talne vode;	•
4.	nove brežine morajo biti zasute pod naravnim naklonom, posute s humusom in zasejane s travo, tla je treba sproti nivelirati z nerabnim materialom in odkopano zemljo, da se čim hitreje zopet ustvari rodovitne površine.
Grafični prikaz je sestavni del tega odloka.
2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 07/15-1430/3-57.
Ljubljana, 6. decembra 1957.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbpjra:
dr. Marijan Dermnstia 1. r.
13.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena zakona o okrai-nih ljudskih odborih (Ur. list I.RS št. 19-89/52) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. 1. LRS št. 13-46/56) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu Občinskega ljudskega odbora Ljubljano-Scntvid na 3. seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. januarja 1958 sprejel
ODLOK
o donolnitvi odloka o gradbenih okoliših v občini Ljuhljann-Šentvid
1. člen	*
Odlok o gradbenih okolFSih v občini Liubljann-Sentvid (Ur. 1. I.RS št. 8-37/57) se dopolni tako. da se zn 2. točko 3. člena doda 3. točko, ki se glasi:
izhodiščna (očka ie pigozapadni del pare. št. 504/1 ob Tacenski cesti. Meja teče ob vzhodnem robu Tacenske eeste ob nnre. šl 504/1. 504/7, 501/8 501/3 504/6 501/2 503/1. 503/2. 302/2 501. 500 1fi0 197/3. 499/2 497/1 496/1 in 496/3 (">8 tevcrozaoadnem vo"alu pore. št. 496/3 obrne proti vzhodu, teče ob severnem robil pare. št. 496/3 in 496/2. preseka not parcel*-št. 1248 in reže v nrem' ooisanemeie pare. št. 505/1 tako da doseže mcio pare. št. 506. Til zalomi, obrne prali jugu in poteka ob vzhodnih meinh pare. št. 505/4. 505/1. 505/3 in 505/2, preseka pot pare št. 1217 in doseže severnznnndni del pare. št. 804. Tu znviic n roli sovrrovzlmdn not^kn nb severni mcii pare. št. 804. 803 in 802/2. tu zavije proti iueovzhodn jn poteka ob meii pare. št. 802/2 "i 802/4. tako da doseže severni rob poti nnre. št. 1246. Ob toi noti zavile proti iugoznnndti in poteka ob inž-nih meinh nnreel Št. 800/4 803 804. 805 806/3. 807, 808/t. 809/t. 810. 811/2, 812/3. 813/2 in 814/L Pnbližno v sre-(lini južne meje pare. St. 814-/1 obrne proti jugu, preseka pot pare. št. 1246 in 1243. doseže vzhodno mejo pare. št. 23 in gre ob tej meji do parcele št. 24/2, to zajame in teče dalje ob
vzhodni meji pare. št. 28 ter dalje ob vzhodni me j i pare. št. 963 do poti pare! št. I2t4. lu zavije proti z.a-padu, zajame pare. št. 964, 38/1 m 38/2, preseka Tacensko eesto in doseže pare. št. 4. Od m poteka daije ob severnem robu poti pare. št. 12 0) mimo pare. št. I, 147, 145/2, 138/1 138/2. Ob vzhodni meji pare. št. 1 obrpe proti jugozapadu, preseka . pare. št. 1240 in leče ob vzhodu... mejah pare. št. 19, 118, 121, 127, 123/1, preseka pot pare. št. 1235 in nadaljuje v premi ob vzhodnih mejah pare. št. 122/2,	124/1,	124/2,	124/3,
124/4, 124/3 in 110. Na jugovzhodnem vogalu zadnje navedene pare. št. obrne proti scverdzapadu, zajame pare. št. 110. preseko pare. št. 1238/2, reže pare. št. 165/2. 161. 162/7, 162/8, 162/1 in 159, kjer doseže pot pare. št. 1268 in teče ob južnem robu te poti do konca, kjer zavije in poteka ob zapadnih mejah pare. št. 158/8, 157/1, 156, 154. preseka pot parceli št. 1240 in teče nadalje v premi luko, da reže pare. št,-141. 142, 143, 153, 220/1 in 222/1 ter doseže tromejo pare. št. 222/L 222/8 in 222/7. Od tu zavije proti vzhodu, poteka ob južnih mejah pare. št. 222/7, 222/6, 223, 224, 222/5. 222/4, 13/1. 222/3 in 222/2. Nu vzhodnem vogalu pare. št.'222/2 obrne proti jugu. teče ob vzhodni meji pare. št. 222/1 v dolžini približno 60.00 m, nakar obrne proti vzhodu, poteka ob severni meji pare. št. 12 in nadalje v premi reže pare. št. 17/1, doseže Tacensko cesto, jo preseka, nadaljuje v premi čez del pare. št. 18 in 26/1, na dolžini približno 40.00 m pare. št. 26/1 zalomi proti severu, reže pare. št. 26/1. 24/1. 22 in pot pare. št. 1246. tako da doseže južno mejo pare. št. .815/2. kjer zalomi proti zapadli, poteka ob južni meji pare. št. 815/2. 1247 in 504/1 dn Tacenske ceste, kjer doseže izhodiščno točko. Zemljišča leže v k. o. Vižmarie.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za one nn-mene. ki so z barvami in z legendo označeni v grafičnem prikazu, ki je sestavni del tega odloka.
2 člen
Ta odlok začne veljati z dnem obinve v »Glasniku«, uradnem vestniku okrnin Liublinnn.
St. 07/1-29/15-57.
Predsednik
okraine.trn ljudskega odbora: dr. Mnriinn Dermastin 1. r.
Na podla*' od'oka o prodainih cenah za mast in iedilno olie Z''<'z.-izvršnem sveln fto7'ka 2 tir. I. FLRI št. 31/55) izdai" Tajništvo za blagovni promet po sklepu Sveta za tržišče OLO. spreleteli nn 3 redni seji dne27. innnarin 1958. naslednjo:
ODI OGRO
o proda inih r-’s«h "a drobno zn jedilno olje
1.	Prodajne or-ne nn drobno za jedilno olje se oblikuieio s kalkulacijo.
2.	Trgovskim podjetiem nn drobno in trgovinam kmetijskih zadrug se odobrnvnio nnivišii stroški trgovine nn drobno za iedilno olje v iz-jiosu 21 din za kilogram nn nabavno ceno. Pri nabavni ceni izpod 280 din pa sme znašati razlika v eeni največ 7.5»/o od nabavne cene.
3.	Ta odločba začne veljati takoj.
Načelnik
Tajništva zn blagovni promet:
Erna Podbregar 1. r.
Imenovanja in razrešitve
na 3. skupni seji OLO
Imenovana je bila Komisija z.a uslužbenska vprašanja: Janez Pirnat za predsednika; člani: Peter Lešnjak, Jože Kopitar, dr. Mati ah ko Dolenc, Stane Lavrič in Anton Kovač.
Imenovana je bila posebna Komisija z a pregled prenosa pristojnosti na občinske ljudske odbore: Jakob Mesojeduik za predsednika; člani: dr. Matjanko Dolenc, Stane Lavrič, dr. Viljem Pctriček in Branko Dolžan.
Imenovana je bila posebna Komisija v smislu ugotavljanja vrednosti blaga in inventarja, prevzetega od privatnih trgovskih podjetij: Frane Švab za predsednika; člani: Viljem Stanič in Saša Kovač.
Imenovana je bila posebna Komisija za proučitev problematike arhivskega gradiva Mestnega arhiva: Stane Lavrič za predsednika; člani: dr. Sergej Vilfan. Božo Otorepec in Stane Flegar.
Lado Bajič je bil razrešen kot Član Sveto zn izvenšolsko izobraževanje.
Marija Mesarič je bila izvoljena za člana Sveta za izvenšolsko izobraževanje.
Stane Bregant je bil imenovan za zastopnika OLO v šolski svet Višje šole za medicinske sestre v Ljubljani.
Stane Ermene je bil imenovan za zastopnika OLO v upravni odbor Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani.
Štefan Trobiš je bil imenovan za zastopnika OLO v šolski svet Višje pedagoške šole v Ljubljani.
Bojan Škrl in Viktor Prnhinnr sta
bila razrešena kot sodnika Okrajnega sodišča v Ljubljani.
Imenovan ie bil naslednji Upravni odbor Jakopičevega paviljona v Liublinni: Jelka Čopič. Lojze Gostiša. Zdenko Kalin. inž. Boris Kobe. Zoran Kržišnik in Drago Vidmar
Imenovan je bil naslednji Upravni odVnrŠ«ilc zn umetno obrt v Linb-j inni - Stoian BaHe. inž* F.dn Birsa, Brano Geč. Piko Deheniak inž. Vladimir GnišeV inž Niko Krni i Boris Orel in> Viktor Lindtner Bogomir Stanič Slavko Šinkovec. Ciril Ško-■ fie in Frane Vidervol.
Ivan Lovše ie bil razrešen dolž-, nosti načelnika Tainištva zn šolstvo in izvenšolsko izobraževanje Ol.O.
Frvin Botman je bil razrešen dolžnosti šefa .šolskega inšpektorata v Tain:šfvu zn šolstvo in izvenšolsko izobraževanje.
Ciril Bus^ie bil imenovpn za načelnika Tainištva za šolstvo in izvenšolsko izobraževanje.
Ivan Lovše ie bil imenovan za šefa šolske inšnekeije zn gimnazije in srednie strokovne šole v Tnini-Stvu zn šolstvo in izvenšolsko izobraževanje.
Frvin Rotman je bil imenovan za šef n inšnekeije za osnovne šolo v Tniništvu za šolstvo in izvenšolsko izobraževanje.
Inž. Milan Erbežnik je bil imenovan zn šefa gradbenega inšpektorata v Tniništvu zn gradbeništvo in proizvodnjo gradbenega materiala.
Dušan Urbančič ie bil^imenovai za finančnega inšpektorja.
INSKI LJUDSKI O
OBČINA MENGEŠ
Svet za gospodarstvo, družbeni plari in finance občinskega ljudskega odbora Mengeš izdaja na svoji I. redni seji dne 3. decembru 1957, nu podlagi 64. člena statuta občine in v zvezi z 48. členom Uredbe o gostinskih podjetjih in gusti-tčili (Ur. list KLItJ št. 6-03/54) in nu podlagi Zakonu o pristojnosti občinskih iri okrajnih ljudskih odborov (Ur. list KLItJ št. 34-371/55)
ODREDBO
O poslovnem času gostinskih podjetij in gostišč nu območju občine Mengeš
t.
S to odredbo sc predpisuje poslovni čas gostinskim podjetjem in gostiščem (v nadaljnjem besedilu: gostinski obrati) na območju občine Mengeš zu poslovanje z gosti.
V predpisanem času morajo biti gostinski obrati odprti za goste.
Spremembe uli prestavitve s to odredbo predpisanega delovnega časa lahko dovolijo samo organi, določeni s to odredbo.
. Odsek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora sme v izjemnih primerih zaradi inventure, adaptacije in podobnih razlogov, če je to nujno potrebno, dovoliti, da se gostinski obrat med poslovnim Časom zapre.
Odsek za splošne zadeve občinskega ljudskega odbora lahko v izjemnih primerih dovoli posameznim gostinskim obratom podaljšanje poslovnega časa proti plačilu takse.
Ob posebnih množičnih prireditvah, proslavah, festivalih in podobno določi poslovni čas zu gostinske obrate odsek za gosnodnrstvo občinskega ljudskega odbora, če pa zajame prireditev območje dveh ali več občin, pa tajništvo za gospodar-
stvo OLO Ljubljano na predlog prireditelja ali Gostinske zbornice za okraj I.jubljuna.
Predlog mora biti predložen pristojnemu organu najmanj tri dni pred nastopom primera.
4.
Poslovni čas mora biti vidno objavljen v obratu.
Ce je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. točke te odredbe, morajo biti v obratu na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje ter številka in datum dovoljenja.
Ker je za posamezne vrste obratov določen različen zimski in letni poslovni čas, velja zimski poslovni čas od 1. oktobra do 30. aprila, letni pa od t. maja do 30. septembra.
Gostinski obrati morajo biti za goste odprti ob delavnikih, ob nedeljah ter dela prostih dnevih takole:
a)	prenočišča nepretrgoma podnevi in ponoči;
b)	restavracije in gostilne do 24. ure.
Delovni kolektivi restavracij in gostiln lahko sklenejo, da se za določeno obdobje, na primer pozimi ob določenih dnevih zapirajo gostinski obrati 'prej, vendar ne pred 22. uro. Sklep velja, ko ga potrdi odsek- za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
c)	Bifeji ob delavnikih do 21. ure, ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih pa do 14. ure.
Restavracije, gostilne in bifeji no smejo poslovati pred 4. uro zjutraj, morajo pa začeti poslovati najkasneje do 7. ure zjutraj.
č) Slaščičarne gostinske narave ob delavnikih od 8. do 13. ter od 14. do 20. ure.
Kot slaščičarne gostinske narave se štejejo vše vrste slaščičarskih obratov, ki strežejo gostom pri mizi.
d)	Restavracije, gostilne in bifeji pri avtobusnih postajal) morajo začeti poslovati pol ure pred prihodom oziroma pol ure pred odhodom prvega avtobusa in morajo poslovati še pol lire po prihodu oziroma odhodu zadnjega avtobusa, in to ne glede na predpisani poslovni čas po točkah b) in e) tega člena, vendar poslujejo najmanj v času, ki je predpisan za te vrste obratov.
e)	Menze, delavske restavracije in ostala gostišču zaprtega tipa poslujejo le v času, ko sc izdajajo redni obroki hrane. Ta čas določijo gostišča sama v času od 12. do 21. ure, obrati, ki pa dajejo zajtrk, pa še v času od 5. do 8. ure.
Restavracije in gostilne smejo bili odprte na dan 30. aprilu, t. maju. 21. julija, 28. in 29. novembra, 31. decembra in na dan občinskega praznika do 5. ure naslednjega dne.
V gostinskih obratih se pol ure pred časom, ki je določen za zapiranje, ne sme več izdajati pijače in hrane.
Določilo prejšnjega odstavka ne velja za obrate pod točko d) prednjega člena. Ti obrati prenehajo izdajati pijačo in hrano 10 minut pred koncem poslovnega časa.
Dovoljene igre (n. pr. balinanje, kegljanje in podobno) se smejo igrati na prostem do 22. ure. V zaprtih prostorih, kjer to ne moti nočnega miru. ta omejitev ne velja, vendar se mora igranje zaključni pol ure pred koncem poslovnega časa. ki ga določa ta odredba za določeno vrsto gostinskega obrata.
9.
Občinski ljudski odbor lahko dovoli na predlog delovnega kolektiva po predhodnem zaslišanja gostinske zbornice za okraj Ljubi iona posameznim gostilnam in bifejem, da izjemoma en dan v‘tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovnih
GLASNI!
prostorov in počitka zaposlen«'! osebju.
V primeru, da uu območju ^ čine več gostinskih obratov enk«1 tedensko ne posluje, določi «“■ pored obratov po posumeznih tl|l( vili v tednu gostinska zbornica okr* ja tako, da dva sosednja obrala 11 moreta biti zaprta isti dun v tedi"
Ugodnost po prvem odstavk tega člena velja le zu tiste gostij ske obrate, kjer glede na obseg ' značaj poslovanja ter število 7t poslenega osebja ni mogoče uredi dela tako, da bi zaposleno osebi lahko redno imelo pripadajoči 1( denski prosti dan.
10.
Zu prekrške te odredbe veljaj' določbe Uredbe o gostinskih po«' jetjih in gostiščih (Ur. I. LLRJ &/r4
Ta odredba velja od dneva obj« ve v »Glasniku«, uradnem vestni*' okraju Ljubljana.
S tem preneha veljati na obirio^i iu občine Mengeš odlok OLO Ljub ljuna okolica z dne 18. dec 195* Ur. list LRS št. 1/55.
St. 03/1-1326/1.
Mengeš, 3. decembra 1957, Predsednik
občinskega ljudskega odbora Ivan Vidali 1. r.
Predsednik
Svetu za gospod., družb, plan in finance Ivan Saje l. r.
Vsebina
Vuhilu nn 1. hcjii Zboru proizvajalcev 06^ Poročilo k zaključnemu računu 01,0 " Ido 10%
10	Odlok o potrditvi sklepnega računa » 'J vrnitvi okrajnega proračunu Ol O * telo 19%
11	Odlok o spremembi in dopolnitvi odi11* o gradbenih okoliših v občini Cerkni«1
IZ Odlok o dopolnitvi odloka o gradben*1 okolilih v občini ljubijana-Pblje. tl Odlok o dopolnitvi odloka o g rod lir1,1 okoliših v oučiui l.jubljana-Sontvid.
I* Odločba o prodajnih cenah na drobim * jedilno olje
Imenovanja in razrešitve na 1. ikul1" ne ji 01,0
Odredba o najkrajšem poslovnem čas** ' gosliSčib občim* Monffnft.
81
izvleček iz poročila o poslovanju TRGOVINE Z MEŠANIM BLAGOM, Rakek, v letu 1956
Ohvo^/Lii6 |d(TKlt8 pr(?dujo tekstilnega, špecerijskega in raznega drugega blaga realizacijo 29.896'm din, s čimer Je bil olan dosežen mn % Obveznosti do družbene skupnosti so bile pravočasno poravnane. Trgovina ni ustvarila dobička nač na ie s svoiim d,i, nP dn dose*<-,n 100
d=l=,„v po tarifnem pravilniku in manjil	p,„,	tamSim"?™'S‘JoT^L?, !	".SJt*™
l vajenca in honorarnega knjigovodjo.	0 atmvct-
aktiva
BILANCA na dan SL decembra HM
Za p št
PA.srv*
N n rlv postavke
A. Osnovno to izločene sredstvo
I Osnovna sredstva t Investicije v teku
5.	Izločena sredstva in dniRa investicijska sredstva
B. Obratna,sredstva
I Skupna itn sina sredstva
C. Sredstva e obračunu tn druga aktiva
6.	Kupci In druee terjatve 8 Druga aktiva
O. Finančni uspeti
t Razporejeni dobiček R Izguba
Skupaj'
Znesek v ono dtn
191
m
$760
»1
6.51$
Za p 6k
Naziv postavke
I.
to.
A. Vlrt osnovnih tn Izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev
Dolgoročni krediti ra dokončane investicije
Razni skladi
Dolgoročni kredu za llnnnsiranje investicij Drugi vlrt finansiranja Investicij
B Viri obratnih »redsiev Vin obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji in druge obveznosti
Druga pasiva
Dobiček Krltie Izgube
O. Finančni uspeh
Skupaj;
Znesek v 000 din
191 <98
8.806 1 026
6.515
Vodja računovodstvai Matičič Francka
Predsednik upravnega odborai Grča Angelca
Olrekiot podjetja! Smoddila Jakob