MnorsRe * nnwce URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 25. MAJ 1979 Št. 13 VSEBINA: Občina Sežana Obalna skupnost Koper — ODLOK o proračunu obalne skupnosti za leto 1979 — ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna obalne skupnosti Koper za leto 1979 Občina Ilirska Bistrica — RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje 1976—1980 v letu 1979 — ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za narodno obrambo Občina Koper — ODLOK o poimenovanju Pristaniškega trga v Kopru po Antonu Ukmarju. Občina Piran — PRAVILNIK o letni in zimski uniformi, obutvi ter drugih zaščitnih sredstvih komunalnih nadzornikov — ODLOK o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Kare H *Pod bolnico* v Sežani — ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Sežana za leto 1978 — SKLEP o soglasju k cenam odvoza smeti in odpadkov — SKLEP o soglasju k cenam pogrebnih storitev in pokopaliških pristojbin. Območna vodna skupnost Primorske Koper — SKLEP o pripravi srednjeročnega načrta razvoja vodnega gospodarstva na območju območne vodne skupnosti primorske za obdobje od leta 1981—1985 — SKLEP o pripravi in sprejetju dolgoiočnega načrta vodnega gospodarstva na območju območne vodne skupnosti Primorske za obdobje od leta 1986—1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 OBALNA SKUPNOST KOPER Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih pogreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 68. Mena statuta obalne skupnost Koper (Uradne objave, št. 13/78) je skupščina obalne skupnosti Koper na seji zbora združenega dela in na tji zbora krajevnih skupnosti dne 7. maja 1979 sprejela ODLOK 0 PRORAČUNU OBALNE SKUPNOSTI ZA LETO 1979 1. člen Sredstva za dejavnost Obalne skupnosti Koper zagotavljajo s svo-imi proračuni občine Izola, Koper in Piran. 2. člen Skupščina občine Izola zagotavlja Skupščini obalne skupnosti Koper nesek 1.890.000,00 dinarjev in potrebna sredstva, po oceni, za valori-Rcijo osebnih dohodkov ter za nove namestitve. Skupščina občine Koper zagotavlja Skupščini obalne skupnosti (oper znesek 8.132.000,00 dinarjev in potrebna sredstva, po oceni, za 'aiorizacijo osebnih dohodkov ter za nove namestitve. Skupščina občine Piran zagotavlja Skupščini obalne skupnosti (oper znesek 3.144.940,00 dinarjev in potrebna sredstva, po oceni, za 'abrizacijo osebnih dohodkov ter za nove namestitve. Zneski, ki jih zagotavljajo skupščine občine Izola, Koper in Piran, se ahko povečajo ali zmanjšajo skladno z obsegom dejavnosti Obalne hupščine i" njenih organov, z dotokom sredstev v proračune in z 'hepi širših družbenopolitičnih skupnosti. 3. člen Pregled in razporeditev prihodkov je sestavni del tega odloka. 4. člen ' V rezervni sklad Obalne skupnosti se izloča 1 % vseh prihodkov pro-Runa. S sredstvi rezervnega sklada razpolaga izvršni svet s tem, da o porabi *oroča obalni skupščini z zaključnim računom proračuna. Sredstva rezervnega sklada sc lahko koristijo le za namene, določene 39 členom zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 5. člen Odredbodajalec za celotno razporeditev sredstev po tem odloku, za sredstva finančnega načrta upravnih organov za redno dejavnost, za sredstva finančnega načrta sklada opreme upravnih organov in za posamezne proračunske postavke izven Bnančnih načrtov, je podpredsednik izvršnega sveta. Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta sklada skupne porabe upravnih organov je predsednik sveta delovne skupnosti upravnih organov. 6. člen Prihodki, ki jih ustvarjajo upravni organi skupščine obalne skupnosti Koper na območju občin Izola, Koper in Piran, so prihodek proračunov teh občin. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pripadajo upravnim organom obalne skupščine prihodki, ki predstavljajo povračilo stroškov, prihodki iz naslova refundacij osebnih dohodkov ter iz republiškega proračuna dodeljena sredstva za dvojezično poslovanje skladno z namenom njihove dodelitve. 7. člen O podrobnejši razporeditvi sredstev in o sprejemu finančnega načrta upravnih organov za redno dejavnost, finančnega načrta sklada skupne porabe in finančnega načrta sklada opreme odločajo oziroma soodločajo delavci upravnih organov po predpisanem postopku. 8. člen Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper je pooblaščen, če to narekujejo med letom spremenjene potrebe, da sprejme drugačno razporeditev sredstev; izvršene spremembe se obrazložijo ob obravnavi zaključnega računa proračuna za preteklo leto. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, up<^ rablja pa se od L januarja 1979 dalje. Št.: 400-7/79 Koper, 7. maja 1979 Predsednik ALOJZ CEGLAR, 1. r. 134 URADNE OBJAVE 25. maja 1979 — št. 13 PREGLED IN RAZPOREDITEV PRIHODKOV ZA FINANCIRANJE DEJAVNOSTI SKUPŠČINE OBALNE SKUPNOSTI KOPER IN NJENIH ORGANOV V LETU 1979 1. PRIHODKI skupaj din — prispevek občine Izola 1,890.000,00 — prispevek občine Koper 8,132.000,00 — prispevek občine Piran 3,144.940,00 — ostanek prihodka iz prejšnjega leta 2.432,30 SKUPAJ 13,169.372,30 11. RAZPOREDITEV PRIHODKOV Dejavnost upravnih organov — osebni dohodki 7,656.000,00 — materialni izdatki 1,500.000,00 — stroški postopkov 100.000,00 — sklad skupne porabe 600.000,00 — sklad opreme 130.000,00 Dejavnost skupščine in izvršnega sveta — osebni dohodki 1,900.000,00 — materialni izdatki 100.000,00 — sklad skupne porabe 50.000,00 — pogodbene obveznosti 400.000,00 — nadomestila, povračila in nagrade delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem, ki neprofesionalno opravljajo funkcijo 50.000,00 — stroški za objavo in razmnoževanje gradiva 200.000,00 — reprezentančni stroški 100.000,00 — drugi stroški 43.372,30 Vzdrežvanje uradnih prostorov 200.000,00 Rezervni sklad 140.000,00 SKUPAJ 13,169.372,30 Na podlagi 35. in 44. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 68. člena statuta Obalne skupnosti Koper (Uradne objave, št. 13/78) je Skupščina obalne skupnosti Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. maja 1979 sprejela ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBALNE SKUPNOSTI KOPER ZA LETO 1978 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna Obalne skupnosti Koper za leto 1978, ki vsebuje prihodke: din — prispevek občine Izola 1,680.496,25 — prispevek občine Koper 6,474.000,00 — prispevek občine Piran 2,600.000,00 — ostanek prihodka iz prejšnjega leta 752,85 Skupaj prihodki 10,755.249,10 2. člen Potrdi se zaključni račun proračuna Obalne skupnosti Koper za leto 1978, ki vsebuje razporeditev prihodkov: Dejavnost upravnih organov din — osebni dohodki 6,544.217,85 — materialni izdatki 1,154.236,80 — stroški postopkov 5.032,40 — sklad skupne porabe 395.370,00 — sklad opreme 130.000,00 Dejavnost skupščine in izvršnega sveta — osebni dohodki 1,878.321,10 — materialni izdatki 24.827,70 — sklad skupne porabe 13.500,00 — pogodbene obveznosti 341.053,00 — nadomestila, povračila in nagrade delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem, ki neprofesionalno opravljajo funkcijo — — stroški za objavo in razmnoževanje gradiva 84.502,35 — reprezentančni stroški 54.452,50 — drugi stroški 14.870,55 Vzdrževanje uradnih prostorov — Rezervni sklad 112.432,35 Skupaj razporeditev prihodkov 10,752.816,80 3. člen Presežek prihodkov v znesku 2.432,30 dinarjev je prihodek proračuna obalne skupnosti za leto 1979. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 400-8/79 Koper, 7. maja 1979 Predsednik . ALOJZ CEGLAR, 1. r OBČtMA tURSKA BtSTRtCA Na podlagi 66. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije ter 193. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih kupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela RESOLUCIJO O POLITIKI IZVAJANJ DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1979 1. Ključne naloge pri uresničevanju družbenega plana v letu 1979 Pri opredelitvi ukrepov in aktivnosti politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1979 izhajamo iz ocene uresničevanja srednjeročnega družbenega plana v letih 1976,1977 in 1978, priporoči! IS in investicijskih programov vseh nosilcev planiranja. Ker se tekoče srednjeročno plansko obdobje približuje koncu, bodo vsi ukrepi na področju družbenoekonomskega življenja usmerjeni c čim bolj doslednemu izvajanju nalog, dogovorjenih z družbenim planom in izvajanjem zlasti tistih nalog, kjer še bistveno zaostajamo za zastavljenimi cilji. Aktivnost vseh nosilcev planiranja bo pretežno usmerjena na naslednja področja: — nadaljnje razvijanje samoupravne organiziranosti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, — dosledno upoštevanje dohodkovnih odnosov pri povezovanju subjektov družbene reprodukcije, — razvijanje sistema svobodne menjave dela med delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in drugimi uporabniki in delavci v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti, — izpolnjevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja, tako, da bodo delavci v združenem delu in krajani v KS uveljavili svoje interese in čutili odgovornost pri načrtovanju razvoja in dejanskih dosežkih v začrtani smeri, — na vseh ravneh je potrebno zaostriti odgovornost za dosledno uresničevanje samoupravno sprejetih nalog, ciljev in obveznosti, — dograjevanje družbenega sistema informiranja, tako da bo služi! delavcem pri odločanju in družbenem planiranju, — usklajeno rast vseh oblik porabe z rastjo dohodka, — na odgovorno aktivnost delavcev v TOZD pri nadaljnjem utrjevanju dela pri nadaljnjem utrjevanju že izvedenih integracij ter na večje sodelovanje med OZD v občini, ki naj privede do nekaterih skupnih akcij, izpolnjevanje stimulativnega sistema delitve osebnih dohodkov na podlagi tekočega in minulega dela, preko stimulativnega nagrajevanja in drugih oblik racionalizacije povečati produktivnost dela, kontinuirano investiranje v vseh sredinah, kjer pa zaostajajo v izvajanju svojih srednjeročnih planih pospeševanje investicijske aktivnosti, povečanje učinkovitosti vlaganj s postopnim zmanjševanjem odvisnosti od kreditov na podlagi združevanja sredstev za investicije, zmanjševanje uvozne odvisnosti z racionalnim nadomeščanjem uvoza z domačimi surovinami, reprodukcijskim materialom in opremo, — povečanje izvoza, zlasti za zagotovitev možnosti uvoza za ključne artikle, ki so pogoj za neovirano gospodarsko rast, krepitev varnosti občine z nadaljnjim uveljavljanjem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. URADNE OBJAVE 135 25 maja 1979 — Št. 13 To so !e najvažnejše usmeritve in ci!ji vsakega občana in družbene skupnosti kot celote, vsak pa si mora prizadevati na svojem področju, da bo da! svoj prispevek k zagotavljanju hitrejšega gospodarskega in družbenega razvoja. 2. Materiali okviri razvoja v tetu 1979 Planirana gospodarska rast za !eto 1979 s!oni na tendencah gospodarskih gibanj v !etu 1978, obetajočih na!ožbah tekočega srednjeročnega obdobja in uve!jav!janju kvalitetnih dejavnikov razvoja. V kolikor bodo vsi nosilci planiranja usmerili lastne ukrepe v izvajanje načrtovanih aktivnosti bomo v letu 1979 dosegli naslednje stopnje gospodarske rasti: — rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za 6,5, — rast zaposlenosti na področju družbenega sektorja okrog 3,5, — rast produktivnosti dela do 3 %, — rast poprečnega realnga osebnega dohodka do 2,5 %, s tem da se zagotavlja delitev po rezultatih dela in individualnih doprinosih k ustvarjenemu dohodku, — usklajevanje porabe možnosti gospodarstva v strukturi porabe za upoštevanje težnje po samofinanciranju splošne in skupne porabe, — skupno investirana sredstva bodo nekoliko manjša kot v letu 1978. Predvidoma bo v letu 1979 izpolnjen plan naložb srednjeroč-' nega obdobja okrog 80%; ' — povečano rast izvoza blaga še zlasti zaradi njegovega relativno nizkega deleža v dohodku gospodarstva, — zmanjšanje odvisnosti gospodarstva od uvoza s težnjo nadaljnje preorientacije na domače dobavitelje. 3. Naloge na področju ustvarjanja celotnega prihodka in razporejanje dohodka 3. 1 Rast celotnega prihodka mora sloneti na kvalitetnih osnovah, kar pomeni, doseči večjo produktivnost dela, večjo izrabo proizvodnih zmogljivosti in večjo učinkovitost vloženih sredstev. Da bi dosegli take kvalitativne premike, je potrebno posvetiti vso skrb še zlasti naslednjim področjem: — temeljiti analizi problemov tehnologije, organizacije proizvodnje in tržnih razmer, — spodbujanju in razvijanju novatorstva, iznajditeljstva in tehničnih izboljšav, ki doprinašajo k zniževanju stroškov z boljšo izrabo materiala s krajšanjem potrebnega delovnega časa in preprečevanjem onesnaženega okolja, — varčevanju s surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo, — doslednejši uporabi meril, ki spodbujajo produktivnost dela, boljše izkoriščanje predmetov in sredstev za delo in odnos do dela, — izdelavi meril za objektivno vrednotenje različnega dela in delovnih učinkov ter preprečevanje prisvajanja delovnega dohodka, — boljšemu in odgovornejšemu odnosu do dela in večji delovni disciplini, — uspešnemu razvoju preventivne, zdravstvene dejavnosti in medicine dela, varstva pri delu ter ukrepom za zmanjšanje izostankov z dela zaradi začasne ali trajne izgube delovne sposobnosti, — odgovornejšemu odnosu do zaposlovanja novih delavcev zlasti pri administrativnih in režijskih nalogah in opravilih, — srednjeročni in dolgoročni kadrovski politiki, ki mora sloneti na razvojnih potrebah združenega dela in razvijanju sistema usmerjenega izobraževanja. 3.2. Doseženi dohodek je tisti osnovni instrument, ki definira oblikovanje osebne, skupne in splošne porabe ter zagotavlja večja ali manjša sredstva za razširjeno reprodukcijo. Pri določanju meri! v samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka, kakor tudi pri vrednotenju programov v družbenih dejavnosti, bodo delavci v združenem delu upoštevali celovitost interesov in potreb razvoja. 3.2.1. Delavci v TOZD materialne proizvodnje in drugih organizacij proizvodnje bodo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka zagotovili, da bodo sredstva za OD in skupno porabo v temeljnih organizacijah, naraščala počasneje od rasti doseženega dohodka. V kolikor bodo TOZD pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za OD kršile sprejeta načela družbenoekonomske politike, bodo družbenopolitične skupnosti v okviru zakonitih pogojev sprejemale začasne ukrepe družbenega varstva. Se večjo skrb kot do sedaj, morajo delavci v združenem delu materialne in nematerialne sfere posvetiti, izdelavi meri! in kriterijev, ki bodo bolj realno ovrednotili delovni doprinos posameznika k ustvarjenemu dohodku. Stalno mora biti prisotna težnja po odpravi uravnilovke v OD. 3. 2. 1. Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, udeleženci v svobodni menjavi dela na področju družbenih dejavnosti, bodo v letu 1979 z intenzivnejšo aktivnostjo na vseh ravneh zagotovili takšno samoupravno organiziranost in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti, ki bo ustrezalo načelom zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela in določilom posebnih zakonov za posamezna področja. Pri združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti moramo upoštevati dohodkovno sposobnost posameznikov. Da bi omogočili čim večjo usklajenost med plani posameznih SIS in dejanskim pritokom sredstev za skupno porabo se bo redno spremljala realizacija teh sredstev in na osnovi tega bodo predlagane tudi morebiti potrebne spremembe obremenitve gospodarstva že med letom. S spremembami enotnih programov in novo opredelitvijo pogojev za upravičenost do solidarnostnega dopolnjevanja sredstev občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti se uveljavlja sistem samofinanciranja v okviru občine. Materialni položaj samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti postaja vse bolj obveza delavcev v združenem delu ter drugih delovnih ljudi in občanov na območju občine. Da bi omogočili nemoten razvoj družbenih dejavnosti v skladu s sprejetim srednjeročnim planom za te dejavnosti in se prilagodili spremenjenemu načinu financiranja, moramo v letu 1979 nameniti večji delež ustvarjenega družbenega proizvoda kot doslej za skupno porabo. S tem se tudi približujemo zgornji dopustni meji angažiranja dohodkov na sposobnosti gospodarstva tako, da je potrebno temeljito spremljanje in kontroliranje izvajanja programov in ukrepanje ob eventuel-nih odklonih. 3.2. 3. Na področju splošne porabe prinaša leto 1979 nekaj novosti. Potrebno bo zagotoviti sredstva za izvedbo reorganizacije pravosodnega sistema, nalog na področju prostorskega planiranja in za izvajanje obveznosti zaradi uveljavitve družbenega dogovora o občinskih priznavalninah borcem NOV. Tudi v letu 1979 bomo vključevali vse davčne vire v skladu z družbenim dogovorom o davčni politiki za leto 1979. 4. Usmerjanje sredstev za izboljšanje in razširitev materiale osnove de!a Kljub intenzivni investicijski dejavnosti občine kot celote, nekatere organizacije ZD še vedno precej zaostajajo za svojimi plani naložb, zato je nujno, da zlasti te organizacije ponovno ovrednotijo svoje investicijske programe in se povežejo z zainteresiranimi poslovnimi partnerji, ki bi s sovlagateljstvom ali krediti prispevali k pokritju finančne konstrukcije. Za izboljšanje učinkovitosti vseh vloženih družbenih sredstev bo potrebno: — zmanjšati odvisnost procesa razširjene reprodukcije od kreditnih virov, kar pa zahteva večje vključevanje sovlagateljev in povečanje stopnje samofinanciranja investicij, — preprečevati stalno prekoračevanje predračunske vrednosti investicij. do katerih prihaja po krivdi investitorjev zaradi nerealne ocene časa izgradnje objekta, nestrokovne ocene stroškov izgradnje ali nestrokovno izvedenih del. Investitorji so dolžni stalno spremljati izvrševanje investicijskega programa, organi delavske kontrole in SDK pa kontrolirati vzroke prekoračevanja, — pri iskanju in realizaciji investicijskih programov upoštevati manjšo razvitost nekaterih krajevnih skupnosti in potencial delovne sile, ki je "a razpolago* — pospešiti postopke pri pridobivanju potrebnih soglasij in dovoljenj pri lokacijski dokumentaciji, — pospešiti s pripravo prostorskih planskih dokumentov, ki bodo dolgoročno opredelili optimalno izrabo prostora in s tem tudi opredelili mesto posamezne naložbe v prostoru. 5. Na!oibena aktivr st V letu 1979 bo celotno gospodarstvo družbenega sektorja investiralo okrog 5()(),()(W.00() din. To predstavlja lastna sredstva, združena sredstva in kredite, ki jih je dobilo gospodarstvo, sicer pa pomenijo naložbe kar 58% družbenega proizvoda v letu 1979. Nekateri najvažnejši investicijski programi, ki se bodo realizirali v letu 1979 so: 5. 1. LK! Lesonit V okviru TOZD bo LK! Lesonit nadaljeval finalizacijo vlaknenih plošč. V TOZD Oplemenitene plošče se bo izvršila modernizacija proizvodnje, površinsko plemenitenih plošč in razširitev skladiščnih pro- 136 URADNE OBJAVE 25 maja 1079 —St. 13 štorov. V TOZD Pohištvo bodo dopotniti strojno opremo in posodobiti tehnotogijo strojne obdetave pri uvajanju finatizacije ^uttrates^ ptošč ter urediti skladišče. 5. 2. OZD Tovarna organskih kistin V tetu 1979 je predvidena nadatjnja sanacija proizvodnih zmogtjivo-sti citronske kistine in oko!ja ter program pridobivanja encimov. 5. 3. OZD Ptama V okviru TOZD Potiuretani se bo nadatjevata izgradnja H. faze proizvodnih zmogtjivosti. 5. 4. OZD Transport Tudi v tetu 1979 bodo nadaljevati z modernizacijo voznega parka, večjo investicijo pa predstavlja izgradnja servisa za tovorna vozita. Gtede na umirjeno rast prevozniške dejavnosti ter na problematiko tastne detovne site mora Transport povečati aktivnost v smeri vktjuče-vanja v kovinsko industrijo. 5. 5. JAVOR — TOZD TOVARNA STOLOV BAČ Osnovna orientacija za teto 1979 je usmerjena v realizacijo programa izdelave miz, ob tem pa se bo nadatjevata modernizacija proizvodnje kosovnega pohištva. 5. 6. PLUTAL — TOZD GRAFIKA TOZD Grafika bo namenita precejšnja investicijska sredstva v modernizacijo in razširitev proizvodnje. 5. 7. HMEZAD — TOZD KMETIJSTVO Največja investicija iz srednjeročnega programa razvoja bo izgradnja nove mtekame v tetu 1979. Poteg tega bodo pospeševati raztične obtike medsebojnega povezovanja in sodelovanja kmetov, še ztasti s širjenjem kooperacijskih odnosov. Z raztičnimi oblikami združevanja kmetov, s kmetijskim prostorskim urejanjem in drugimi novostmi, ki jih prinašajo novi kmetijski zakoni bo potrebno v čim večji meri izkoristiti pogoje za proizvodnjo mesa, mteka in okopanin, zagotovitev ptasmana tržnih viškov ter na teh osnovah povečevati dohodek in zagotavljati sociatno varnost kmetov. 5. h. MLtNOTEST — TOZD PEKARNA Začeti bodo z izgradnjo sodobne pekarne s kapacitetami, ki ustrezajo perspektivnim potrebam občine. 5. 9. KOMUNALNO GRADBENO PODJETJE S pomočjo mtadinskih delovnih brigad bodo nadaljevati z izgradnjo Brkinskega vodovoda ter začeti s prvo fazo rekonstrukcije mestnega vodovoda in nadatjevati z izgradnjo kanalizacije. S. IO.EMONA — OZD ILIRIJA Nadatjevati bodo z modernizacijo trgovskih postovatnic in sktadišč 5. It. SLAVNIK KOPER — ENOTA ILIRSKA BISTRtCA V tetu 1979 bodo s Samoupravno komunatno skupnostjo združiti sredstva za gradnjo sodobne avtobusne postaje. 5. 12. OBMOČNA VODNA SKUPNOST PRtMORSKE Nadaljevati bodo z gradnjo IV. faze akumulacije Mota in rekonstruirati most čez Reko na cesti Hirska Bistrica—Podgrad za dosego večje propustnosti. 6. Nekatere neposredne natoge v letu 1979 6. !. Osnova za izvajanje politike cen v tetu 1979 bo zakon o sistemu in družbeni kontroti cen ter ustrezni družbeni dogovori in samoupravni sporazumi. Organizacije združenega deta ter samostojni obrtniki morajo pri obtikovanju cen izhajati iz ekonomskih zakonitosti ter poveče* vati dohodek z večjo produktivnostjo deta, večjo učinkovitostjo in ekonomičnostjo poslovanja in botjšim izkoriščanjem proizvodnih zmogtjivosti. Cene obrtnih storitev se bodo obtikovate po navedenih kriterijih, pri čemer se bodo upoštevate tudi regijske značilnosti. Občinska skupščina bo po uveljavitvi novega zakona o sistemu in družbeni kontroti cen sprejeta ustrezne predpise, s katerimi bo vskta-dita natoge v pristojnosti občine z zakonom. Družbenopotitični organizacjji ZS in SZDL morata v sodetovanju z tzvršnim svetom, Skupščine občine in KS v tetu 1979 organizirati dogovarjanje med trgovino in potrošniki za kar je potrebno ustanoviti potrošniške svete. 6. 2. Pomembne natoge v tetu 1979 so na poročju sktadnejšega Razvoja posameznih območij v občini. Pot za dosego tega cit ja je pospešena reatizacija sprejetih investicijskih programov na področju gospodarstva in priprava novih programov v organizacijah združenega deta z območja občine. Z ustreznimi informacijami o pogojih investiranja in razpotožtjivi detovni šiti pa je potrebno zainteresirati tudi zunanje organizacije združenega deta k investiranju na tem področju. V tem smistu tečejo priprave za usposobitev za proizvodnjo novega obrata v Jetšanah. !„. vestitor OZD CICIBAN Miren pri Novi Gorici bo v sodetovanju; Skupščino občine Hirska Bistrica investira! v obrat obutvene industrije, ki bo zapostova! pretežno žensko delovno sito. Tako sodetovanje zunanjih postovnih pratnerjev je potrebno še po. gtabtjati in razširjati tudi na drugih območjih občine. 6.3. Na področju infrastrukture se bodo nadatjevata deta, povečana bo propusthost mostu čez reko Reko na cesti Hirska Bistrica—Pod-grad, rešen pa bo tudi probtem avtobusnega postajatišča. Z izgradnjo nove avtobusne postaje bo rešen pereč probtem prometnega voztiRa na stari lokaciji. 6. Na področju varstva okotja bo povečana propustnost mostu z načrtovanim obrambnim nasipom pripomogta k doseganju stotetne varnosti pred vodami. Ker je bito na področju čiščenja Reke dostej rea-tiziranih nekaj bistvenih ukrepov se bo v tetu 1979 nadatjevato sprem tjanje učinkov teh ukrepov in predvidelo možnosti nadatjnje izbotjša-ve. S tem v zvezi se bodo začete priprave za gradnjo centratne čistitne naprave, ki bo čistita vse odpadne vode pred iztivom v Reko. TOK je dotžan intenzivirati raziskave z uporabo odpadkov in s tem v dogtdnem času rešiti probtem sedanjega odtagatišča ob cesti Hirska Bistrica—Knežak. Pomemben ukrep za varstvo okotja je tudi ureditev odtagatišča smeti in organiziran kontejnerski odvoz smeti iz mesta in nasetij. 6. $. Na področju stanovanjske potitike je nujno tesno sodetovanje Samoupravne stanovanjske skupnosti in Samoupravne skupnosti pri racionalizaciji zazidalnih površin in komunatnemu urejanju te-teh. Komunatno opremljena zemtjišča so predpogoj za reatizacijo ptana stanovanjske izgradnje. Predvidoma bo v tetu 1979 v gradnji 197 stanovanj, od tega okrog 50 stanovanj v zasebnetn sektorju, skupno bo končanih okrog 1000 stanovanj. Nadatjevat se bo prehod na ekonomske stanarine, istočasno pa tudi dopotnjeva! sistem subvencioniranja stanarin tistim občanom, ki bi jim ekonomske stanarine predstavljate previsok retativen delež dohodka. V ta namen bo sprejeta tudi nova testvica za subvencioniranje, ki bo v primerjavi s staro lestvico upoštevata inflacijska gibanja zadnjih dveh tet s tem pripomogta k ustreznejši obremenitvi posameznega stanovalca. 6.6. Skupščina občine bo ob podpori družbenopolitičnih skupnosti, Gospodarske zbornice in Združenja obrtnikov upoštevata razvoj drobnega gaospodarstva v občini na osnovi v tetu 1978 sprejetih ukrepov in program razvoja. Predvsem ukrepi kreditne in davčne potitike ter tesnejše sodetovanje z nekaterimi OZD naj bi pospešiti razvoj obrtne dejavnosti. Pospeši se razvoj enot drobnega gospodarstva za proizvodnjo tistih artiktov, potproizvodov in sestavnih delov, katerih produkcija bi bita tako racionatnejša in bi nadomeščata uvoz. 6. 7. V tetu !979 se bo pospešno nadatjevata priprava prostorskega ptana občine za obdobje do teta 1985 in nekaterimi smernicami do teta 2000. Vzporedno s pripravo prostorskega ptana bomo na osnovi repu-btiškega odtoka sprejeti tudi občinski odtok o pripravi srednjeročnega družbenega ptana za obdobje 1981—1985. Na osnovi zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem ptanu SRS ter občinskega odtoka o pripravi ptana, bo tekto intenzivno deto pri pripravi občinskega srednjeročnega družbenega ptana za obdobje 198!—1985. Ustvarjatna udeležba vseh nositcev družbenega ptaniranja mora zagotoviti uresničevanje celovitih interesov delovnih tjudi in občanov. Časovno sovpadanje priprave prostorskega ptana občine !n srednjeročnega družbenega ptana občine bo dobra možnost za vsktaditev perspektivnih rešitev izrabe prostora, ki bo omogočat razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti pripravam samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih ptanov, s katerimi detavci in detovni tjudje v raznih obtikah združevanja detain sredstev, sprejemajo konkretne pravice, obveznosti in odgovornosti pri obtikovanju ptanov in za njihovo uresničevanje. Postovodni in izvršitni organi se morajo učinkovito organizirati za ptansko aktivnost in po potrebi ustanoviti strokovne planske stužbe in jih kadrovsko okrepiti. 6. 8. Nova vodstva v KS bodo nadatjevata z razvijanjem krajevne samouprave in skrbeta za nadatjnjo reatizacijo svojih ptanov. Za kvati-tetnejše vodenje nekaterih skupnih natog bodo krajevne skupnosti na osnovi sporazuma organizirate skupno strokovno stužbo. Se posebno skrb bodo morati posvetiti področju ptaniranja, saj bodo tahko te na osnovi dobro izdetanih programov črpati sredstva, ki jih bo 25. maja 1979 — št. 13 URADNE OBJAVE 137 združeno de!o združevalo za te namene pri Samoupravni komunalni skupnosti. Pri snovanju svojih programov pa mora vsaka KS izhajati iz vsklajenih želja z materialnimi možnostmi. Za hitrejši razvoj posamezne KS pa bodo krajani še vnaprej združevali sredstva s samoprispevkom. 7. Nekatere najvažnejše naloge na področju družbenih dejavnosti 7. 1. Spremenjeni koncept usmerjenega izobraževanja predvideva kot racionalen enoten center usmerjenega izobraževanja za celo regijo, ki naj bi bi! v Postojni, v Ilirski Bistrici in adaptirala osnovno šolo na Pregarjah. Še naprej si bodo prizadevali za izenačevanje učnih pogojev vseh učencev v občini; v ta namen je organiziran tudi prevoz za učence iz oddaljenejših krajev, zgrajene so bile primerne prostorske kapacitete v Jelšanah in Kuteževem, v šolskem letu 197K in 1979 pa so prvič začeli z brezplačnim posojanjem nekaterih učbenikov ter celodnevno* šolo v Podgradu. — V šolskem letu 1978 in 1979 bo vključenih v celodnevno osnovno šolo okoli 10 % vseh učencev v občini. S tem bo v celoti izpolnjen dogovor o temeljih srednjeročnega plana glede vključevanja učencev v celodnevno šolo. 7. 2. Na področju kulture se bo začela adaptacija prostorov za preselitev knjižnice ter nadaljevala adaptacija Premskega gradu. 7. 3. Za pospeševanje rekreacije dejavnosti delavcev in občanov so potrebni poleg odprtih površin tudi objekti za telesno-kultumo dejavnost. Gradnja takih objektov se bo pripravljala v okviru kompleksa nove osnovne šole. 7. 4. Na področju socialnega skrbstva se bo nadaljevala že začeta dejavnost pomoči vsem socialno ali drugače prizadetim občanom. Poleg dosedanje dejavnosti pa bo v letu 1979 organizirano predzakonsko svetovanje. 8. Naloge na področju pravosodja in upravnih organov 8. 1. Najpomembnejša naloga na področju pravosodja bo uveljavljanje novih pravosodnih organov v skladu s sprejetimi organizacijskimi zakoni. Posebnega pomena bo uveljavljanje samoupravnega sodstva, kot nove sodne institucije, pred katero se sporna razmerja rešujejo na samoupraven način. Z organizirano družbeno akcijo bo nujno pospešiti uveljavitev posebnih sodišč združenega dela, poravnalnih svetov in arbitraž. Skupščina občine bo zagotovila samoupravnim sodiščem materialne, kadrovske in druge pogoje za delo in sprejela druge ukrepe za uveljavitev teh sodišč. 8. 2. S sprejemom zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih bo ustvarjena podlaga za organizacijo in delovanje organov državne uprave v skladu z začrtanimi smermi razvoja družbenopolitičnega sistema. Proces usklajevanja organizacije občinske uprave in njenega delovanja z načeli nove zakonodaje, bodo zagotovili novi Izvršni predpisi in družbeni dogovori, usklajen statut občine, odlok o organizaciji in delu IS, občinskih upravnih organov ter drugi akti, ki bodo urejali področje občinske uprave. Med prednostne naloge na tem področju sodijo tudi vsi neposredni ukrepi za uveljavljanje ustreznejših metod organizacije dela, za programiranje in vrednotenje dela v organih uprave, za izboljšanje materialnih pogojev in kadrovske strukture delavcev ter njihovo dopolnilno izobraževanje. 9. Naloge pri krepitvi vrednosti in ljudske obrambe in družbene samozaščite Varnost dežele je predpogoj za uresničevanje načrtovanega gospodarskega in družbenopolitičnega sistema, zato je ena osnovnih nalog delovnih ljudi in občanov v KS, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva utrjevanje obrambnega sistema. Da bi omogočali nemoten razvoj obrambnih priprav na vseh področjih, zagotovili potrebno oborožitev, organizirali obrambno vzgojo in izboljšali kadrovsko sestavo na vseh nivojih SLO, bo potrebno združevati sredstva tudi v letu 1979. Zaradi zaostajanja v dinamiki izvajanja srednjeročnega plana bodo v letu 1979 udeleženci samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje nalog ljudske obrambe združevali sredstva v večjem obsegu kot v letu 1978. Na osnovi sprejetega odloka o gradnji zaklonišč bo treba organizirano skrbeti za njegovo realizacijo. Osnovne naloge na področju družbene samozaščite so: — širjenje varnostne kulture in usposabljanje narodne zaščite, — zagotavljanje pogojev za varovanje družbenega premoženja in preprečevanje kaznivih dejanj na tem področju, — pospešiti prizadevanja za večjo varnost v cestnem prometu in varnost pred požari. 10. Usklajevanje aktivnosti pvi izvrševanja naiog Vsi dejavniki družbenega razvoja od temeljnih organizacij združenega dela, KS in SIS, Skupščine občine in DPO do IS in upravnih organov, so odgovorni za izvajanje dogovojrenih razvojnih nalog. Za nemoteno uresničevanje dogovorjenih smernic morajo vsi nosilci planiranja čimprej sprejeti akcijske programe dela za leto 1979, zaostriti pa se mora tudi odgovornost poslovodnih, izvršilnih, strokovnih in političnih organov in organizacij pri uresničevanju začrtanih nalog. Ilirska Bistrica, 26. decembra 1978 Predsednik BOJAN BROZINA, dipl. oec, l.r. Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št 39/74 in 193. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, družbeno^litičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti na seji dne 26. aprila 1979 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA ZA NARODNO OBRAMBO 1. člen Sklad za narodno obrambo, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za narodno obrambo, Št. 010-33/72-5/1 (Uradne objave, št. 20/72) se ukine s 30. aprilom 1979. 2. člen Sredstva, pravice in obveznosti sklada za narodno obrambo, ugotovljena po stanju 30. aprila 1979 se prenesejo na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 402/18 Ilirska Bistrica, 26. aprila 1979 Predsednik BOJAN BROZINA, dipl. oec., 1. r. OščtMA KOME Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list SRS, št. 10/48, &49 in 20/50), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni Hst SRS, št. 35/59 skupno s skupščino samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti), 235, 238, 242. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na slavnostni seji dne 15. maja 1979 v Dekanih sprejela t ; ODLOK O POIMENOVANJU PRISTANIŠKEGA TRGA V KOPRU PO ANTONU UKMARJU 1. člen V mestu Koper se ukine ime * Pristaniški trg*, ki povezuje cesto JLA in Nabrežje P. Lumumbe 2. člen Dosedanji ^Pristaniški trg* se poimenuje: — *Trg Antona Ukmarja* dolgoletnega revolucionarja in častnega meščana mesta Koper. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 015-1/79 Datum: 15. maja 1979 Predsednik Mario Abram, l.r. 138 URADNE OBJAVE 25. maja 1979 — št. 13 OBČtNA PtRAN Na podtagi 251. etena statuta skupščine občine Piran (Uradne objave, št. 12/78), 3. čtena odtoka o izvršnem svetu skupščine občine Piran (Uradne objave št. 9/75) in 6. čtena odtoka o stužbi in natogah komu-natnega nadzora (Uradne objave št. 6/79), je izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 17. aprita 1979 sprejet PRAVILNIK O LETNI !N ZIMSKI UNIFORMI, OBUTVI TER DRUGIH ZAŠČITNIH SREDSTVIH KOMUNALNIH NADZORNIKOV 1. Komunatni nadzornik mora imeti zaradi svojega specifičnega deta na terenu uniformo v času opravtjanja svojega deta. OBČtNA SEŽANA Na podtagi 3. čtena zakona o prenehanju tastninske pravice in drugih pravic na zemtjiščih, namenjenih za kompteksno graditev (Uradni tist SRS št. 19/76) in na podtagi 155. in 159. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnost!, na podtagi sta-tišča družbenopotitičnega zbora, sprejetega na sej! dne 8. maja 1979, sprejeta dne 8. maja 1979 ODLOK O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE IN DRUGIH PRAVIC NA ZEMLJIŠČIH, NAMENJENIH ZA STANOVANJSKO GRADITEV NA OBMOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA KARE II *POD BOLNICO« V SEŽANI 2. Zimsko uniformo sestavtjajo: kapa (temno modre barve) srajca (svettopastetne modre barve) 3 kom kravata (temno modre barve) suknjič (temno modre barve) htače (temno modre barve) 2 kom bunda (temno modre barve) ša! (temno modre barve) usnjene rokavice (črne barve) 1 kom terenski čevlji z gumo (črne barve) gumijaski škornji (črne barve) nogavice (črne barve) pas (črne barve) torba (črne barve) 3. Letno uniformo sestavtjajo: kapa srajca s kratkimi rokavi (svettopastetno modre barve) 4 kom kravata (temno modre barve) suknjič (temno modre barve) htače (temno modre barve) 2 kom dežni ptašč s kapuco (temno modre barve) prevleka za kapo (temno modre barve) pas (črne barve) tetne rokavice (modre barve) 2 kom nizki čevtji (črne barve) gumijasti škornji (črne barve) torba (črne barve) 4. Posebne oznake na uniformi komunatnih nadzornikov so: — na tevem rokavu vseh obtačit Piranski grb — na tevem rokavu vseh obtačit napis »komunatnt nadzornik« — na kapi piranski grb. 5. No!mativi, po katerih komunatni nadzorniki dobijo zimsko in tetno uniformo gtede na časovno obdobje so nastednji: za suknjič in htače lteto za bundo 3 teta za dežni ptašč 3 teta kapa 2 teti čevtji lteto srajce lteto kravata lteto 6. Ob prevzemu tetne in zimske uniforme, obutve in drugih zaščitnih sredstvih podpiše komunatni nadzornik reverz. V primeru, da preneha opravtjati deto, mora vrniti uniformo in vsa druga zaščitna sredstva. Čas nošenja tetne oziroma zimske uniforme dotoči predstojnik komiteja za urbanizem, gradbene in komunatne zadeve skupščine občine Piran. 7. Ta pravitnik začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-4/79 Piran, 17. aprita 1979 Predsednik R1NOMEDVEŠČEK, t. r. l.čten Za pospeševanje stanovanjske izgradnje v Sežani in za pridobitev zemljiških površin, ki so potrebne za stanovanjsko graditev ter komunalno ureditev po zazidalnem načrtu KARE II >Pod botnico« v Sežani in elaboratu št. 77/92 a, ki ga je izdelat Invest-biro Koper ter odtoku o spremembi in dopolnitvi odtoka o zazidalnem načrtu KARE II *Pod botnico« v Sežani (Uradne objave, št. 16/78), preidejo nezazidana stavbna zemljišča, ki težijo znotraj tega območja, v družbeno tastnino. 2. čten Zemtjišča, ki jih zajema zazidalni načrt, imajo naslednje zemljiškoknjižne in katastrske označbe: 1. pare. št. 4275, njiva 3. razreda v izmeri 2313 kv. metrov in pare. št. 4272, travnik 5. razreda v izmeri 317 kv. metrov, obe vpisani v vtožku št. 1365 k o. Sežana, tast Renčetj Marije, roj. Žnidaršič, Sežana, Utica Mare Husove 11, do 1/2 in Bekar Eme, roj. Renčetj, Sežana, Utica Mare Husove 11, do 1/2; 2. pare. št. 4271, travnik 4. razreda v izmeri 252 kv. metrov, vpisana v vtožku št. 1330 k o. Sežana, tast Cotja Ludvika, pok. Mihaeta, Sežana, Vidmašče 17, do 1/3 in Cotja Pavte, roj. Furtan, Sežana, Vidmašče 17, do 2/3; 3. pare. št. 4270, travnik 4. razreda v izmeri 173 k v. metrov, in pare. št. 4269/1, travnik 4. razreda v izmeri 173 kv. metrov, in pare. št. 426$, travnik 5. razreda v izmeri 8262 kv. metrov, vse vpisane v vt. št. 1321 k o. Sežana, tast Brcar Josipa, pok. Antona, Sežana, Gradišče 1; 4. pare. št. 4269/2, travnik 4. razreda v izmeri 83 kv. metrov, in pare. št. 4268, travnik 5. razreda v izmeri 2813 kv. metrov, obe vpisani v vtožku št. 931 k o. Sežana, tast po zemljiški knjigi Kavčič Franca, po sktepu o dedovanju št. 0 198/77-6 z dne 23/1-1977, ki še ni bi! izveden v zemtjiški knjigi na Kavčič Edvarda pok. Franca, Sežana, Regentova utica št. 2 do 1/2 in Kavčič Rajka pok. Franca, Sežana, Utica tatcevdo 1/2; 5. pare. št. 4267, travnik 4. razreda v izmeri 615 kv. metrov, vpisana v vtožku št. 646 k o. Sežana, tast Mertak Ljudmite, roj. Poth, Sežana, Partizanska cesta 40, do 1/4 in Mertak Leopolda od Ivana, Sežana, Partizanska cesta 40, do 3/4; 6. pare. št. 4241, travnik 4. razreda v izmeri 1151 kv. metrov, in pare. št. 4242, travnik 4. razreda v izmeri 683 kv. metrov, obe vpisani v vt. št. 1462 k o. Sežana, tast Ctanser Atbine, roj. Živec, Opčine, Via Prosecco 45; 7. pare. št. 4266, travnik 4. razreda v izmeri 273 kv. metrov, vpisana v vt. št. 661 k o. Sežana, tast Pirjevec Ivana, pok. Jožefa, sedaj neznanega nastova. 3. čten Z dnem, ko začne vetjati ta odtok, preneha tastninska pravica na zemtjiščih, dotočenih v 2. čtenu tega odtoka, ter na njih pridobi pravico uporabe občina Sežana. 4. čten Prejšnji tastniki zemtjišč iz 2. čtena tega odtoka tahko uporabtjajota zemtjišča na način, s katerim se ne menja njihovo svojstvo vse do dneva, dokter za premoženjsko-pravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne izda odtočbe, s katero odtoči, da morajo zemtjišča izročiti občini. 5. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 464-1/78-3 Sežana, 8. maja 1979 . Predsednik BORIS BERNETlC, ! r. URADNE OBJAVE 139 25. maja 1979 — Št. 13 Na podlagi 35. člena zakona o hnanciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 154. in 159 člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podiagi stališča družbenopolitičnega zbora, sprejetega na seji dne 8. maja 1979, dne 8. maja 1979 sprejela ODLOK 0 ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE SEŽANA , ZA LETO 1978 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Sežana za leto 1978, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna občine Sežana za leto 1978 2. člen Prihodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci proračuna za leto 1978 kot sledi: prihodki 43,027.892,20 din razporejeni prihodki 41,449.289,35 din presežek prihodkov 1,578.602,85 din 3. člen Presežek prihodkov se prenese med prihodke proračuna za leto 1979. 4. člen Doseženi prihodki in odhodki rezervnega sklada po zaključnem računu za leto 1978 so znašali: prihodki 2,135.075,00 din odhodki — presežek prihodkov 2,135.075,00 din Presežek prihodkov rezervnega sklada v znesku 2,135.075,00 din se prenese v rezervni sklad proračuna občine Sežana za leto 1979. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 400-12/77-3 Sežana, 8. maja 1979 Predsednik BORIS BERNETIČ, 1. r. Na podlagi 5.in 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 13/73) in na podlagi 155.in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora sprejetega na seji dne 8. maja 1979 sprejela SKLEP O SOGLASJU K CENAM ODVOZA SMETI IN ODPADKOV 1. Daje se soglasje k cenam odvoza smeti in odpadkov, kot jih je predlagalo komunalno podjetje Komunala Sežana in znašajo mesečno: — za zasebni sektor: 0,56 din za m^ stanovanjske površine — za družbeni sektor: 1,12 din za m^ poslovnega prostora. 2. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k tarifi za odvoz smeti in odpadkov (Uradne objave, št. 8^75). 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah in se uporablja od 1. junija 1979 dalje. Št. 38-15/69-3 Sežana, 8. maja 1979 Predsednik BORIS BERNETIČ, 1. r. Na podlagi 5. in 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, Št. 24/75 in 13/77), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 13/73) in na podlagi 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora sprejetega na seji dne 8. maja 1979, sprejela SKLEP O SOGLASJU K CENAM POGREBNIH STORITEV IN POKOPALIŠKIH PRISTOJBIN 1. Daje se soglasje k cenam pogrebnih storitev in pokopaliških pristojbin, ki jih je določilo Komunalno podjetje Komunala Sežana in znašajo: PREVOZ POKOJNIKA Z MRLIŠKIM AVTOMOBILOM din — na prevoženi km pogrebnega vozila 12,00 — zamuda časa (priprava, nakladanje, razkladanje) na uro 285,20 za spremstvo pri prevozu izven rednega delovnega časa se zaračuna še dnevnica v višini, ki jo predvideva samoupravni sporazum — prevoz pri pogrebu na uro 372,00 — za vsak prevoz v kraju oddaljenem n^i 10 km od sedeža se zaračuna ena grobarska ura v znesku 142,60 din, kateri se prišteje cena prevoženih km v tistem kraju PRISTOJBINE a) za 1. kolobarno dobo — za vrstni grob do 10 let 500,00 — za otroški vrstni grob do 10 let 350,00 — za rodbinski grob do 20 let 2.000,00 b) za 11. kolobarno dobo — za vrstni grob do 10 let 450,00 — za otroški grob do 10 let 525,00 — za rodbinski grob do 20 let 3.000,00 PRISTOJBINA ZA POSTAVITEV SPOMENIKA — za postavitev spomenika 630,00 — za postavitev nagrobnega znamenja 250,00 UPORABA: — mrliške veže na dan 85,00 — obdukcijske sobe na dan 260,00 — prehodne krste 100,00 — pogrebnega vozička: na pokopališču 50,00 po mestu 150,00 — zaves na dan (posojilo) 130,00 — vozička za prevoz vencev 80,00 IZKOP IN ZASIP GROBA — izkop in zasip groba za pokojnika starega nad 10 let in za star grob 1.105,00 — izkop in zasip groba za otroški grob (do 10 let starosti pokoj- . nika) in za star grob 730,00 PREKOP POKOJNIKA — delo pri prekopu na uro 120,00 140 URADNE OBJAVE 25. maja 1979-T Št. 13 SPRAVLJANJE V KRSTO — delo pri sprav! jan ju v krsto (enega pokojnika) — delo pri spravljanju v krsto pokojnika v nenormalnem stanju 150,00 (ponesrečenec) na uro 142,60 — preoblačenje pokojnika 350,00 Infekcijski dodatek na osebo, ki ima stik z mrličem znaša 50,00 Vse ostale storitve, se zaračunajo po urni postavki grobarja, ki znaša 142,60 2. Ta sklep začne ve!jati nas!ednji dan po objavi v Uradnih objavah in se uporabtja od L junija 1979 dalje. Št. 38-! S/69-3 Sežana, 8. maja 1979 Predsednik BORIS BERNETIČ, !. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST PRIMORSKE KOPER Na podlagi 25. čtena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Primorske in 19. č!cna statuta skupnosti, je skupičina območne vodne skupnosti Primorske na seji zbora uporabnikov in na seji zbora delavcev vodnogospodarskih organizacij dne 11. aprila 1979 sprejela SKLEP O PRIPRAVI SREDNJEROČNEGA NAČRTA RAZVOJA VOD NEGA GOSPODARSTVA NA OBMOČJU OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI PRIMORSKE ZA OBDOBJE OD LETA 1981 DO LETA 1985 1. Srednjeročni načrt razvoja vodnega gospodarstva na območju območne vodne skupnosti Primorske , se pripravi za obdobje 1981 do 1985 (v nadaljnem besedilu: srednjeročni načrt OVS Primorske). 2. Izvršilni organ skupščine OVS Primorske pripravi in v prvi polovici leta 1980 predloži skupščini OVS Primorske osnutek, v zadnjem četrtletju 1980 pa predlog srednjeročnega načrta OVS Primorske. 3. Izvršilni organ OVS Primorske določi program dela za pripravo srednjeročnega načrta OVS Primorske, ki bo usklajen s programi dela za pripravo družbenih načrtov občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana ter programom dela pri izdelavi srednjeročnega načrta razvoja vodnega gospodarstva Slovenije. 4. V skladu z roki, ki so opredeljeni v drugi točki tega sklepa, ter v skladu z roki za izdelavo družbenih planov občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana za obdobje 1981—1985, bo izvršilni organ OVS Primorske pripravil tudi: — smernice za izdelavo srednjeročnega načrta OVS Primorske, — elemente srednjeročnega načrta OVS Pnmorske za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih srednjeročnega načrta OVS Primorske, kjer je OVS Primorske udeleženec, — samoupravne sporazume o temeljih srednjeročnega načrta OVS Primorske. 5. Strokovni nosilec vseh aktivnosti pri pripravi in izdelavi srednjeročnega načrta Primorske je Vodnogospodarsko podjetje *HIDRO* Koper. 6. Finančna sredstva, potrebna pri izdelavi srednjeročnega načrta OVS Primorske, bodo zagotovljena v letnih finančnih načrtih OVS Primorske. 7. Delo na pripravi in izdelavi srednjeročnega načrta OVS Primorske se prične takoj. Št.:0804-41/10-79 Koper, 11. aprila 1979 Predsednik skupščine LAVRENČIČ STANE, 1. r. Na podlagi 25. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Primorske in 19. člena statuta skupnosti je skupščina Območne vodne skupnosti Primorske na seji zbora uporabnikov in na seji zbora delavcev vodnogospodarskih organizacij dne 11. aprila sprejela SKLEP O PRIPRAVI IN SPREJETJU DOLGOROČNEGA NAČRTA RAZVOJA VODNEGA GOSPODARSTVA NA OBMOČJU OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI PRIMORSKE ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO 1995, OZIROMA ZA DOLOČENA PODROČJA TUDI DO LETA 2000 1. Dolgoročni načrt razvoja vodnega gospodarstva na območju OVS Primorske se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za nekatera področja tudi do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni načrt OVS Primorske). 2. Izvršilni odbor OVS pripravi in v prvi polovici leta 1983 predloži Skupščini OVS Primorske osnutek, v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog dolgoročnega načrta OVS Primorske. 3. Izvršilni odbor skupščine OVS Primorske določi program dela za pripravo dolgoročnega načrta OVS, ki bo vsklajen s programom dela za pripravo dolgoročnih planov občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana ter programom dela pri pripravi dolgoročnega načrta razvoja vodnega gospodarstva v Sloveniji. 4. Strokovni nosilec vseh aktivnosti pri pripravi dolgoročnega načrta OVS Primorske je Vodnogospodarsko podjetje * HIDRO* Koper. 5. Finančna sredstva, potrebna za izdelavo dolgoročnega načrta OVS, bodo zagotovljena v letnih finančnih načrtih OVS Primorske. 6. Delo na pripravi dolgoročnega načrta OVS Primorske se prične takoj. Št. 0804-41/10-79 Koper, 11. aprila 1979 Predsednik skupščine LAVRENČIČ STANE, 1. r.