Društveni vestnik. Iz novomeškega okraja. Dne 13. vinutoka je zborovalo naše učit. društvo v prostorih dekliške žole v Novem Mestu po sledečem vsporedu: 1. Nagovor g. predsednika. 2. ,Mens sana in cnrpore sano" z ozirom na šolstvo. Poroča gdč. A. pl. Bausclter. 3. Slufiajnosti. 4. Pevska vaja. Zaeetek zborovanja je bil ob 10. uri. Udeležencev je bilo (21 in sicer 10 gg. učiteljev in 5 ggdč. nčiteljic ; število, katero smemo za tukajšnje razmere res veliko imenovati. — Vender smo pogrešali nekaterib gg. kolegov, kateri bi se pač inorali malo bolj udeleževati teh zborovanj. Mar ne potrebujetno vsi daljne izobražbe? — Ni le v slogi moč? Vidi se, da pretnalo čislamo za vse učiteljstvo tolikanj potrebni rek »Viribus unitis«. Ker sem že nekolikn krenil na stran, naj mi bo dovoljeno omeniti, da gre vsa hv.ila predsedniku g. Fr. Konciliju, da naše mlado društvo vedno bolj raste in cvete in da iinaino praviloma toliko koristna zborovanja. Ako bi stali tako, kakor v začetku, gotovo bi vse zaspalo. Zatorej vzdramite se gg. tovariši vsi in podpirajte naše tolikanj potrebno društvo gmotno in duševno, ker le s teni bode predsednik in odbor nekoliko poplačan za trud in delo, katerega iuia in le na ta način natn liode kaj doseči. — K i-eči! G. predsednik otvori skupščino pozdravljajoč navzočne, ter izrazi željo naj bi se volil zapisnikar. Po nasvetu g. Kalingerja se voli g. Matko iz Toplic. V daljnem govoru nas g. prvotnestnik spoininja 25letnice državnega temeljnega zakona, po katerein se je tudi v šolstvu nmogo predrugačilo in sicer zboljšalo. Opisuje nam nekoliko šolstvo pre.j in sedaj, priinerja je in kaže veliko razliko tor viden napredek med sedanjo in prejšnjo šolo. Dandanes zavzeraa učiteljstvo častno socijalno mesto, vender je materijalaa podpora za sedanje razmere preinajbna. Treba nam bode še trkati, da se stanu in trudu primerno vredi. Na duduševao izobražbo gleda dandanes skoraj vsak učitelj in radi tega se nas je tudi ninogo zbralo, kar je le v čast nam samiiu. Z željo, naj bi tudi denašnje zbnrovanje mnogo koristilo, konča g. predsednik. Po teb besedah nam gdč. Kauscber prečita jako dol>ro sestavljen elaborat, katerega je učiteljstvo z zanitnanjein poslušalo. Za njen trud zabvali jo g. prvoineslnik v imeni zbianib na zanimivem preda- vanji. Na to prosi slcdnji naj lii se jeden gg. kolegov sara oglasil, ki bi hotel pi-i prihndnjem zborovanji o jedai ali drugi reči poročati. Poročilo prevzame g. Jazbec. Pri slučajnostib aasvetaje učitelj Z a v rl, ako spada to v luk. področje, naj bi odbor našega uy. društva v iaieai šolskib vodstev tega okraja prosil sl. c. kr. okr. šol. svet, naj bi isti blagoizvolil dovoliti, da se v »kazalih zaaiud«, — v katerib se" imajo tudi učeaci z opravičenimi poldnevi naznaniti, ki pa se kazaovati ae smejo, — nazaani le število učencev z opravičeaiiai poldnevi in skupaoštevilo zainujenih opravičenili poldni,j (to seveda vsakega pol meseca). Ker bi na ta riačin imena odpadla, naj se pri vsnkera pribodnjeai naznanjeaju, ako pridejo ravno isti učeaci laed zamujence neopravičenih poldnij, dostavi v rubriko: »2e poprej — nazaanjeai« beseda »opravičeno«, kar bi pnmeuilu, da so bili laed opravičeaiaii učeaci naznanjeni. Ako bi iiael pa učenec opravičene in neopravičeae zaraude istega polmeseca, pa se to popolnoaia zapiše. G. Kalinger pa raeai naj odbor prosi, da se pisarjenje opravičenih učencev popolaoma opusti. Ker je to večini všeč predlaga prejšaji poročevalec, kateri se boji, da slednji predlog ne bode povoljao rešen, ker je protipostaven, aaj bi se oba predloga združila in sicer tako, da bi bil Kaliagerjev predlog prvi, ki aaj se združi s prejšajiai z besedaiai »ako pa slavaoisti tega ae iaore privoliti, se pa prosi, da vsaj blagoizvoli . . itd.« Ta predlog je bil sprejet. Urugi predlog je bil g. Franketa, aaj odbov prosi v iiaeni tuk. vodstev, da se pouk dne 25. vinot. (to je v torek) preloži aa prvi eetrtek, zaradi premiranja goveje živine, katero bo v torek v Novem Mestu (ob jednem tudi velikd srečkaaje in somenj). Ker je pa prvo velikega pomena za ktnetijstvo, ia ker je živiaoreja najpotrebaejša panoga v povzdigo kaietijstva, je pač ddbro, da se mnogo knietovalcev udeleži te razstave, kar je pa mogoče, ako ostaae vsaj jeden vaiuh (največkrat šolarček) doma. Še jedea predlog stavi učitclj Zavrl, ki aaj je le pojasailo in ob jedaem prošnja. V mnogib krajih dobi krajai šolski svet deaar za šolske potrebe še-le konceia leta, ko je že tieba račun predložiti. Ako pa ai denarja pravočasao, ostane šola aepobeljeaa, potrebni popravki se opuste. itd , kar je le šoli ia podaku na škodo. Kdo bo zalagal? Zatorej naj bi sl. c. kr okrajai šol. svet blagovolil vplivati na aierodajaih raestih, da se bode denar za šulske potrebe dobil vsaj v prvej polovici navadaega leta. Oba predloga sta bila sprejeta. Cetrta točka dnevnega reda aam je pa dala maogo opravila, ker srao se pogovarjali tudi o Kornenskega slavaosti. Vem, da bi Vas naše debatiraaje o tem ne zaniinalu, zatorej omeniia le tu, da saio to slavaost prestavili na sredo pd bdšiči in ae v Toplicah, (ker ne bo takrat tujcev) teiaveč v Rudolfovera. Odbor učit. društva bo iinel glavau skrl). Odbrali smo sicer pesrai in vže postavili vspored, vender bo še dela dosti. Le brez strahu, ter krepko in vstrajno naprej! — Več o tem o priliki. Tako saio srečao rešili vse točke. G. Koacilija nas aa to zahvali za aašo pazljivost ia trud, spoininja se našega predobrotljivega vladarja Fi-aačiška Jož e f a I., kateremu zakliče z učiteljstvom 3kratni »živio!« Po zborovanju smo imeli vkupni obed pri g. J. Zorcu v Kaadiji. —c—. Komon, 16. viaotoka. (Učiteljsko zborovanje.) Dae 6. vinotoka 1.1. je imelo učiteljsko društvo za sežaaski šolski okraj o Komnu svoje zborovanje. Navzočaib je bilo 33 učiteljev ia 5 učiteljic in med nami bil je tudi naš c. kr. okrajni šolski nadzoraik g. D a v. S i n k o v i č. Ob 8'/-> uri zjutraj začele so v sobani I. razreda tukajšaje štirirazredaice »pevske vaje« pod vodstvoia pevovodje g. Al. Luznika, učitelja škrbinskega. — Potem pozdravi predsednik gospod M. Kante. nadučitelj sežanski, navzočae in g. nadzornika, kojemu pozdravu učiteljstvo z živioklicem pritrjuje. Prednašal je na to g. Kaate o »prirodopisu po življeaskem zadružju«. — Debate o tera predmetu so se udeležili gg. Leban, Kosovel, Luznik ia poročevalec. Otočki: »Lj ubav do poklica« poročal je g. I v. B a n o, učitelj v Divači, kaj zanimivo ia huaioristično, kar je njeaiu lastno ia skoraj bi rekel — prirojeno. — Žel je splošno pohvalo. Omeniti raoraia, da g. Bano ni čital svojega referata, aaipak predaval je »na paaiet«. — G Luzaik je potcia tudi »iz glave« govoril o točki: »Učitelj zuaaj šole«. — Koncem svojega referata stavil je sledeče teze: 1. Učitelj bodi popularen. 2. Učitelj skrbi, da ljudstvo dobi dobro berilo v roke. 3 Učitelj delaj aa to, da se osnuje v vsaki vasi, kjer je šola, bralad di'ustvd. 4. Učitelj deluj, da se osnuje v vsaki vasi pevski zbor. 5. V vsaki vasi se osnuj odbor, ki bi to — nadziral. — Prva in druga točka sta se sprejeli, a proti zadajera treta točkain so govorili gg. Lebaa, Benigar, Bano in drugi ter so se odklonile, poudarjajoč, da, kjer je aiožao, naj se izvede tudi tretja ia četrta točka. — Prilično je g. Lebaa prosil aavzočaega g. c. kr. nadzovaika aaj stavi svoj upliv v td, da se bode učiteljska biblijuteka v Komnu, ki je filijala sežaaski, bolj dobro preski°b;>vala z kajigami. — Končno je poročal g. A. Fakia, učitelj v Repeatabru, »o učiteljski kajižaici«. Jedro tega relerata je bilo, da ])i učitelji in učiteljice, službujoče že nad 20 let, ne plaoevali več nadalje znanega '/^0/0 aa leto v okrajno blagajnicu, ampak naj bi vživali dobroto okrajne učiteljske biblioteke — brezplačao. — Ker so se slišali pro in coatra glasovi, prepustila se je rešitev tetočke društveaeiaa ddb >va. Poteaije »odb-.jr za d p i s o k r a j a Sežanskej razdelil med pd- sainezne učitelje in učiteljice 15 pisanib vprašaaj, Ve s t n i k. Najviše odlikovanje. Sekcijski načelnik v naučnem ministerstvu tajni svetnik dr. Anton grof Eusenberg je dobil povodom uuiirovljenja veliki križ Frančišek-Jožefovega reda. Imenovanja. Ministerijalni svetnik dr. Benno vitez Uavid je imenovan sekcijskiin načelnikom v naučnem ministerstvu. Ministerijalni svetnik V. grof Baillet de Latour v naučnem ministerstvu je dobil naslov in značaj sekcijskega načelnika. Osobne vesti. G. Ivan Okorn, učitelj v Preddvoru, iraenovan je nadučiteljem na isti šoli. G. Ivan Semrl, izprašan učiteljski kandidat, imenovan je začasnim učiteljem na četrtem utnem rnestu v Dolenjem Logatci (g. Ivan Šega je ostal ua svojem prejšnjem mestu v Dobovi). — Pri nadomestilni volitvi zastopnika ueiteljstva v c. kr. oknijni šolski svet kamniški je bil izvoljen g. Tomaž P e t r o v e c, učitelj v Cemšeniku in v c. kr. okrajni šolski svet v Krškem g. Leopold Abram, nadučitelj v Kostanjevici. (x. Jožef Marn častni kanonik in profesor v p , naš sotrudnik, obolel je v zadnjcm času tako, da rnore le malo vstati. Dal Bog, da se niu na bolje obrne! Ženski licej in ženska strokovna šola v Zagrebu. Ta dva nova zavoda sta bila otvorjena s početkom tega šolskega let.i. S tein je v Zagrebu srečno vešeno toli živahno razpravljano vprašanje o vzgoji ženskega naraščaja. Z ovitna dvenia zavoduma nado meščena je dosedanja mestna višja dekliška šola in mestna dekliška obrtna šola. Z licejeiu je ntvorjena prava šola za višje izobrazevanje deklet, ker iuia nad ljudsko šolo kakor gimnazij 8 razredov ter se v bitnosti naslanja na gimnazij, a zopet je urejen tako, da se učenke pripravljajo na njem na lahek in praktičen način za pedagogijsko in trgovsko stroko ter za višji nauk vseučilišča. Obisk tega liceja je dosedaj oinejen ia sicer s tem, da se mora plačati mesečna ukovina 5 gld. ter da sme v spodnjih 4 razredib učenka po|iijaviti saino jeden nepovoljen red, katerega je dobila koncem šolskega leta. Ako ga pa ne popravi, ne sme razreda ponavljati. Na višjih 4 razredih se ne sme nepovoljen red niti popravljati niti razred ponavljati. Licej torej ni namenjen širšim krogoni. Tudi je niveau izobrašenosti, koji se v njem poučuje, zdatno višji ud onega v višji dekliški šoli. Za tako izubfazo je treba večjih žrtev, a le so foditelji tudi do sedaj običajno nosili, ako so pošiljali svoje bčetke v javne ali privatne zavode, kjer so se učile tujili jezikov in glasbe. Kakor je ženski licej odrejen samo ožjiiri krogom, tako je zopet strukovna sola odrejena za širše kroge. Tu si zauiorejo dekleta dobiti znanja in ročnosti v trgovski in ubrtni sl.roki v taki meri, da morejo vstopiti v trgovino in razno obrt. Upravo ženskega liceja puverila je vis. deželna vlada umirovljenemu ravnatelju ginmazije gospičke g. Martinu Senekoviču, a upravu strokovne šale ravnateljici dekliške in obrtne šole v Osjeku gospici Klotildi Cvetesičevi. Oba zavoda sta za sedaj v poslopji kr. deželne obrtoe šole na vseučeli.škein trgu. Napreduje in cvete naj prvi in diugi zavud ! Po ,,Napredkuu. Šolstvo v Bulgarski. Bulgarski knez si je dal priobčiti statistiko bolgurskega šolstva za šolsko leto 1890/91. Po tej statistiki je obstalo v kneževini bulgarski omenjenega lela 4193 šul (1. 1888/89 je bilo 3844 šolj. Med temi je 2747 bulgarskib, 1227 turških, 46 giškib, 39 izraelskih, 11 katolškib, 11 prulesLantovskih, 11 anuenskib in 1 l/umunska šala. Te šole je ubiskdvalo 2ii9.385 učencev (8'5°/o stanovalcev) in to 196.726 dečkov in 72.059 deklic. (L. 1888/9. je bilo samo 179.183 učencev t, j. 5'l°/o stanovalstva). Šolstvo v Bosni in Hercogovini. Kakorjavlja »Bosnische Post« je bilo v letu IS82. v teh deželab 42 šol z 334t učunci, a 1. 1892. 137 šoi z 11.273 učenci. K temu je še 87 konfesi|onalnih šol s 6100 učenci in 4 privatne šole z 187 uuenci. H.ivzen tega so bili še sledeči zavodi: veliki giumazij z 251 učenci, 9 trgovskili šol s 429 učenci. 1 telmična šola s 56 učenci. Povprek se poučuje v jednetn leLu v AvstroOgersketn in na Neniškein 225 dnij, na Francoskem 220 dni. v Italiji 200 dni, na Švedskem 180, v Finlandiji 150, v Severo - zjedhijenili državali 134 dni. Pokončna pisava zelo napreduje. Obligatno je vpeljana z letošnjim šolskim letom v vse prve razrede na Hrvaškem. Tudi na Češkem so jo vpeljali letos v vse I. raztede, vender tam še ni nič definitivnega zaukazanega. Štajerska in spodnje-avstrijska konfe- rencija sta se izrekli sicer zoper defiaitivno vpeljavo, vender sta prosili deželni šolski svet, da jo dovoli tam, kjer se učitelji za njo zanimajo. Tudi naj ?e delajd na učiteljiščih poskušnje ž njo. Enako je deželai šolski svet raoravski odločil, da še ai čas dbvezno vpeljati pdkončno pisavo. Ker so pa bigijenične in šolsko-praktične prednosti pokoačne pisavo tako »schwerwiegend«, delati se morajo poskušnje s pdkdačno pisavo »auf breitester Basis«. Obvezna vpeljava pokdtične pisave dovoljuje se za I. razrede istih okrajev, kateri so se izrekli za obvezno vpeljavo. Tudi v drugib. deželah in državab pokončna pisava vrlu dobro napreduje. — y. Zahrala. Podporno društvo »Narodna šola« je izvolilo z;ij mali znesek ubogim otrokom tukajšnje šole mnogdvrstaega šolskega blaga poslati, za kar se iskreno zalivaljuje Ivan Rodič, š. voditelj. V Št. Juriji pod Kumoia dne 20. vinotoka 1892. katere naj se rešijo, da bode mogoče izvršili to delo. V=ak učitelj ali učiteljica naj odguvori glede občine, v koji učiteljuje, na sledeče točke: 1. Kako se itnenuje pol. občina; kje je nje sedež; kolika je nje površina v ha? 2. Proti kateri strani neba leži od Sežane, sedeža politične gosposke; koliko km je od todi oddaljena? 3. Njene meje? 4. Njeno gorovje? 5 Njeno vodovje. 6. Podnebje. 7. Živalstvo, rastlinstvo in rudninstvo. S. Število prebivalcev, njib narodnost in svojstva. 9. Število biš. 10. Uprava: Župan, starašine, sedež županstva. 11. linena posameznih vasij. 12. Kultura v gmotnem obziru. 13. Gmotno stanje v obče. 14. Duševna kultuia (v cerkvenem oziiu in šolstvo). 15. Zgodovina — stari, srednji in nuvi vek; imenitni rnožje; zgodovinske posebnosti. — Ker je bil s tem vspored okoli 1. ure popoludne dokončan, sklene g. predsednik sejo, zahvaljevaje se za požrtovalni trud, želeč društvu dobrili uspebov. Potem pa se spominja Nj. Veličanstva presvitlega cesarja našega, kujeinu se učileljstvo z živioklici odzove. Koncem naj še omenirn, da nas je pri zborovanju počastil se svojo navzočnostjo preč. g. dekan komenski A. Harmel. S tem se je končalo zboruvanje in sešli smo se h skupnemu obedu v gostilni g. podžupanaA. Štrekelja, kier je bilo živahno in veselo. Počastili so nas tudi vsi trije koinenski duhovniki, namreč preč. g. dekan Harrnel in gospoda kapelana Bratina in Rejec. Višile so se razne napitnice. Prijettio petje in govori so se vrstili tako, da nain je čas le prebitio miiiul. Ločili smo se ter razšli na dubu in telu okrepčani na vse strani. • A. Leban.