■њ.

'C, /C
■ Ж' *ß $■${.
*4-алр4®--1'
iNriWnis»» 'v đrStrrl ШШШ )ржчгШаШттт,
'ICsToCnina listu: Celo leto K 120*—, pol lete ‘K M1—, četrt leta K 30"—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150*—, Inserat! ali oznanila se za-»žunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravnišivo sprejema naročnino» Inserate in reklamacije.--- Telefon št. 220,
:
leediisen političen list za slovensko iiodsfwo
Posamezna Številka stane £ krono.
.Straža* izhaja v pondeljek, sredo In petek Uredništvo in upravnlštvo je v Mariboru, Koroš cesta št. 5. — Z uredništvom se mor® govor vsak dan samo od li. do 42. ure dopoldne» Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij* so poštnine proste.---- Telefon št 226.
31. BteviHKa»
Brez maske.
Brez maske boja za kmetsko staro pravdo stoje danes pred nami samo -stojni poslanci v demokratskem, fraka,. Očetje in sinovi — demokrati ter sa. mostOjneži si bodo gotovo tekom par dni podali robe v skupnem klubu demokratov. Da ie bilo presedlanje za -stopili kov Samostojne v tabor demo -bratov že dokaj dolgo dogovorjen kon-irakt, nam svedočijo Drofenikove po -.Ulične prid’ge v St. Jurju ob južni železnici, ko ie povedal na shodu: Ge pride do razdora med zeml,oradniki, se bodo samostojni oklenili demokratov* ker se itak krijeta programa o -beh strank. Danes po izstopu samo t stojnih iz kluba zemljoradnikov de go von jo SKS zastopniki, da bodo osnovali svoj .lastni klub, a to je prazna govorica, ker dr,. Vošnjak, Pnceij m Kušar so že staroznani liberalci, ki so komaj čakali, da bodo lahko tud javno potegnili na polit čnem jarmu demokratov. Štajerski Drofenik je biv räi štajereijanec, človek, kateri lahko menjuje Svojo politično barvo kot kameleon. Krompirjev poit.čar Mrmolja hoče na vsak način izrabiti demokrat sko vladno konjukturo, bo potegnil z demokrati, da odpade tudi kaj iz demokratskega korita v njegov žep, seve pod krinko „kmetskega zadružništva“. G. Ur ek je vedno zatrjeval, da ni liberalec in ne bo, sedaj je čas, da pokaže pravo barvo in možatost svo jih zatrdil. Tako je danes z zastopniki Samostojne, da so prišli tudi oiici-jelno v taborišče demokratskih kori -tarj'ev, da si napolnijo svoje dohtar -ske, mesarske dn zaurugarske žepe ne glede na svoje pristaše, katere bodo pomagali privihati z vedno ostrej -šim davčnim vijakom» Doslej so Se izgovarjali samostojni, da niso odgo vorni za neznosna bremena, s katerimi so otovorili demokrati naš narod, ker niso bili v vladi, sedaj bodo pa sami ministrovali v Beogradu in ne bodo moglo utajiti tudi pred neukim ljudstvom, da ne odgovarjajo za zlo, ki nas tare ter tlači vsled egoistične koritarije demokratske gospode. Kmet sko ljudstvo bo izpregledalo v_ naj -krajšem času, da ga niso speljali ob Sasu volitev na led res. zastopniki kmetske samostojnosti, ampak stare narodne liberalne pijavke, ki so se le za dobo volitev prelevile v bojevnike za izvojevanje kmetske pravde, v resnici pa jim je šlo le za. fakt:	kako
sigurno prilezti do polnih korit, iz kar ierih se je doslej deoeLlo le par fraka rskih liberalcev, ne pa kmetsko liberalni magnati iz dežele.
Ze koj ob konšt tuiranju konstitu ante in pri združitvi samostojnih z zemljoradndki je bilo videti, da je kme tu dohtarju Vošnjaku in mesarju Puclju kmetska korist deveta briga, ra-ditega sta tudi kot doktorska in me sarska egoista, rovarila tako dolgo, da sta razbila klub zemljoradnikov, ki jima ni dajal upanja, da se pod Bašičem okoristita z ministrskimi porj-feiji. Sedaj pri vstopu samostojnih v vlado in po izstopu iz izrecno kmpt-skega kluba in po prehodu v tabor kapitalističnih demokratov je jasno izvojevana stara kmetska pravda, a ne v korist našemu kmetu, ampak v dosego že tolikanj zažel ene mii.istr -ske časti dohtarja kmeta Vošnjaka in mesarja Puclja. Dohtar, kakor je Vošnjak, š‘e ni bil in ne bo bojevnik za kmetski dobrobit, mesar je že na deželi in v domovini riajvečji izkoriščevalec kmeta, kako bosta doktor in mesar sedaj v demokratski družbi ministrovala za samostojnost kmeta, bomo kmalu ue samo čitali, ampak bo okusil naš kmet tudi bič našemljenih Gubcev: dohtarja in mesarja.
Potem bo dobro za kmeta, ko si bo ministroval km'ot sam, radi tega treba poslati v Beograd poslance kmetske samostojnost, tako se je slepilo ljudi ob času volitev, ki so res prisegali na dobrobit kmetskega mini-
Мвх>11>0х>, &ж%т 18. marca 921.
Štre»f f‘wg r rajni Avstriji se je Is ms te rete» m Ш Je ste in snilitetšte. ties je hnpita eavstrijshea rte etn gea *e gg lasts ve ■JPOlja štesv. it a m e» s» reg st* e»“ r « ti ih es ln n rtasta r liras pr a đu Je es&tito&tte» musSimanasm J miti,j e» rete» Sest» mitijataaov h'rt) n, e «a Isti da» ti pta»asrati sta ta »a ar allst i iti e» ustaara. A rstsAjo pmsna sna ЈЊр«> slarijaa 1 17 betami eni, is better tla g ep e» v has tla» piti lemi stutijeistl it» mišijeni zu ste* heap
lurshila pltasav.
Kam plovemo?
Dvoje dejstev beležijo dnevniki v političnih poročilih: razdor med zem-ijeradniki in konečni vstop muslima -nov v Pašičev kabinet. Prvo, torej lazkol v klubu „zelenih“, nas ni iznenadilo, ker smo pričakovali, da bo dr, Vošnjak instinktivno izvedel lo svojo namero. Znač.lna pa je vest o vstopu muslimanov» Politika mn „d -manskega kluba je razumljiva, če pomislimo, da so stavili pred 28. novem -prom velike nade na zmago slovens -kih in hrvatskih avtonomističnih skupin, grupiranih v prejšnji Parlamentarni zajedmei. To se ni zgodilo, iz volilne borbe so izšle centralistične stranke kot enoten blok in to dejstvo je zmedlo sicer treznim muslimanom glave. Bašičev«. vlada je spoznala u-godni trenutek, računala je s težav -him položajem muslimanov, ki so povsem upravičeno slutili, da z vstopom v vlado zgubijo simpatije opozicijonal-nih strank in tako jim je ponujala v oogajan ih ogromne svote, s katerimi jih je slednjič pridobila. Vlada bo izplačala takozvani „hak“ (odkupnino), in ost ile zahteve v ogromnem znesku T200 milijonov K. Dobili bodo kot pro-liuslugo za podpiranje centralistične uredbe dižave dva ministrska portfe-Ija in sicer: narodno zdravje ter šu -me in rude. Prvi portfelj, ki je prav malenkostnega pomena, bi prevzel dr.. Karamehmedovič, Šume in rude bodo pa poverili dr„ Spahu. Čeprav so se nahajali med muslimani iskreni možje» ki so z ogorčenjem obsojali demo-kratsko-radikalno politiko, je bilo njih prizadevanje vendarle brezuspešno, ker so se navduševali v vrstah begov predvsem za čimnajboljše izkoriščanje položaja Pašičeve vlade. Priznati moramo, da so muslimani vodili svojo politiko brez srca in s pomočjo trezne -ga razuma. Mislili so: ronudila se je nam imenitna prilika, sklenimo kupčijo, ki je danes sigurna in zadovoljstvo bo zavladalo med Bosanci turške vere!
Doslej je Pašičeva vlada vegetirala v senci negotovosti, borila se je z raznimi težavami in sleherna iz:alov-ljena konferenca s svojeglavnimi zem-beradnui ter muslimani ji je škodovala na živčevm. Sedaj se je položaj že nekoliko razbistril, ni še pa povsem jasen, ker se Radič dozdevno pripravlja na svo'o „križevo" pot.
Stališče današnje demokratsko-ra-dikalne vlade se je z vstopom muslimanov in slovenskih samostojnežev o-
«sw*««	ft'“’	вддвВВНШВДД
strovanja. Posrečilo se je splaziti samostojnim „kmetom“ v Beograd, vri -niti so se v vlado, sedaj naenkrat ne bodo ministrovali kmetje, ampak zopet doktor in mesar!
Našega kmeti so že liberalci večkrat potegnili, a nikoli ne tako, kot z nastopom Samostojne, katere beo -grajski zastopniki so v odloč lnem tre nutku zrt ijili kmetski program Jer boj za kmetsko korist in efijaltsko prestopili v tabor demokratov, kjer se že oi rojstva Jugoslavije prekuhava vse po litično in gospodarsko zlo za celotni SHS narod.
Upamo, da bo sedaj pod ministrovanje kmeta dohtarja 'in mesarja iz-provide! tudi naš kmet, da so razni : Drofeniki, Mrmolje in Uroki nosili do-sedaj le kmetske maske, a so danes vrgli še te z obrazov in kažejo javnosti, da so tudi na zunaj, kar so bili že od nekdaj na znotraj — egoistično koritarski demokratke 1
iačilo, centralisti beležijo to dejstvo ko? uspeh, korupcija pa, ki se je razpasla po „demokratski“ kraljevini, — slavi svoje ogabne orgije. V Beogradu, kjer so zavladali v mestni upra -vi demokratje in radikalci» so smatrali občinski očetje kot prvo in sveto dolžnost, da ustavijo v pomirljivem tonu pisano nadstrankarsko glasilo „Slo -hodna šiampa.“ Nad subotiškim „Nevenom“ vihtijo cenzorji neusmiljeno svoj bič in ista usoda bo danes ali jutri .zadela tudi ostala glasila opozi -eije.
V naši 'državi je zavladala klika temnih mračnjakov. Pad krinko demokracije, svobodne misli in narodnega edinstva se skrivajo ljudje, ki se iz strankarskih razlogov in iz golega ko-ristolovstva borijo za neomejeno nadvlado nad troimenim narodom. Na žalost so se vrinil v fo pestro družbo l.ud e, o katerih avstrijakantstvu že čivkajo vrabci po strehah in slučaja dr. Bošnjak in dr. Skaberne nista o-samljena, saj je časopisje dan za dnevom prinašalo nova odkritja. V Jugoslaviji imamo stranko, ki se istoveti z državo. Uverjeni smo, 'da bo s to stranko obračunalo ljudstvo, ki bode strmoglavilo nasilni režim podkralja Pribičeviča in njegovih petolizcev. Z nekako smelostjo zatrjujejo v svojih trobilih, da se razmere v državi konsolidirajo. Dr. Tomljenovič, novi ban Hrvatske in strasten centralist, ki je prevzel banske agende pred dobrim tednom, je brzojavil Pašiču» „da se razmere na Hrvatskem že konsolidirajo.“ To „konsolidacijo", ki obstoja v gmotnem „pridobivanju“ uradništva , v oznanjevanju novih pob’ličnih „sme-i i“ in v zatiranju svobode, poznamo dovolj!
Z nasiljem ne bodo konsolidirali države, marveč z resnim in državniškim razume vari jem narodnih teženj . Možje, ki so prevzeli krmilo države v svoje reke, pa ne pokazujejo tega raz umevanja, ker jih preiladujejo slepe strankarske strasti. Proti volji Slovencev in Hrvatov kujejo svoje cen -tralistične načrte, ne dai bi vpoštevali dejanski položaj.
Kam plovemo?! Tako se -vprašujemo dan za dnevom, ko smo prisiljeni, gledati korupcijo demokratske-ra -dikalne vlade! Kam plovemo?. To vprašanje nas muči, ko gledamo, ka -ko rušijo povampireni avstrijfikanti med masami ljudstva ljubezen in spoštovan e do tiste države, kaleio so snovali v težkih časih današnji „državi nevarni elementi.“
Balkanske poštne razmere.
Kdor se je vživel v točnost, vestnost, ki je vladala nekoč na. naših poštah, se pač težko navadi na nered, ki vlada sedaj na naših poštah v Slo veniji. O hrvatski in srbski pošti je pa bolje ne govoriti. Posebno pa imamo mi naročniki „Straže“ v’eč ko do -■ volj' povoda, da se pritožimo, kako neredno se nam dopošilja, Brežice ležijo ob glavni progi, pa se nam „Straža“ zakasnuje. Kaj bodo rekli še le oni „Stražini“ naročniki, ki so po 90 kilometrov 'oddaljeni od železnice? Kje pa tiči vzrok, da se n am „Straža“ celi teden potepa in blodi po, svetu. tako. da jo ciobamo še. le čez več dm v roke? Dosedaj smo brali samo.
Iwcstariili ХШ.
da so za red in proevit naše države vneli demokrati nastavili bivšega brivca za postajenačelnika. Nismo še pa čitali, da so na naših poštah x Sloveniji nastavili kot uradnike ne-» pismene Macectonče. Torej nejxsme^ nost poštnega osobja še nfi vzrok, da se nam „Straža“ zakasnuje» Vzrok je korupcija, ki je zavladala pod liberalno vlado v naši poštni upravi. VzroK je zavest, da se ni treba bati nobenih kazenskih posledic, če se tudi anar« hija uvaja v poštno upravo. Evo eden zgled! Lanskega leta je prinesla „Straža“ poročilo, kako so se na Bizeljskem preobrnili pijani brežiški demokrati, njim na čelu „Koropec, ura». dniški vodja brežiškega glavarstva ia dr. Stiker, mestni gerent. „Straže" s tem poročilom ni biilo celi teden na svetlo. Celo spodnje Posavje je ni dobilo» Neid gospod je reklamiral. Se tisti dan je prišla „Straža“ na solnccu Liudje so trdili da je poštni urad X pridržal „Stražo“. Ker je v državi treh črk po zaslugi naprednih demokratov veliko -'gnilobe* zato hočemo prihodnjič objaviti nekaj vrst o pravcatih balkanskih razmerah pri poštni upravi v spodnjem Posavju. Pri tem se bodemo spomnili tudi velikega Jugoslovana, a še večjega demokrata Lichteneggerja, nadpoštarja v Brežicah. Ze lansko leto so bile hude pri -kžbe o vzornem uradovanja demokrata Lichteneggerja. G. viši pošb.i komisar iz Ljubljane je zaslišal celotno poštno osobje, porinil je njihovo !zja-vo na protokol. A cela zadeva je za spala na protokolu. Zato m ' pa arsP g. nadpoštar: poštni ravnatelj doktoc Debelak je daleč, a minister za pošto in brzojav j'e še pa dalje. Mi pa bo demo poskrbeli, da se bo začel gosp* višji poštni ravnatelj dr. Јапчго Đebe^ lak zopet malo zanimati za našega Lichteneggerja,
Prvo leto 15 milijonov, drugo 9 in tretje 6 milijonov bo zaslužil Kristan»
„Slovenski Narod" poroča: „An -ton Kristan je prevzel smžbo ravna -telja Friderikovega veleposestva in se odpove svojemu poslaniškemu mandatu. Kakor čujemo, znašajo dohodki veleposestva letno okrog 800 milijonov,. Po poročilih iz Beograda dobi upravitelj od teh dohodkov prvo . leto 5:% j, drugo leto 8%, nadaljna leta p.a 2% , V kolikor so ti podatki točni, ne mo-remo kontrolirati. Ce je ta „Narodo-vaT vest resnična, bo Kristan zaslužil pr;. vo leto 15 milijonov, drugo leto 9 milijonov, tretje leto pa 6 milijonov. Ali so to krone ali dinarji, tega „Narod" ne pove. — SocijaJno-demokratski poslanec Kristan je izprevtclel, da je ta „zaslužek“ lep in zato se ni čud.til če namerava položit svoj mandat. Vo-lilcem je pokazal fige in sedaj se lahko smeji! Kaj bodo rekli pa volilci * je druga stvar!	...
Or. Irgolič — pod nadzorstvom.
Kakor smo že poročali, je bil u-pravni odbor Mestne hranilnice v. tda-lifcOFU brez vsakega vzroka razpuščen in dr. Irgolič imenovan gerentom, Mi smo natančno opisali, kakq. je. dr. Irgolič skrajno slabo gospodaril s premoženjem Mestne hranilnice,, ko je bil prvič gerent. Imenoval je po nepotrebnem preveč in to neizvežbanih uradnikov, poviševal jih je v vedno višje plačilne razrede, samemu sebi si je dal izplačevati mesečno po 2000 kron vkljub izrecni prepovedi deželne Via -de. Tako je naprtil hranilnici žo nad 200.000 K popolnoma ne otrebnih letnih izdatkov. Keri .se Mestna hranilnica, radi 17 milijonov vojnih posojil ne nahaja ravno v rožnem položaju s.
•«ir*»*-»<ЛИ*»ииМ*»«Ј«Ч>|—iWnmiiuiHHI >n i i(»Til"*»ir-j.wvitf»->»MI«Kim«№IWll<!»‘,*,'‘*.'4' ИП»ТГТЛЛТОЛГ»||'ттГј1||1У1Ги1111Г|'П|1ПаЦИП<ИЖ11П|>Г;П>ШГ?Р1И1||мчи»||	Д ,i'MU»4*i4UH<n nra n~V‘‘i irufn'» ilfiiin uri ir n 41U' 111||1ШГ11Г|Ч[|ГЦ1П-ПГТГ>1ћ|ТгГ| ПћГ rrn'ifl П~г	Tir nr 1W mr» rii»~|i|riifri>HWHi L|||‘I *1101' immi 4M I I Iiv.ll^i >I.W UfTWilMUnrtMimAlff ii'.flfrir^li^'rrTrrl-VrVil'l^ '-!-*J
mora glodati na vsak vinar in ne sme tako po nepotrebnem razmetavati 'denarja, kakor jo to storil dr. Irgolič . Zato jo imenovanje dr. Irgoliča geren-toin Mesfoe hranilnice napravilo na ljudstvo, ш javnost skrajno slab utis. Vlagatelji, ki imajo v hranilnici na -lože : denar, po vsej pravici zahtevajo, da njihov denar oskrbuje varčen, premišljen, resen človek. V seji mestnega sosveta je g. Zebot interpeliral g. vladnega komisarja o dogodkih v Mestni hranilnici in o poslovanju dr. Irgoliča na škodo zavoda, ko je bil prvič gerent, ter je predlagal: Mestni sosvet določi v smislu § 34 pravil te hranilnice odst. 8, takoj Štiri odposlance, ki naj za čas gerentstva dr. Ir -goliča v Mostni hranilnici nadzorujejo poslovanje g. gerenta in uradnikov, da SG ne bo tam nič zgodilo ali sklenilo, kar bi po nepotrebnem obreme -nilo Mestno hranilnico, in ki naj potem stalno poročajo v sosvf+ovih sGah o poslovanju hranilnice. .Ta predlog *e bil z večino glasov sprejet. Gospod Jarh še nato predlaga, naj bo ta nadzorovalni odbor stalen, kar se je tudi eprčjelo. Gerent dr. Irgol'č in njegovo poslovanje je zdaj torej pod nad -zorstvpm!. Res žalostno za našo vlado : n naše demokrate, da imenujejo ge -»entoiu Mostne hranilnice moža, lca •• lqr jo. dr. Irgolič, ki ne, uživa zaupanja vlagateljev in katerega morajo potem zastopniki ljudstva v mestnem sosvetu postaviti pod nadzorstvo! Getont denarnega zavoda pod kuratelo, fo je äfcandäl. da mu ni para!
felitičBi pregled.
KRALJEVINA SHS,
Ustavni odbor je še vedno ua dOlu in je baje že premlatil to u -boga ustavi) od vseh plati. Poročajo celi), 8a so se poslanci ustavnega odbora sporazumeli med seboj glede glasnih Ustavnih točk in so sedanje de -foatb v odboru le Še bolj formalnega гпабаја«. Upati je, da bo cela ustava kar v najkrajšem času pod klobukom večinO kdnstituante, ako bi se g, Stj. ЕаШб П0 spbzabil in ne prilomastil v Beoghad. Edini strah pred uzakonjenje)®. Centralistične ustave je še Radič si svojim Štabom,
Paši č si je p r i b e r a ö i 1 kot vladne, podpornike muslimane in samostojneže. Že je bilo pričakovati, da 'so bo razlezel navdušeni hosana! po vladnem Izraelu. Sedaj pa priua-jajo iz Beograda vesti, da niso demokrati nič kaj zadovoljni s kupčijo, kariero so sklenili Pašič in muslimani za 1 milijardo in 200 milijonov K. V sled te barantije so se demokrati osmešili, radi svoje programatične zahteve po izvedbi agrarne reforme in grozijo nekateri ^demokratski poslanci, da bodo podali ostavko demokratom, ker so zagazili V načelno popustljivost. Vendar .13 to nesoglasje med demokrati samo pesek za oči javnosti, ki bi naj izvedela, da je tudi med demokrati še nekaj bojevnikov za udejstvitev strankinega programa.
CEHI IN MADŽARI.
T e d n i se je vršil v Brucko sestanek ' med čehoslo vaškimi in madžarskimi ministri. Cehoslovaško sta zastopala Beneš in minister trgovine llofowetz, Madžare ministrski predsednik Teleki in zunanji minister dr. Gratz. Listi poročajo, da so se pri tej priliki češki in madžarski delegati lepo med sbboj sporazumeli in da je m sestanek izredne važnosti, ker pomen-,ja koneo vpjne politike, ki je krilatila dosedaj med obema državama in se je kazala v neprestanem premikanju čet na fcehoslovaški-madžarski meji. Na sestanku v Brucku se je sklepalo tudi o vzpostavitvi prometa med obema državama in o raznih gospodarskih ugodnostih, katerih bodo deležni Cehi in Madžari, ako bodo živeli v medsebojnem sporazumu.
RUSIJA.
P o p o r o б i 1 i h, ki so jih dobili pariški ruski krogi iz Rus’je, se bode izvršil v Rusiji v najkrajšem času popolni preobrat. Sovjetska vlada uvi -deva, da nima med ljudstvom in niti med delavstvom zaslombe in radi tega |e pripravljena za sklepanje sporazuma z menjševiki in socijalnimi revolu-
cionarji, Sporazum so dosegli baje že v glavnih točkah. —
Rdeče Čete so imele pred Kronštadtom 8000 mrtvih in so so napadi ki ta P'y*! najemniških čet popolnoma izjalovi. Revolucionarno gibanje so širi po vsej Rusiji, vojaštvo in mornarica odpovedujeta in s tem po -staja poiožaj sovjetske vlade vedno težji, Trockij je sicer stavil kronštats-kim upornikom ugodne.še mirovne pogoje, kar pa nočejo sprejeti. Iz tega je i azvidno, da se pozicija ustašev jači dan za dnevom-
Politična poročila.
p Samostojneži in muslimani stopijo v vlado in bodo sedeli pri skupni. ministrski mizi. Malo čudna mešani -ca to, samostojni in muslimanski mi -nisri:	prvi glavni bojevniki agrarne
relorme: drugi glavni protivniki agrarne oocijalizaeije. Samostojni Mr~-molja je že delil na podlagi agrarne relorme jareninske gozdne štore, sedaj se bodo pa objemali Mi moljev to-ч ariš Pucelj in muslimani, katerim se je dovolila od vlade milijonska odškodnina za baje v prihodnosti odvzeta posestva. Samostojni pridržujejo doma agrarno reformo štorov, v Beogradu pa dovoljuje odškodnino 1 milijarde in £Č0 mil. K turškim veleposestnikom , ki so svojčas nasilnim potom ugrabili bosanskim krščanskim kmetom poses.. Ako hoče danes bosanski seTak nazaj, kar mu je nekoč iztrgal Turek, se ta izročitev ugrabljene posesti ne bo izvršila postavno brezplačno, ampak plača država Turkom odškocbn -no. Samostojni in Turki so se zena -Čili tudi glede programne točke agrarne reforme. Samostojni poslane' so res vrli zastopniki turških begov, pa ne slovenskega kmeta!
p Shodi Hrv. ljudske stranke, V nedeljo, dne 18. t. m., sta govor la poslanca dr. Korošec in dr. Simrak v Petrovcih in v Vukovaru. V Petrovcih, кјег je bila udeležba ogromna, je trajalo zborovanje od 11. ure predpoldne do 1. ure popoldne; v Vukovaru pa od 4. ure popoldne do 7. ure zvečer. Na shodih so bili zastopani tudi pristaši Hrvatske zajednice. Lepa shoda sta bila sijajna manifestacija sloven -sko-hrvatske sloge,
p Shod samostojnih kmetov pri Sv Trojici v Halozah je posetilo približno 30 oseb. Gospod oče Kirbiš so poročali o razvoju Samostojne stranke in prerokovali, da bo v nedogled -nem času cela Jugoslavija v taboru samostojnežev. O svojem dosedanjem delovanju so vedeli povedati samo, da po zaslugi samostojnežev ženske ne bodo volile pri prihodnjih občinskih vol tvah, ker bi baje žene z vol lno pravico prinesle neslogo v, dosedaj srečne zakone; in to ravno so nesrečni klerikalci hoteli doseči z žensko volilno pravico. V nadaljnem govoru so oc'o Kirbiš napadli klerikalno stranko zlasti g. dr. Korošca, kateri jo bil po mnenju očeta Kirbiša kot minister vsemogočen, da edi io on je kriv visokih davkov v Sloveniji, viso kih voznih cen po železnicah, kratko-malo g. dr. Korošec io kriv vsega zla in gorja sedanjega časa. Za odpravo tega zla in gorja še oče Kirbš niso mogli ničesar storiti, ker še niso pri vladi, upajo pa, da bodo prav kmalu pri vladnih koritih, potem bo za vse' lej vsega hudega konec. Na, razne u-govore so oče Kirbiš zatrjevali, da niso liberalec, ampak veren mož, ka -kor je malo takih, da so zoper verski boj, da so za versko vzgojo otrok v šoii in zoper sokolizacijo šol, češ, politika ne spada v šolo. Na vprašanje kako stališče zavzema samostojna gl3-de centralizma ozir, samouprave za Slovenijo, so oče Kirbiš odgovorili, da so bili že poprej za samoupravo Slovenije, kakor klerikalci in da se ta točka nahaja v njihovem ustavnem načrtu. Povedali so še nekaj čisto novega, da se namreč klerikalci družijo s komunisti, socialdemokrati in s Turki in da hočejo v Jugoslaviji sovjetsko vlado po Ruskem vzgledu*
Pnevne vesti.
d Hrvatsko časopisje in londonska konferenca. Belgrajski demokratje so izjavili zastopniku pariškega lista ..Journal des Debats“, da se postav -
ijajo hrvatski listi v sporu antante z Nemčijo ob stran Nemcev. Svo„o borbo proti Hrvatom hoče„o srbski demokratje na ta način nadaljevati celo v inozemstvu. Lepa „državotvornost“!
d Demokratski čarovnik. Hrvatski ban dr. Tomljenovič, ki je prevzel n red par dnevi banske posle, je kmalu po svojem nastopu službe brzojavil v Beograd sledeče.: „Razmere u Hr-vatskoj se konsolidirajo. Dr. Tomljenovič.“ Kar se drugim ni posrečilo v dolgi dobi dveh let, to je napravil.demokrat Tomljenovič v par dnevih. — Blagor tistim, ki so mu v Beogradu vero v ali!
d Ne volja v Bosni. Belgr.ajska „Pravda“ javlja iz Sarajeva: Iz cele Bosne prihajajo poročila, da vlada med seljaštvom velika nevolja, ker je demokratsko-radtkalna vlada obljubila muslimanom ogromno odkupnino za veleposestva. Bosanski težaki priprav-iia'o profestne shode, na katerih bodo zahtevali svoje pravice. — Slovenski listi, posebno liberalni, so pa bolj© „informirani“ in so razširjali vest, „da bo potegnil dr. Vošnjak tudi bosanske seljake za seboj.“ Nekaj peska morajo nasipati svojim lahkovernim backom v oči, to jo popolnoma razumljivo !
d „Odločen korak samostojnih kmetskih poslancev“. Notico pod gornjim naslovom je priobč.l „Slovenski Narod“, ki ne more preb val. ti „možato“ — izdajstvo slovenskih samostoj -nežev. Zadnji stavek omenjene notice se glasi: „Vsa slovenska javnost, ki no stoji pod ,klerikalno komando““ , bo ta korak pozdravila z odkritim zadoščenjem, saj je dokaz, da so poslan ci Samostojne kmetijske stranke mo -žje na svojem mestu, ki mislijo s svojimi možgani in ki umejo združiti interese svojih voliilcev z interesi skup nosli, predvsem pa držav©“. — To je sodba liberalnega lista o izdajstvu samostojnežev. „Narod“ pa ni povedal, (saj je razumljivo) da znajo sa-mostojneži združiti „interese“ raznih Puo&ljev in Vošnjakov z interesi de -mokratov. Ge bo Pucelj minister, bo vlada trdno stala , . .!
d Samostojni babilonski stolp. Samostojni so se v začetku konstitu-ante med krikom ter hrupom pobratili in ujedindli z SHS brati zemljo -radniki, To bratstvo se je končalo z izstopom samostojnežev iz kluba ze mljoradnikov. Vsi samostojni so se skregali z zemljoradniki, le g, Drofenik iz Sent ‘Jurja še nadaljuje brat stvo z zemljoradniki. To je res lepo disciplinirana edinost med samostojnimi tovariši! Dohtar z mesarji in vrtnarji pod jedno kapo, bivši trgovec z žgano pijačo pa pod drugim klobu -kom, to vam bo potem „kmetska politika“. Sedaj pa še naj kedo poreče . da niso naŠJ samostojneži „edini“, ker so se jim zmešali jeziki pri babilon -skem stolpu kmetsko samostojne politike.
d Dobro jo je pogruntal! Listi погобајо, da bo dr* Vošnjak prihodnje dni imenovan za kr. poslanika v Varšavi. Za svo'e famozno izdajstvo so ga demokrati dobro nagradili, vprašanje pa je, kaj bodo k temu rekli zapeljani volilei, ki so dne 28. novembra glasovali za izvozničarsko-bankirsko siran-ko.
d Preganjanje kat. cerkve. Pod
tem zaglavjem je prineslo „Jutro“ od Četrtka notico, v kateri naznanja, 'da :e v ministrstvu verstva izdelan načrt o regulaciji plač za kat. duhovnike, ki se glede prejemkov izjednačijo z učitelji in profesorji ter bodo 'dobi -vali plačo iz drža*vne blagajne. Posl. Žer'av je vložil pri finančnem mini -strstvu protest proti temu načrtu, če se istočasno ne ukinejo vsi pre5emki duhovnikov iz cerkvenega premožen -ia, fondov mrtve roke in bere. Ako bodo naši 'duhovniki res enkrat pla -čani kot procesorji, potem bodo radi sami odklonili vsak dohodek iz cerk -venega „premoženja“, bere in mrtvih fondov. Protest proti zvišanju duhovniških plač ;e jnoral vložiti revno narodna pijavka 'dr. Žerjav, katerega je cobra! iz blata aeromerkurstva duhovnik dr. Krek, duhovnik dr, Korošec ga je sorejel za tajnika Jugoslovanskega kluba in ravno duhovniškemu stanu se ima zahvaliti slovenski paša Žerjav, da ni poginil kje kot vsled poloma „Agromerkurja“ svoj čas obsojeni potvorjevaleo menic in izvržek slo-
venske javnosti. Danes je 'dr. Žerjav; —■ ne njegova soproga — zopet milijonar, ki še ni plačal In povrnil svot, katere je na račun nedolžnih zašpeku-Iiral pri Agromerkurju. Proti Žerjavovim milijonskim dohodkom bi bilo treba vložiti protest, dokler ne plača, radi česar je bil obsojen na zasluženi zapor. Lepe pojme o demokratski. časti ima Žerjav, ki je prosjačil svoj čas krog Kreka in Korošca, sedaj pa skriva svojo milijone za ženski hrbet svoje soproge. Dr. Žerjavovo premoženje in skrivališče tega imetja pod pokrov žene je izdatna samokolnica demokratskega gnoja -- ne soli!
d Kako postopajo Nemci pri postavljanju razmejitvenih kamnov? S tehničnim delom je priromala naša razmejitvena komisija na severu dc občine Kapla. Dne 15* t. m. je začel tehnični oddelek pod vodstvom dveh inženerjev, 1 orožnika in zastopnika Kaplske občine, tamošnjega učitelja, poslavljati mejne mejnike na Kapli * Komaj je tehnični oddelek zakopal nekaj kamnov, že je navalila druhal kakih 80 avstrijskih Nemcev ip obmejnih nemškutarjev na mirno delujoče i azmejitvenike, izruvala vse že tam postavljene mejnike, opsovala tehnični oddelek in ga pregnala z dela. Ka| takega si seve lahko privošči»© kakor špas samo obmejni Nomci in nemškutarji. Merodajne oblasti pa pozivamo, da da tehničnemu oddelku zadostno oboroženo asistenco, sicer bodo ta oddelek še enkrat pobili germanski fa-šisti ob meji. Ako bi si podobno doz -nost upali vprizoriti šentiljski obmejni Nemci, ki pridejo proti svoji voiji pod Avstrijo, bi drugi dan gromelo tozadevnih protestov skozi celo Nem ČijO in Avstrijo v Pariz hi London -Smo radovedni, ako se bo radi ravnokar opisanega sluča'a naša razmejitvena delegacija pritožila na pristojn® mesto!
d Sovražniki kmetskega stanu-pri vsaki priliki radi udrihajo-po kmetu, češ, da jo on oderuh. Ko se je pred n-escem nekoliko zvišala eena živini, pa so največ zaslužili razru mešetar-ji in mesarji. Znan je slučaj-, ko je" neki mesar v Hrastniku kupoval vole za mesarijo po 15 kron žive teže za kilogram, pa jih ni zaklal, ampak, ko so je črez noč cena nekoliko zvišala, prodal žive drugim kmetom po 18 K,. Tako je prodal v enem tednu več parov volov in zaslužili več kakor nekateri kmet celo leto.
d Protestni shodi. V nedeljo, dne
13.	t. m., se je vršil v Šmartnem ob Faki shod SKZ, na kaferem je poročal poslanec Pušenjak o političnem položaju in o kulturnobojriem stremljenju liberalcev. Na predlog .posestnika Klančnika so se soglasno sprejele resolucijo proti sokolizaoiji šol, kultur-nobojnim namenom liberalcev, ukinje-nju ženske volilne pravice, krivični odmeri davkov- in se izreklo Jugoslav, klubu in njega voditelju dr. Korbšeeu popolno zaupanje. — V nedeljo, dne
18.	t. m., je predaval v Nazarju posl. Pušenjak o ustavotvorni skupščini in ureditvi naše države. Po predavanju so bile soglasno sprejete resolucije, katere je predlagal posestnik M. Dobrovo, v knierih se protestira proti sokolizaciji šol, odpravi zasebnih šol, kulturnobojnim namenom liberalcev, ukinjen;u ženske volilne pravic©, krivični odmeri 'davkov fer izreka Jugo-slov. klubu in njega voditelju dr. Korošcu popolno zaupanje.
d Dva shoda KZ so vršita na velikonočni pondeljek v St. Janžu pri Velenju in pri Šmartinu. Prvi se vrši v St. Janžu po maši, drugi v Smar,-tinu.ob treh ponoldne. Poročal bo poslanec Pušenjak. Domačini in sosedje Iz župnij Skale in St. Ilj, pridite v o-bilnem številu!
d Lepo uspeli sli «si KZ se jo vršil v nedeljo, dne 13. t. m., v Bučah pri Celju. Govoril je g. Marko Krajnc iz Celja in je bil ob koncu zborovanja sestavljen nov krajevni odbor KZ.
d Trojna mera. V „Slovenskem Narodu“ smo č tali veselo vest, da je odlikovan ljubljanski župan dr. Tavčar z ordenom sv. Save II. stepena (razreda). Ker so hoteli gospodje okoli „Naroda“ gospoda župana zelo povzdigniti, so „mimogrede“ omenili, da sta dohila beograjski župan dr. Kara-jovanovič in zagrebški dr. Heinzcl „samo“ red sv. Save III. razreda. Da dr. Heinzel ni dobil višji razred, sa
18.	■ иаагса Ш$.
■	Ј^^«*л»увоад^

ne čudimOj feer Je pač treba Hrvatom pokazati, da So premalo vneti za „državotvorno“ misbh Nerazumljivo pa je d» beograjskega župana niso lepše od JikovalL' Kq smo s© spomnili, da je ljubljanski župan med očeti našiti prestolna) še ja&jvečji, nosilec „državne“ ideje, smo ugotovili, da je njegovo odl|ii:ovMt|©' primerno, pravilno in zasluženo! S
d 0ШкО¥ааје. Regent je odlikoval na predlog ministra prosvete zaslužnega pisatelja F. S. Finžgarja povodom njegovo 50 letnice z redom sv. Save ILL razreda. Cest t irno!
d „Hjpirodjaa zavednost“ oeijskoga liberalnega žepst/a se zelo dobro zrcali iz mastno tiskano notice v ..Novi dobi“, v kateri se prosijo vse ölanioe Splošni slov;, ženskega dr uš. v a za sigurno udatežbo občnega zbora, ker radi slabo udeležbe prvi obč o zbor ni bil veljaven. Pa naj kedo pereče, da ne delajo jo tam doli v lepem Ge -iju!
d 'Pol, .©isspMiitara v RpgaŠki Sla-üni, -Vladat,'jo sklenila, da ustanovi za rogaški, okraj lastno samostojno politično okspozit4Eö s sedežem v Rogaški Slatini.,
d јШа«^др|в*а komisija na Dolu pri MrasLbfeu jo imela kaj čuden začetek, Čstaopvljona jo bila v prvi vrsti proti klerikalcem, ki so za „Kmo -ujsko nakupovalno in prodajalno zadrugo ,aa Dolu“ vzeli v najem proda_ jaiuiop gospoda Majcena, Id je na najugodnejšem prostoru, in po kateri je skominalo.. M marsikaterega liberal nega ti^o^oa,, Vhh tega se jim je posreči] te im#.. %& ..Katol. izobraževalno društvo11 nekoliko ugodnejše prost'.; e, Ti uspehi p& so razkač i, našg drža-vptvorne '4empkr#0. Zarotili so se, da bocte zveettto preprečili. Toda kako ? Tuhtali ,;fo..in ,'tuhtali ter slednjič xz tuhtali „ata#0,«anlsko komisijo“,. Pri tej areöpj. .misli se je gospod demokratski trgovec Simonišek pred kakim mesecem pm „Pintarju“ pri dušil, da klerikalni .ne bodo imeli Majoenove prodajMnioe. 2e 15, februarja L 1. je roinal Ipporalni kolovodja, gosp».ravnatelj fCinus, vzUe temu, da je bit ta dan šoiobpvesen, v Ljubljano k pover-j^nišfv». za spe^alpo skrbstvo s pro-šnjp, da ,рдј še ustanovi na Dolu za občino-iPol in okolico Sv, Lenart (.Hra stnite); .ftapjaf«ia^jS)fca komisija, ki bi naj klerikaittem polomila zobe. Kot predsednika je gpsppd šolski ravna -tejj predial - sebe, kot prisednika pa trgb.vea ; ^imorJšoka in žel. revidenta, O rudna. Ker pa si je gosp. po verje -nik Imondajte nekoliko, pomišljal uv.a -jati ■ tako,.оШпо korupcko, je vzel g , ravnatelj; Gnus dne 17. februarja L L seboj še g. Simo n took a in gosp. Grudna. Tej skupni prošnji se liberal..! poverjenik le ni mogel ustavlja.i in je ko dičnp, trojim, kar pretvoril v stano. vanjjskp:> jcpmisijo. Z odlokom z dne 2, maroa,ll>21.,(št. VII B474-21) je imenoval g. Gnusa. za načelnika komisije , g. Simonišeka kot zastopnika, hišnih posestnikov,In. gosp. Grudna kot zastopnika najemnikov v stanovanjski komisiji.. Dne ,12. marca t. L je gosp,
,• 0р!ш,Џ. i.ž4al svoj prid ler-
man, s 'katerim namerava ubiti katol. organizacijo. Da je stanovanjska komisija v resnici naperjena proti katol. organizacijam, spričuje dejstvo, da je slavnoznani gosp. inžener v meiauju steklenic pri pretepih obiskal stranko ki je bila prej nastanjena v sedanjih prostorih izobraževalnega društva, da bi jo pregovoril, naj zahteva svoje prejšnje stanovanje nazaj. To se mu m posrečilo, ker je stranka izjavila,, da ji je ravnatelj tovarne nakazal bolj še stanovanje kakor ga je imela prej. Nadaljno delovanje te triperesne demokratske deteljice pod firmo „Stanovanjska komisija“ bomo pazno zašle -dovali in o njem vestno poročali.
d Polovična voznina za državne uradnike. V ministrstvu saobračaja so sklenili, da se odslej dovoli vsem državnim uradnikom na železnicah kraljevine 50% znižanje voznine. Tozadevna naredba bo izšla v najkrajšem času.
d Upornik pred poroto. Pred mariborsko poroto se je dne 14,_ sušca t.
1.	zagovarjal zaradi znane maribor -ške pobune 22, junija 1919 nek Franc Ogrizek, po poklicu mesarski pomoč -nik, doma od Sv. Florjana, pri Rogatcu, ki jo takrat služil kot vojak v Ma riboru. Ogrizek je bil ob znani vojaški pobuni glavni kolovodja vojakov, -upornikov. Hujskal je vojaštvo na po-buno, vlomil v vojaško blagajno in jo oropal za 99,780 K. Del plena je razdelil med vojake. Svojega predpostavljenega častnika je kot pešec dejanski napadel. Iz preiskovalnega zapora je zbežal v Gradec in tamkaj zapravil v slabi tovarišiji svoj plen. Ko je bil v Gradcu vjet in prepeljan v ljubljansko jetnišnico, je pobegni tudi iz nje, toda je bil kmalu Vjet in odveden v mariborski preiskovalni za por, v katerem je presedel 18 mescev. Mariborska porota mu jo še prisodila 18 mescev težke ječe.
d Javna varnost v Prekmurja. Dr zeu roparski napad so izvršili neki lopovi na cesti med Beltinci in Čakovcem. Hlapec trgovca Fridriha se je vračal dne 12, t. m, po omenjeni ee-sti v pozni noči proti domu; v bližini Orenšovcev so ga nenadoma napadli roparji, ga z glavo privezali ob ročico ter mu izpraznili iz denarnice 12.090 K gospodarjevega denarja. Po izvršenem ropu so napodili konje in je bil nesrečni hlapec rešen šele s po močjo črenšovsjdh orožnikov iz mučnega položaja. Roparjev niso izsledili pač so pa našli na mestu, kjer je bil izvršen napad, prazno denarnico.
d Češka narodna cerkev in pravoslavje. Demokratsko časopisje jav-lia, da je dospel iz Niša v Prago pravoslavni škof Dosifej in da se bodo vršila v Pragi pogajanja radi združitve češke narodne cerkve s srbsko pravoslavno. Čudno se nam zdi, da ‘a prinaša take vesti „Narod“, ko je vendar dokazal ravno v „Narodu“ pjof. dr. Kušej, da je spoj med narodno cerkvijo in pravoslavjem na podlagi sedaj veljavnega pravoslavnega cerkvenega prava izključen. Zakon oženjenih narodnih svečenikov je in ostane tudi pri srbskih pravoslavnih ne-
ii
Mo] stric šo moj župnik.
h.	francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
In zbežala sem kakor vihra ter pustEa. občinstvo' v salonu v globoki osuplosti.
/ЛџђЏџЏњ sem se v svojo sobo, be snela, zoper svo,,o zaslepljenost in so bila s pestjo po, glavi, kakor Perrina, kadar, je, bila jezu a.
Toda petd r-o glavi sicer utegne izbiti, mpžgucte, ne ozdravi pa nesrečne Ljubezni. Potrta šem se torej vrgla v, naslonjač ter obsedela zatopljena v tugo in brezup.
Kakor v vseh enakih slučajih sem si tudi todai кНеаАа v spomin vsako besedo in vsako podrobnost, ki bi me bila že' zdavnaj, lahko opozorila na to, kaj, so je godilo krog mene. Vša dru’ ga nejasna čuvstva pa, ki so se mi porajala v duši, je nadvladala jeza, strastna jeza, moj ponos s'e je zbudil in zaklela sem. se, da. nikdo nikdar in nikpii; ne sme opaziti moje nesreče . Jaz, ki som Imela navado, svoja čuvstva razgrinjati pred vsemi očmi, jaz sem bila v svoji naivnosti za trdno prepriÖaxia,, da se prav gotovo pred nikomur-, na bom izdala.
Preživljala sem tiste trenutke, ki najbolj miren človek v, njih začuti nepremagljivo žeIdo, da bi koga zadavil ali pa nekaj razbil. Ako jeza ne najde utehe v solzah, se mora izi ti nad čimerkoli. Jaz sem jo izlila nad svo -jami glinastimi možiceljni, ki so se mi njihovi kremžasti in režasti obrazi na mah zdeli bedasto odurni. Pograbila šem jih in jih pometala skozi okno ter čutila bolestno veselje, ko so se lomili in drobili na kamenju.
Toda mimo je prišel stric in dobil enega na svojo častitlLvo glavo, ki je bila k sreči pokrita s klobukom. iver se mu je tako početje zdelo, da nasprotuje vsem pravilom olike m o~ mike, se je koj krepko oglasil,
„Kaj vraga počenjate?“
„Svoje možiceljne mečem skozi o-kno, stric!“ sem odgovorila in stopila bližje, ker sem dosedaj stala precej sredi sobe, da bi metala z večjim za -mahom.
„Ali je to razlog, da mi smete raz biti glavo?“
„Tisočkrat prosim odpuščen j a , stric! Nisem vas videla!“
„Ste morebiti znoreli? Zakaj pohajate svoje igračice?“
„Jezijo me, stric, dražijo me, raz-
veljaven. Tudi izraz narodna cerkev je po „Narodovem“ dokazu budalost, mi bi predlagali mesto naziva narodna cerkev — oženjena cerkev, ki bo ostala tudi osamljena, ker je pri njej izključen naraščaj veljavno posveče -nega klera in spojitev s pravoslavjem. Sko! Dosilej je šel v Prago menda samo pokarat češko neveljavno o’ ženjeno cerkev,
d Generali brez armade. „Obzor“ poroča: V Varaždinu se nahaja generalni štab razbite Wranglove armade, 17 generalov, 2 polkovnika in večje število nižjih častnikov čaka na ugod nejše čase.
d Umrl je Nikolaj Nikolajevič. Na Italijanskem je umrl veliki knez Niker-laj Nikolajevič, ki je bil v svetovni vojni vrhovni poveljnik ruskih armad.
d Društvo občinskih tajnikov za Slovenijo naznanja, da se vrši občni zbor društva v torek dne 22, marca, dopoldne ob 9. uri v Narodnem domu v Ljubljani. Vabljeni so vsi včlanjeni udi in sploh vsi dragi stanovski tovariši, ker gre za eksistenco do danes najbolj bednega stanu v državi.
iz Maribora, g
d Odlični Cehi v Mariboru. Danes pridejo v Maribor s češkim ekspresnim vlakom odlični Cehi, voditelji češke narodne socialne stranke, bivši minister vojne Vaclav Klolač , več državnih poslancev in članov praškega mestnega sveta. Peljejo se vLjubljano na shod jugoslovanske na rodno socijalne stranke in se med po-
t.,o zadrže v Mariboru do večera. Mariborski Slovenci pozdravijo odlične Cehe na kolodvoru in jim razkažejo mesto. Slovanskim gostom želimo iz naše domovine prijetnih vtisov in spominov.
d Občni zbor mariborske podružnice Jugoslovanske Matice. V soboto ob lili. uri predpoldnem se vrši v veliki dvorani Narodnega doma prvi ob čni zbor mariborske podružnice Jugoslovanske Matice, Prvo leto delovanja jo bilo burno in težavno. Neprestana negotovost vsled potekanja po -gajanj z Italijo, potem koroški plebiscit, slednjič tudi državnozoorske volitve so ovirale delovanju. Za novo organizacijo je bilo treba najti novo o-bliko delovanja, kar je bilo vsled ši -roke skale na kateri je zasnovana, težavno. Sedaj so premagane prvo te -žave in organizacija se lepo razvija po celi državi. V soboto zvečer je v Zagrebu sestanek tajnikov glavnih po družnic, v nedeljo istotako V Zagreba definitivna ustanovitev glavne podruž-•nice, dne 3. aprila v Ljubljani usta -novitev pokrajinskega odbora. Razvija se tudi delo v Beogradu, v Sarajevu in v Novem Sadu. Mariborčani srno bili med privimi, ki smo se organizirali in v kljub vsem pomanjkljivostim delovanja, smo lahko ponosni, da smo nekaj naredili. V soboto odstopa začasni odbor in voliti bo treba novega, Voliti bo treba tudi 38 delegatov za pokrajinski zbor v Ljubljani. Začrtati bo treba delovanje naše podružnice v novem letu. Vse člane mari -
burjajo me! Takole, sedaj je vsega
konec!“
Vrgla sem jih na en mali pet, zaloputnila okno in pustila strica, naj sam zabavlja nad nečakinjami in njihovimi muhami ter nad neredom v svojem parku.
Zvečer mi je naredil pridigo, Ma-lomarno sem ga poslušala. Revna, malenkostna zadeva v primeri z mo -ji mi bridkostmi! Njegov gOvor ni imel večjega uspeha., kakor če bi se bil penast mehurček razbil ob moji glava.
Po večerji sem šla gledat svoje
možiceljne. Ležali so razmetani po parku, da jih je bilo žalostno gledati. Polomi,eni, zdrobljeni! Kakor moj up
in mo,,a sreča, k.i se mi je zdela za vedno izgubljena,
XIII.
Morebiti se čudite, da nisem ničesar zapaz la, Toda kdo Še ni bil vsaj enkrat v svojem življenju žrtev zaslepljenosti, pa še niti ni imel za izgovor moje šestnajstletne neizkušenosti! Rada bi vedela, kdo bi se ne imeno -vai tepca» ko pride na sled stvari, Id je dolgo opazil m, ki pa mu je bila pred nosom !
borske podružnice Jugoslovanske Ma tiče, vse njene prijatelje in sploh vsp, katerim je na srcu blagor naših rojakov, ki se nahajajo izven mej naše države» vabimo, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Vsi, somte.jeniki naj agitirajo z vsemi močmi za udeležbo. Vsakdo naj tam izrazi svoje želje in nasvete, a tudi predraga osebev ki bi se mu zdele najpripravnejše z& vodstvo.
d CleiHmbuli teolog g. Tona „vahtar“ nadaljuje svoje razprave o. katolicizmu in klerikalizmu v liberalni bogoslovni reviji mariborskega „Ta bora“. Doslej so istovetila vsa liberalna glasila zločinski katolicizem o klerikalizmom, katerega treba iztrebiti la srede našega naroda. G, Vahtar ja po par dneh pri „Taboru“ toliko napredoval v verskem spoznanju, da ja že napisal v zadnji številki: Katolicizem je eno, , a klerikalizem drugo L G. Vahtar je na potu verskega proo -kreia na bolj katoliško plat!
d „Velika nevarnost.“ V Studencih pri Mariboru stoji mala kolibica^ kjer se urijo radovedneži proti primerni odškodnini v streljanju v razne figure. Posestnik to kolibioe pa ima med drugimi tarčami tudi par rdeče-hiačnih Francozov in so streljali že od nekdaj brez pomisleka v nedolžne vojaške figure. Toda vsevidno „očesee naše pol.cije je opazila veliko nevar -nost in zgodilo se je, da je policijski stražnik zahteval: .„Francozi morajo v najkrajšem času izginiti! Neovirana lahko streljate po Nemcih, ali po Francozih nikdar!“ — Hvala Bogu 1 Grozila nam ie velika nevarnost, ki je sedaj vendarle odstranjena. Pomisliti je treba, da bi ta slučaj, ako bi zanj izvedel Vesnič, imel za država neizogibne posledice, Prišlo bi do mednarodnega zapletljaja! Slava naši policiji, ki je preprečila novo krvopre -litje!!
d Brezalkoholna gostilna je za
Maribor neobliodno potrebna. V mestu je mnogo samcev in samic, ki so navezani na prehrano v raznih privatnih' kuhinjah, v katerih je hrana po. večini slaba in nezadostna, z eno besedo,, v katerih so izsesava ljudi. Pretežna/, večina teh kuhinj je v nemškutarskih, rokah, redimo torej gade na lastnih prsih. Hrana po gostilnah je predraga ter človeka gledajo po strani, arro ne spije opoldan in zvečer eno gotovo ; množino alkohola. Tudi gostilniška hrana jo po pretežni večini slaba, za-, to je najnujnejša potreba, da se ustanovi in sicer v najkrajšem času, do-bra brezalkoholna gostilna, v kateri se bo mogoče prehraniti tako uradniku, kakor, tudi navadnemu delavcu „ brez da bi se ga po nepotrebnem ‘odiralo, ali mu za drag denar dajalo ka- -ko hrano, ki je za človeka — sramo -tilna.
d Mestni park se oživlja in pomlajuje. Pred preobratom je bilo prepovedano jemati s seboj pse v istega. To je bilo celo razvidno na lepakih , ki so bili pritrjeni na drevju. Danes tega ne opažamo, pač pa opažamo, da se pode cele jate psov po gaju. Ako bi se nekaj teh nepotrebnih mrcin po-
prava muka je bila zame, da sem morala gledati Pavla in vso njegovo nežno pozornost do Blanke,, sedaj» ko sem vedela, kaj je bil skriti vzrok njegovemu obnašanju. Kako sem jokala na skrivnem!
Ljubosumna pa na. Junono nisem bila, Bog ve, da ne! Majhna, uboga, stvarca sem sicer bila, globoko, odkrito sem Ljubila, toda niti sonca jeza se ni mešala med mojo ljubezen, Le razdražena sem bila, kadarkoli je bil Pavel de Conprat blizu, Nad njim sem znašala svojo slabo voljo in izl.vala svojo pri d kost in žalost. Neprestano sem ga zbadala in mu pravila grenka IjubeznjivosG. Potem pa sem zbežala v svojo sobo, se sprehajala po njej z dolgimi koraki in ste kregala sama s seboj.
„Kako ste duhoviti, da se zaljubite v žensko, ld vam je po značaju tako malo podobna! On — tako vesel tako zgovoren! Zgovoren prav kakor jaz! Ona pa resnobna, molčeča, ča silira družabnih obl k, ki njega včasi naravnost, dolgočasijo, kakor sem s« sama prepričala. Midva bi se tako la po ujemala! Kako, da tega ne vidi1?
tstrelilo, bi se njih lastniki malo bolje fiObrigali zanje ter jih ne pustili brez nadzorstva plašiti že itak redke ptičke in veverice. Tudi bi bilo tu jako hvaležno polje za konjederca.
d Mariborsko „Slovensko obrtno društvo“ priredi na Jožefovo ob 7. u-Ti zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru na čast Jožicam in Jožekom zabavni obrtni večer z lepimi pevskimi točkami pevskega društva „Drava“. Sodeloval bo tudi domač orkester. Obrtniki in prijatelji obrtnikov so vabljeni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo.
d Društvo drž. polic, nameščencev v Mariboru naznanja svojo veselico, katera se bo vrš la dne 2. aprila 1921 v Götzovi dvorani. Program se bo pozneje natančneje naznanil.
Narodno gospodarstvo.
g Dne 19. t. m. se vršita v Solčavi in v Lučah občna zbora zadrug. Občna zbora zadrug v Gornjemgradu m v Rečici ob Savinji se vršita dne 20. t. m. (nedelja). Govori poslanec Pušenjak.
g Izvoz vinskih tropin. Finančno ministrstvo je določilo, da se smejo vinske tropine, zmlete dn posušene izvažati iz naše države v neomejeni množini in sioer brez zavarovanja valute,
g Izvoz koruze, ječmena in ovsa. Vlada je določ la,, da za izvoz koruze, ječmena in ovsa iz naše države ni nobene izvozne carine in tudi ne davka na poslovni obrt.
g Vrednost denarja. 'Ameriški dolar stane 141«—141% naših kron, za UH) avstrijskih kron plačaš 21 do 21% naših kron, za 100 nemških mark moraš plačati 224—226, za 100 čeho -slovaških kron 177 in za 100 laških lir 562—535 jugoslovanskih kron. Kn francoski frank stane 10.60 K v na šem denarju.
Orlovski vestnik.
o Ljudsko šolski naraščaj tel. odseka Grel Maribor telovadi vsak to -rek in četrtek od 4. do 5. uro popol -dne v telovadnici dekl. mešč. šole , Cankarjeva ulica. Vaditelj prosi tem potom starše, da ob priliki izvoiijo na raščajsko vodstvo. Naj vsaj razmišljajo o tem.
o Konjiški Orel priredi na velikonočni pondeljek Finžgarjevo „Verigo.“ Domačini in sosedje ste iskreno vab-
l,,eni!
Dr. Avguštin Stegenšek.
(Dalje.)
Ob koncu šolskega leta smo se šli po stari navadi poslovit od gg. pred -stojnikov in profesorjev. Dr. Stegen^ šeka — stanoval je v II. nadstropju tiste ozke hiše, ki štrli na levi strani dravskega mostu tako samotno v zrak — ni bilo doma. Zato pa je poslal sledeče pismo (23, VI, 1916):
„Častiti gospod! Zahvalim se za nameravani obisk Vam in Vašim gg. tovarišem. Izpit bodete vsi dobro prestali, ako ste se po danih razmerah pripravljali. Glavno pa je, da Vam zgodovina koristi za praktično naziranje življenja. Naj pridejo še tako viharni časi, ne bojte se, Gospod je z nami, zmaga je sv. Cerkvi zagotovljena. Posvetite se brez pridržka Kristusu: sedanji preobrat v svetovni zgodovini bo zahteval vse Vaše moči. Oprostite, ako sem kdaj koga žalil; imel sem Vas vse rad. Srečni, ki postanete to leto duhovniki. Molite za Vašega
Avg. Stegenšeka.“
Pripisal je:
„Knjižica Vaughan naj bo za spomin g. prefektu, ravno tako 1 izvod Konj. in Gornjegr. dekanije; o-
be knjigi dobi tudi g. biblioteke r. Vsi drugi gg. dobijo istotako ti obe knjigi broširani, ako pošljejo ponje. Pripravljene so. Pozdrav!“
Tukaj dve opombi: prvič, dr. Stegenšek takorekoč nas prosi odpuščen-ja! Nič nam ga ne bi moglo napravit' tako dragega, kot la ljubezen ui kvoi-kost. Drugič: nas je bilo 18 in vsak dobi v dar dve debeli knjigi, ki so ga stale toliko!
Vsled nastalih sprememb je g. dr. Stegenšek poučeval naslednje šolsko leto prvikrat pri nas cerkveno pravo. Zato je prvi tečaj proučeval tozadev-r e knjige in sicer temeljito, tako da je v njegovem Aichnerju bilo vse črno in popisano in med vsakim listom skoro že po en njegov list. Prostovoljno je prednašal tudi po eno uro na teilen zgodovino umetnosti, in sicer ze-io nazorno: vsako uro je prinesel s seboj 20—30 si k, ki so dobro označevale dotično dobo ali umetnika. Vstopili smo se krog njega, gledali, poslušali, izpiaševali.
Dal si je prinesti naše glasilo „Lipico. Ko jo je vrnil in smo bdi radovedni, kako mu ugaja, nam je rekel: „Začetniki ste, a pozna se Vam, da i-mate dobro voljo. Bog Vam jo. naj o -hrani!“
V zgodovini je bil precej kritičen, kar je pokazal n. pr. pri življonjepl •
su sv. Dionizija Areopagita in sv.i Viktorina, ko nam ju je razlagal. Ce pa smo se začeli smejati, mu je bilo takoj težko; enkrat se je drugo uro o-pravičev al.
Svoje stališče je zastopal vedno odločno, a žalil ni nikogar. Tako so se razvile neredko prav zanimive debate. Upam, da ne bom nikogar žalil, ako omenim eno tako debato, ker je šlo pri njej za vprašanje, ki je tudi zdaj na dnevnem redu. Ko je namreč bila skušnja iz cerkvenega prava in se je obravnavalo ravno vprašanje o
civilnem zakonu, vpraša g. predsed nik izpraševalne komisijet „Kateri civilni zakon je boljši, fakultativni ah obligatoiični?“ Vprašani tovariš je nekoliko pomolčal. Dr. Stegenšek pa hitro odgovori: „Na vsak način fokuL tativni! ‘ G. predsednik pa da ne, ampak da edino v državah, kjer je upe-ljen obiigatorično, je civilni zakon dovoljen. Tako sta si dokazovala dolgo,, a do sklepa nista prišla. Mi smo se -veda napeto poslušali in mene je zelo mikalo, da bi se oglasil, pa se mi ni zdelo prav pristojno. Gospoda namreč vprašanja nista gledala z istega sta -lišča: dr. Stegenšek je mislil le na postavodajalca, g. predsednik pa na zaročenca. Objektivno je fakultativni civilni zakon manjša krivica katoliški Cerkvi, subjektivno pa more biti brez greha za poročenca le obligatorični „ ako se namreč dasta tudi cerkveno po* ročiti.
Poslavljat se to leto k dr. Stegen* šeku nismo šli. ker se je poslovil odi nas v kolegiju. Kakor se mi ždi, je imel poslovilne besede napisane i red seboj; žalibog si od tedaj nisem ničesar zapomnil. Ob koncu leta smo se dali fotografirati. Eno sliko smo po« slali tudi njemu. Odgovoril nam je"— 22. VI. 1917 — s sledečim pismom:;
„Castifi gospod! Zahvalim se V am in vsakemu izmed • Vaših to 'a -rišev posebej za Ijubežnjiv spomin ., ki ga bom zvesto Čuval. Menil sem Vam več pisati, a rečem samo to;i Prosim Vas, uvrstite v svoje vsak-dnevne mašne namene tudi moje s e-topisemske študije. Ako se ljubi Beg od mnogih prosi ter vztrajam, pa še mnogo več podeli. — Gospodu U. pa vračam v last mali misale; on ima boljše oči. Knjigovez mu ga naj popravi. Lepo pozdravljam vse gospodo Vam v Gospodu udäni Avg. Stegenšek.“
(Konec prib.)-
HALA NAZNANItA fet
Ceno kupite
moške hlače dobre kron 120’—, 190-—, 230—, moške spodnje hlače K 80-— in 88-—, srajce pisana ali bela K 1201—, 145-—, 170'—, hlačevina I26 cm Široka 1 m K 70-— do 148-—, plavotisk, lep, 1 m K 40-—, 45-—, 48'—, oksford, dober 1 m K 40-—, 46’—, ruj avo platno t m 34'— do 40-—, šifoni, fini t m K 42‘— do 50'—, predpasniki za ženske K 58'—, 66'— 72-'—, 85-—, glavni robci, lepi & K 30-—, 36 — , 42'—, konjske Strange 1 par K 24-—, 3O —, 38 —, 44-—, uzde navadne in i pletene K Iß-—, 17 —, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežni gumi plašč, angleški kron 1120‘—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške oble* ke t m K 130-— do I45—, toaletno milo, žepna zrcala, britve, rože,; trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
Alojzij Gniušek, Maribor,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
Štefan Strašek,
Ceija. Kovaška ulica 1
Priporoča svojo zalego čevljev moške in ženske za otroke vsako-vr.-tne fine in domačega izdtlkä kakor tudi popravila točno po 1—2 zmernih cenah. 154
liro vsake vrste se sprejemajo UlC v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce srebrne goldinarje itd. 119
JßN 1ШШ, WÜIB0R
Grajski trg v Gradu (Burg). 8-1 o
Pipraiila vsakovrstni ur, zlito in srebrno blago, vse po nizkih cenah se dobi pri urarju
L Stoječ, Maribor
i—2f Jurc če»a ulica 8.	146
LIVARNA
ZA
ZVC NO VE IN KOVINE
POPEEJ DEUZ!Ul SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu I
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje sunve Inve v vsi h kovineh in zllt-vinoh (bron, rmdenins, aluminij itd)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CIRKVEKI SVEIIIKIKI
Vsa oprema za žgdnice, kletarstva, pivovarn*, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, p p- za .pivo, uteži iz medenine as‘-nega izdelka. Pcpi avljalnica za brizgalne itd.

Inž J. & H. OOchS.
156
Čast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da izvršujem brez konkurence po zelo nizki ceni slikanje sob, pokrajin, podob, slik ali portretov. Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Franc Krajnc
Maribor 175
Cvetlična ulica 8.	f—10
Ш debelo Veletrgovina z železnino ftfa drobno
PINTER & LENARD
čili
MARIBOR, Aleksandrova cesta 32-34, MARIBOR
Prporoča evoio bogato zalogo železa, aoslcev (traverz), cementa, pločevine, * s« h vret kovanja, štedilniki v, žim kov, mrež in vseb v to atr« ko spadajočih prtdmetcv po nizkih cent h. 1—3 пз Postrežba točna in solidna!	x
Ena breja kobila
8 ltt stara in eden konj (belec) se proda zaradi pomanjkanja prostora. Mariboru, Aleksandrova cesta 38. Vlahovič. 159
Hrvaški dijak
se sprejme za inštruktorja hrvaščine. Naslov v upravništvu. 1-2 158
KREDA
in sicer najfinejša je zo ,pet došla. Cena 100 kom. K 36—. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
*Za Veliko noč! “ ~
Za pomlad!
j- priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga Cene zelo znižane! Postrežba točna. Za | izborno kakovost se jamči
tfarel llfnrtrhp vsletrsovins. Maribor,
lUllCl VuUlJUtC» Gosposka ulica 10.
<5^	C» G? <&	<&■ C& l&'-
Čevlje,	«o— m 99
dokolenice (gamaše), obleke,
perilo,
tržne torbice, pot. košare
vrvi, ter гагпо galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
RIBJE OLJE
po najnižjih cenah se dobi
v lekarni „pri sv. Arehu“
i—4f MARIBOR, GLAVNI TRG 20.	ш

»Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica štev, i v Mariboru reg, zadr, z neerp, zav.
и
џ
u
t<
Џ
N
U
H
Џ
K
*<
K
ШШ'Ш' C bi estuje "vlog-© po 4(,/0 in '/4%
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v v inogradnem posestvu, v hišr iri šta^!-biščih na najlepšem prostoru V Mariboru',' "
j Rentni in	«lani dlerV«!* plačuje posojilnica sam«, j
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo brezplačno.	6
135
H
sem
Vi -------------------- ---—--5
I 4? ^ J1. Ж Ж2! Ж5 2 $ Ж	5	ЖЖЖЖ ЖЖЖ- ЖЖЖ г жжж\
'Izdajatelj in založnik:. Kouz, „Straže/
Odgovorni uredniki Vlado IRušenjak.
»Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru,