180 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 OB OSEMDESETLETNICI JOSIPA 20NTARJA Josip Zontar, po rodu iz loškega gospostva, po službovanju svojega očeta (orožniškega stražmojstra) rojen na Savi pri Jesencah (23. IX. 1895) in nato Kranjčan — v tem mestu je preživel večino svojega življenja in se 2 njim posebno povezal tudi s svojim znan- stvenim delom — spada po svojem delu v vrsto velikih slovenskih zgodovinarjev in pravnih zgodovinarjev. Gimnazijski študij je opravil v Kranju (z maturo 1914), kjer ga je Komatar uvajal že tudi v poglobljeni študij zgodovine in posebej v pomožne zgodovinske vede. Študij zgodovine in zemljepisa ter po- možnih zgodovinskih ved je končal na dunaj- ski filozofski fakulteti in inštitutu za av- strijsko zgodovinsko raziskovanje (na Dunaju s promocijo 1919 in obenem s profesorskim izpitom iz zgodovine, medtem ko je opravil profesorski izpit iz zemljepisa v Ljubljani 1921). Nato je v Ljubljani študiral še pravo (promocija 1930, habilitacija za pravno zgo- dovino jugosloivanskih narodov 1941). Služ- boval je največ kot srednješolski profesor (1919 do 1950, s prekinitvijo med vojno, ko je bil začasni »pomožni nastavljenec«, dodeljen arhivu in muzeju v Kranju), že od srede dvajsetih let našega stoletja naprej v Kranju; od 1950 do upokojitve je delal kot znanstveni delavec inštituta za politično-ekonomske in sorodne vede (za gospodarsko zgodovino!) na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na podlagi habilitacije za pravno zgodovino jugoslovan- skih narodov, ki mu je bila priznana na pod- lagi poglavij o pravni zgodovini v knjigi Zgodovina mesta Kranja neposredno pred napadom na Jugoslavijo 1941, je predaval »zgodovino države in prava narodov FLRJ« najprej kot privatni docent, nato kot hono- rarni predavatelj od jeseni 1945 do letnega semestra 1952, ko mu je bila ta naloga od- vzeta spričo anonimnih časniških napadov, čeprav je leto dni pozneje (junija 1953) ugo- tovila o njih posebna univerzitetna preisko- valna komisija, da so bili skoraj v celoti ne- utemeljeni in v nasprotju z resnico, zaradi česar je do upokojitve ohranil redno delovno mesto na ekonomski fakulteti. Ta nenavadna pot znanstvenika, ki je s svojim delom že v tridesetih letih našega stoletja dokazal, da med slovenskimi prav- niki najbolje pozna široko jugoslovansko pravnozgodovinsko problematiko in poleg prof. Polca (do uveljavitve Sergija Vilfana okrog 1960) tudi slovensko, pa ni mogel najti delovnega mesta na pravni fakulteti, v ka- tero je bil namenjen velik del njegovega znanstvenega dela, je bila le izraz skriven- čenega slovenskega mišljenja med obema vojnama, ki je od 1919 na račun mladega študenta reševalo ugled spoštovanega sloven- skega književnika. Predvsem to je povzročilo, da je bilo Zontar j evo življenje tako krivično zalomljeno, povsem v nasprotju s tehnostjo njegovega znanstvenega dela. (Nihče drug kot Milko Kos mi je večkrat po letu 1953 izražal svoje razočaranje nad pravno fakul- teto, ki je ob Josipu Zontarju in pozneje tudi ob Sergiju Vilfanu dolgo tako nerazumljivo reševala vprašanje profesorja za pravno zgo- dovino naših narodov.) Navedena življenjska tragika ima pa ven- darle tudi svojo prednost: Josipa Zontarja slovensko zgodovinopisje nikdar ne bo štelo po njegovih funkcijah — ki bi mu poleg te- ga jemale nemalo časa — marveč le po nje- govem delu in njegovih trajnih rezultatih. Zontar jeva znanstvena dela moramo razdeli- ti v štiri poglavitne skupine, ki pa se pogo- sto prepletajo med seboj: prva sikupina je po- svečena zgodovini njegovega domačega me- sta, Kranja; druga skupina del, posvečenih problematiki gospodarskega razvoja sloven- skih pokrajin v obdobju zgodnjega kapitali- zma se je razvijala iz problematike njegove rokopisne dunajske disertacije; tretja skupi- na del je posvečena pravni zgodovini, ki je v njegovem letu prevladovala zlasti med 1930 in okr. 1955; četrta skupina pa je bolj ne- enotna — v zadnjem času je v njej najvidnej- ši del »turška« problematika zgodovine jugo- slovanskih narodov, zlasti pod vidikom raz- ličnih načinov obrambe zoper turško nevar- nost. Največje svoje delo je posvetil zgodovini domačega mesta: »Zgodovina mesta Kranja« (1939) je ostala do danes najtemeljitejša zgo- dovina, kar jih ima doslej katerokoli mesto na Slovenskem; že ob njenem izidu je kri- tika ugotovila, da v nekaterih pogledih knji- ga načenja vprašanja (na pr. o zgodnjem ka- pitalizmu), ki po svojem značaju presegajo le za to delo nujni lokalni okvir, in izrazila željo, da bi Zontar dokončal delo, ki ga je ob tej knjigi začel, tudi z njihovim širšim ob- ravnavanjem. Se v času, ko je svoje veliko delo pripravljal, je podrobneje obdelal v po^ sebnih razpravah dve vprašanji zgodovine Kranja (Kranjska ginmazija v dobi Napoleo- nove Ilirije, v Izvestjih gimnazije v Kranju, 1931; Prešeren in Kranj, CZN 31, 1937), ta- koj po izidu pa je dopolnil poglavje o prav- nem redu v mestu v srednjem veku po sodni knjigi iz začetka 16. stoletja, ki jo je 1941 vnovič odkril (Najstarejša sodna knjiga mesta KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1915 181 Kranja, 1517—1520, ZZR 18, 1942, objavlje- on tudi v nemšč. Wiener Archiv f. Gesch. des Slawentums und Osteuropaß 3, > 1959). \'novič pa se je vrnil k temu vprašanju šele čez dvajset let, ko je obsežno prikazal »vlo- go Kranja v blagovnem prometu v teku sto- letij« — »do 19. veka«, a z zelo izrazitim te- žiščem na gospodarskem življenju 16. sto- letja — (v spominsikem zborniku »900 let Kranja«, 1960) in podal pregled »pomembnih kranjskih zdravnikov preteklosti« od 17. sto- letja do 1941 (Kranjski zbornik 1970). K pravni zgodovini je pristopil z resnim pripravljalnim delom v smislu kritičnega pregleda vsega opravljenega) dela, pri čemer je pravo povezoval ne le s socialno, marveč tudi z gospodarsko zgodovino, upošteval pa je zgodovino vseh jugoslovanskih narodov. S kritičnimi pregledi je začel že v začetku 30-ih let — takoj po koncu pravniškega štu- dija —; ko je objavil najprej pregleda »Si- stematska dela iz pravne zgodovine Sloven- cev« (GMS 11, 1930) in prikaz prob- lematike »Skupna podlaga zgodovine Sloven- skega prava« (SP 47, 1933), takoj zatem pa obsežen in temeljit pregled »poglavitnih vprašanj jugoslovanske socialne in gospodar- ske zgodovine« (Hauptprobleme der jugosla- wischen Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, VSWG 27, 1934, 347—373). S podobnim de- lom je nadaljeval tudi še pozneje, najprej v enakem okviru za prva leta po vojni (Zur Problematik der älteren Sozial- und Wirt- schaftsgeschichte der Völker Jugoslawiens, MIOG 60, 1952), nato posebej o vprašanju podeželske samouprave (Der Stand der For- schung über die südslawische ländliche Ord- nung, Vorträge und Forschungen VIII, Kon- stanz 1964). Nato se je na tem področju lotil najprej nekaterih pogledov cerkvene pravne zgodovine — najprej v zvezi z mesti (Cer- kev in ustavni razvoj naših mest. Kronika 1, 1934), nato s širokim vprašanjem lastniških cerkva (Problem lastniških cerkva ni samo- stanov v pravni zgodovini Jugoslovanov, SP 49, 193^; Neznana listina o gorenj- skih lastniških cerkvicah 12. stoletja, GMS 20, 1939). Študij zgodovine Kran- ja in njegove okolice ga je na tem po- dročju pripeljal k proučevanju »razvoja de- želskih sodišč na Gorenjskem« (SP 52, 1938) in ob primeru kosezov okrog Križ pod Trži- čem k pregledu celotne koseške problemati- ke in še posebej k študiju »zgodovine pre- vedbe koseščin v kupna zemljišča« (SP 54, 1940) v razpravi, ki je pomenila začetek mir- nejšega razreševanja vprašanj v nekaj tedaj zelo zaostrenih znanstvenih kotroverzah (ne le glede kosezov, marveč tudi o vprašanju izvora svobodnikov iz te korenine na Kranj- i skem). V področje javne uprave je segel naj- prej z nedokončano razpravo o »kranjskem komerčnem konsesu in njegovem delu za na- predek železarstva« (Tovarniški vestnik, Je- senice 1941), nato s (ciklostiranim) predava- njem za arhivarje o »upravi in sodstvu na Slovenskem v 18. stoletju« (1955), končno z : razpravo o »kranjskem deželnem vicedomu« (Hauptmannov zbornik. Razprave SAZU, I razr./5, 1966), ki ni le »prispevek k zgodovi- : ni srednjeveške finančne uprave na Kranj- j skem«, marveč tudi lep in trezen prikaz boja \ med Celjskimi in Habsburžani za oblast nad i to deželo. Na pravno področje spada tudi še i pomembna razprava o Kastavskem statutu i (Kastavščina in njeni statuti do konca 16. ' stoletja, ZZR 21, 1945—1946), zastavljena v , širokem problemskem okviru istrskih sa- \ moupravnih občin in njihovega srednjeveš- ; kega postanka, ki je z najdbo nemškega pre- ; voda Kastavskega statuta iz 16. stoletja raz- ; jasnila tudi nekatera interpretacijska vpraša- ; nja hrvaškega originala. Poleg nekaterih ma- i ujših prispevkov je posebna zasluga Josipa ; Žontarja posebej še utemeljitev »pravne ar- ■ heologije« kot posebne pravnozgodovinske: stroke pri nas: To delo je začel najprej v i poljudni obliki posebej za Slovence (vrsta; člankov v Mladiki 21, 1940), nato pa ga do- '■ končal v znanstveni obliki za vse naše na- ' rode (Zur Problematik der Rechtsarchäologie i bei den Völkern Jugoslaviens, Wiener Arc- hiv f. Gesch. des Slawentums und Osteuro- pas 2, 1956). Poleg tega, da bo Žontar ostal pač trajno, zapisan v našem zgodovinopisju kot »zgodo- vinar mesta Kranja«, bo po svojem delu trajno ohranil veljavo zlasti še kot eden med ■ najvidnejšimi raziskovalci gospodarske zgo- \ dovine zgodnjega novega veka, še posebej 16. \ stoletja. Tudi na tem področju se pogosto; prepletata pravna in gospodarska zgodovina. \ Povsem na srednji vek se je omejil le v raz- { pravi »Banke in bankirji srednjeveške Slove- nije« (GMS 13, 1932), do danes temeljnem delu O' tej strani naše srednjeveške zgodo- i vine (čeprav se delo omejuje le na mesta v i notranjosti in ne zajema primorskih mest, ki razpolagajo v tem pogledu s precej bogatej- šo dokumentacijo, ki sta jo začela obravna-; vati F. Gestrin in M. Pahor). V okviru živ- ljenjepisa loškega meščana Volbenka Schwar- za (Loški razgledi 4, 1957) je očrtal poslova- j nje deželnoknežjih financ na Kranjskem v' zadnjem desetletju 15. in prvem desetletju IG. stoletja. V razpravi »Kranjski sodni red: za deželska sodišča iz leta 1535« (ZC VI-; VII, 1952—1953, Kosov zbornik) je podrobno i 182 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 preiskal postanek in pravno vsebino tega za- kona (v primerjavi z zakonodajo drugih av- strijskih dežel), ob tem pa se že prvič pose- bej dotaknil tudi tedanjega boja okrog pode- želskega trgovanja. Prav to vprašanje je po- stalo težišče njegove obsežne razprave o »na- stanku, gospodarski in družbeni problemati- ki policijskih redov prve polovice 16. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slovenske pokrajine« (ZC 10-11, 1956— 1957, 32-121), danes temeljnega dela o prav- ni strani kmečkega trgovanja v naših deželah in trenjih med kmeti, deželnimi stanovi in mesti okrog tozadevnih zakonskih določb. V dveh razpravah (Vülach und Südosten, v »900 Jahre Villach«, 1960; Villach-Nümberg und der Südosten, Jahrbuch des Museums der Stadt Villach 1, 1961) je preiskoval trgovi- no na dolge razdalje preko slovenskih dežel v smeri od južne Nemčije na jugozahod do turške meje ter vse različne gospodarske ak- tivnosti, ki so bile zvezane s tem trgovanjem. Čeprav se je ob Gestrinovem delu pokazalo, da je že v 16. stoletju za naše kraje še po- membnejša druga trgovska smer (Ogrska- Italija), je tudi Zontarjeva analiza trgovine po navedeni smeri zelo pomembno do- polnilo vednosti o gospodarstvu 16. sto- letja v slovenskih pokrajinah. Posamez- na tehtna dopolnila te problematike (ta- ko glede obsega in vrst blaga trgovanja kot tudi glede nosilcev trgovanja in trgovskih potov) pomeni poleg prispevkov o mestu Kra- nja v blagovnem prometu in o »vlogi in po- menu Ptuja v mednarodni trgovini poznega srednjega in zgodnjega novega veka« (Kro- nika 19, 1971) še nekaj manjših (Drobec re- gistra ljubljanskega nakladniškega urada iz leta 1544, Kronika 16, 1968; Zapora proti ku- gi v Karavankah v letih 1713—1716, Tržič 1957 — trgovina preko Ljubelja!), medtem ko posega prikaz »F. V. Hörnigkove statisti- ke obrtnikov slovenskih mest in trgov iz le- ta 1673« (Kronika 18, 1970) na drugo področ- je neagrarnega gospodarjenja. V razpravi o Heilu (Christian Wilhelm Heil, ein Diplomat, Projektemacher und nationalökonomischer Theoretiker des 18. Jahrhunderts, Südostfor- schungen 17, 1958) je — podobno kot ob Schwarzu - analiziral predvsem problematiko kranjskega gospodarstva sredi 18. stoletja in načrte za njegovo izboljšanje. Posebej je obravnaval tudi različne vrste gospodarske dejavnosti, tako platnarstvo in sitarstvo v založniški organizaciji na loškem gospostvu v 18. stoletju (Loški razgledi 3, 1956) ter ra- čunsko izobrazbo enega izmed organizator- jev te dejavnosti (Trgovska računica loške- ga veletrgovca Franca Oblaka-Wolkensperga iz leta 1677, Loški razgledi 7, 1960), žebljar- stvo v Železnikih v 17. stoletju (Loški raz- gledi 2, 1955), zlasti pa svilogojstvo in svi- larstvo na Slovenskem (najprej v monogra- fiji Svilogojstvo in svilarstvo na Sloven- skem od 16. do 20. stoletja, SAZU, 1957; na- to kratko povzeto v poglavju Gojitev svilo- prejk, v Gospodarski in družbeni zgodovi- ni Slovencev, 1970). Del Zontarjevega razi- skovanja s tega področja je še v njegovih ro- kopisih, tako zlasti velika monografija o družbeni in gospodarski strukturi Kranjske v 18. stoletju, na kateri je delal več let pred približno poldrugim desetletjem. Vendar posveča sedaj že blizu deset let svoje poglavitno delo široki problematiki ob- rambe proti Turkom. Prvič se je dotaknil te- ga z ugotovitvijo, da je tirolski upornik Mi- hael Gaismair pri svojih protihabsburških na- črtih skušal pridobiti 1528 na svojo stran tudi Hrvate (Mihael Gaismair in Hrvatje, ZC 19—20, 1965—1966, s prikazom položaja Hr- vatov med Ogrsko, Turčijo in Habsburžani od okr. 1500 naprej). Pred dvema letoma pa je izšla velika knjiga »Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju« (SAZU, 1973; poglavje Michael Cemovič, Geheimagent Fer- dinads I. und Maximilians II., /und seine Berichterstattung je izšlo tudi posebej, Mit- teilungen des österreichischen Staatsarchivs 24, 1972). Tudi na tem področju pripravlja še novo veliko delo, ki naj bi bilo posvečeno ob- liki vojne na meji in vlogi plena v njej. Čeprav je Zontar le kratek čas svojega služ- bovanja prebil na znanstvenem delovnem mestu in je vse svoje znanstveno delo opra- vil poleg svojega službenega dela — in po upokojitvi —^ je v naše znanje slovenske pre- teklosti prispeval bogate in pomembne rezul- tate. Ob osemdesetletnici želimo njemu in se- bi, da bi v bodočih letih dokončal še dela, ki jih je že tako dolgo snoval in pripravljal. Bogo Grafenauer