jJIV. fl), PoRiffll phmt t gflftrfnV. m* KHCTJ L I/T Izhaja vsako sredo. — Naročnina za celo leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za inozemstvo za celo leto 50 Din. — Inserati po tarifi. — Pismenim vprašanjem naj se priloii znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toii se t Ljubljani. — Uredništvo ta uprava je ▼ LJubljani t Kolodvorski ulici Bt 7. — Telefon inter. Si 82-59. Račun pri poštni hranilnici li 14.194. 2V©vi važni zakoni na vidiku Predsednik vlade napoveduje: nov zakon o občinah, nov zakon o ureditvi banovin in široko samoupravo občin in banovin V Beogradu so se zbrali te dni zastopniki Male antante, da se posvetuje o raznih vprašanjih, ki se tičejo Jugoslavije, Čehoslovaške in Romunije. Pri tej priložnosti je dal predsednik vlade dr. Marinkovič časnikarjem več pojasnil o vprašanjih vnanje in naše notranje politike. Novih volitev ne bol Med drugim je izjavil predsednik vlade, da novih volitev za državni zbor ne bo! Volitve so potrebne le tedaj, če pride med vlado in narodno skupščino do nesoglasja. Tega pa zaenkrat vsaj še ni in zato tudi volitve niso še potrebne. Ta izjava je važna že z ozirom na govorice, ki krožijo tudi pri nas od ust do ust, da bodo prav kmalu nove volitve, ki da bodo ves notranji položaj popolnoma izpremenile. Iz izjave predsednika vlade se vidi, da so vse govorice o novih volitvah neosnovane in brez vsake pod-tage. Kaže pa ta izjava tudi to, da se sedanja Vlada čuti še popolnoma trdno in dovolj močno, da drži državno krmilo še naprej v svojih rokah. Bodoče občinske volitve Na vprašanje časnikarjev, če bo kmalu prišlo do novih občinskih volitev, je rekel predsednik vlade: »Seveda, saj je to vse predvideno v ustavi. Tendenca vlade je, da se čim več poslov prenese na samoupravna telesa. Novi zakon o občinah bo to skušal urediti. Predvidevam, da bo razbremenitev slednje uprave v korist samoupravnim telesom zvezana z velikimi težavami. Naš narod je naklonjen centralizmu. O tem ni nobenega dvoma. Naše ljudstvo zelo lepo razpravlja o samoupravah, dokler se o njih govori teoretično. Kakor hitro bi pa bilo potrebno preiti k dejanjem, takoj pokaže, da tega ne mara. Vsaj v Stari Srbiji ni bilo mogoče otvoriti občinskih čitalnic, ker je bil narod proti temu, češ da je boljše, da jih vodi država. Srbija je centralistično urejena, Hrvatska ravnotako, Slovenija, Črna gora, Bosna in Hercegovina istotako. Imam pred očmi ta pojav v miselnosti našega naroda, ki se bo v gotovih slučajih branil prevzeti novo odgovornost v samoupravah, če govorimo o težkočah pri izvrševanju razbremenitve centralne uprave.« »In kaj bo s finančno samostojnostjo samoupravnih teles?« »Jaz sem idejo samoupravnih teles in razbremenitve centralne uprave vedno zagovarjal in jo zastopam tudi sedaj. Samoupravna telesa bodo dobila gotova finančna sredstva od države, dobila pa bodo seveda tudi svojo finančno odgovornost. Ravnotako bo prenešen tudi velik del gospodarsko-finančnih poslov na samoupravna telesa. Kako in v koliki meri bo to mogoče izpeljati, bo odvisno od okoliščin. Tendenca za razširitev samoupravnih teles pa je danes mnogo jačja, kakor je bila.« Iz te izjave je razvidno, da bodo v dogled-nem času razpisane občinske volitve. Iz energične organizacije nove vsedržavne stranke po vseh banovinah pa moremo sklepati, da občinske volitve ne bodo razpisane prej, dokler ne bo organizacija jugoslov. radikalno-kmetske demokracije končana po vsej državi. Kar pa se tiče organizacije samouprav, je jasno, da pomenijo čim širše samouprave od občine pa do banovin ogromen upravni in politični napredek. gpcspccZz vrha doli« — da je rešitev živinorejca v tem, da postavi na trg kvalitetno prvovrstno blago. In slušajte; ne s tem, da omeji število živine, pač pa s povečano količino dobre krme (seveda predvsem z nabavo umetnih gnojil). Pri tem pa ni samo napaka v tem, da bi dvignjena količina in kakovost krme neprimerno več stala kakor se ista v živinoreji vnovči, ampak tiči zajec še za nekim grmom; s tem bi se pridelek mesa tako dvignil, da bi se krma še neprimerno neugodnejše izplačevala. Že sedaj imamo namreč vsakojakega mesa več kakor ga moremo povžiti — a se nikdo ne spomni, da imamo v tem mesu skoro polovico kosti. Ona povišana teža pri živini pa bi sestojala izključno iz samega mesa. Posledica tega bi bilo, da bi potem zasebnik kakor gostilne in druge kuhinje izhajali z nižjim nakupom mesa t. j. da bi se vnovčilo še manj mesa nego danes — vsi skupaj pa bi vsled premalo kosti le uživali slabejšo juhol Takih in podobnih primerov pa bi mogel navesti kar na tucate tudi v drugih kmetskih panogah. Vsi jasno pričajo, da teorija še daleč ni praksa... Tine. siliti, da zopet poljubijo roko jmilostljivi« go-spej baronici ali grofici. Sicer jih bo zadela sveta jeza >gospoda« in padli bodo v nemilost. Odvzeto jim bo vse... In iti bodo morali s trebuhom za kruhom. Zvezni predsednik Stražišar je v lepem in poljudnem govoru, možato in dostojanstveno zavrnil vse te hlapčevske klevete in prepričal zadrugarje, da stojijo budno in ne-pokolebljivo na okopih svojih pravic. Zakon je tu in vsak, ki bi skušal delati proti zakonu v škodo agrarnim interesentom, je škodljivec države, ker povzroča da raste beda med ljudstvom in s tem nezadovoljstvo. Zborovanja v Rušah se je udeležil tudi narodni poslanec g. Anton Krejči, ki je obljubil, da bo s svojo energijo zagovarjal na merodajnih mestih, da se pomaga delavnemu ljudstvu in da pridejo gozdovi v last zadrug. Zadrugarji so se razšli z nado v srcu, da bo skoraj napočil dan svobode in da bodo nesamostojni zadružni gospodarji onih gozdov in planin, ki so jih zasadili in obdelovali njihovi očetje, čeprav nekdaj ne v svojo, temveč v korist visoke gospode, ki jim je rezala kruh in dajala drobtine od svoje bogato obložene mize, kot bogatin svetopisemskemu Lazarju. Zdrav rod Je pogoj napredka In blagostanja. Naš kmetovalec stremi ea enim in ea drugim, toda v današnji krizi pozabi le prečesto na najveEji saklad: svojo zdravje. — Kdor si hoče povrniti ali utrditi zdravje in preživeli hkrati nekaj dni mirnega, udobnega in poceni oddiha, naj po-seti zdraviilSCe Rogaška Slatina! Pišite ravnateljstvu zdravilišča predhodno po prospekt J Znaki boljšanja pri nas Nam vsem je dobro znano, kako globoko je. padlo pri nas — in tudi v drugih deželah —» zaupanje v domač denar in v domače denarne zavode. >Beg kapitala« so imenovali ta pojav, ki so ga izzvali čisto po nepotrebnem preveliki bojazljivci na eni in hudobneži na drugi strani. Ti ljudje niso pomislili, kako silno škodujejo s. svojimi govoricami, ki so jih širili vsepovsod, ne samo celoti, ampak najbolj — samim sebi. Izpolnilo pa se ni niti eno hudobno prerokovanje. Država je plačala vse svoje obveznosti, dinar pa se je na tujih denarnih tržiščih celo popravil. To pričajo uradne številke, ki jih ne delamo mi, ampak tujci. Boljša se pa položaj tudi v naših hranilnicah. Če n. pr. ljubljanska Mestna hranilnica oglaša, da izplačuje nove vloge takoj v celoti tudi nazaj, je to dokaz, da so začeli pametni ljudje svoj denar zopet nositi v hranilnico in če pojde tako naprej, bodo hranilnice kmalu zopet lahko izplačevale vse vloge, če bo kdo za-. hteval, ne da bi bilo treba pognati nekaj stotin kmetskih domov in posestev na boben. Poslanci med narodom Binkoštni ponedeljek so imeli naši poslanci mnogo shodov po vsej Sloveniji. Poročajo nam o shodih nar. poslanca župnika Barle-ta v Pred-osljih nad Kranjem. V prostorih g. Kuralta se je zbralo nad vse pričakovanje veliko število mož in mladeničev, ki so z vso pozornostjo poslušali podučna in prezanimiva izvajanja gospoda poslanca. Strupeni plini, ki posebno po teh vaseh — po Koroščevi proslavi — zastrupljajo narodovo dušo — 90 zgubili svojo moč. Kot težko kladvo so padale besede in razpršile vsak dvom in utrdile zaupanje in vero v lastno državo in delo v narodni skupščini. Splošno odobravanje je sledilo iskrenim — neustrašenim besedam. Izmed poslušalcev so nekateri iznesli važna gospodarska vprašanja — ki so se mirno in stvarno reševala in polagaal na srce gospodu poslancu, ki je dajal točna pojasnila in obljubil svojo pomoč. — Zanimivo je bilo, ko se je eden izmed pričujočih, ki se baje ponaša z jakademično?« izobrazbo, obregnil ob srbski narod in njega kulturno zaostalost. S povzdignjenim, resnim glasom, ki je pretresal kosti in mozeg, je kakor svareči grom z neba — spregovoril go6pod nar. poslanec Barle: V čem se kaže resnična kultura človeka? Ali morda v tem, da kdo nosi lepo obleko, lično kravato, ima tudi nekaj šol? — Ne prijatelji! Prava kultura je: Nepokvarjeno srce, ki ljubi in ceni svojega bližnjega, kot sebi enakega. In če si imel priliko, da si se umsko višje izobrazil — potem ne preziraj tistega so-' brata, ki te prilike ni imel — pa je malo zaostal. Pridi in ga dvigaj. Ako ga pa preziraš: kažeš, da nimaš nobene jkulture, si pagan. — Nikdar ne bom pustil, da bi se v moji navzočnosti pljuvalo na junaški srbski narod — kot manj kulturen. Že pred skoro 1000 leti je imel ta narod tako visoko kulturo — kakor morda noben drug slovanski narod na svetu. In čeprav ga je potem skozi stoletja tlačila k tlom kruta sila sovražnika —! ni klonil. Ponosen na svojo kulturo in svojo preteklost je gledal z zaupanjem v bodočnost — dokler mu ni božja pravica po njegovih junaških heroičnih delih — prisodila venec zmage, časti, slave, svobode — in po njem tudi nam.< — Frenetično odobravanje je sledilo tem besedam. . l w m^mm—IBW——— _ __ Nobenega sledu ■ več o zobnem kamnu I •/i Za vedno bodo zobje osvobojeni od nevarnega zobnega kamna, ako jemljeta za negovanje redna Sargov Kalodont Samo Sargov Kalodont vsebuja proti zobnemu kamnu učinko* viti sulforicinoleat po Dr.Braun* (ichu. Neškodljiv za zobe in usta razkroji organske substance, ki tvo* rijo zobni kamen. Tako zobni kamer* izgubi polagoma svoje oporišče, sa zdrobi in odstrani s trdo zobno ščetka Zanesljivo in udobno ohrani Sargov Kalodont zobe zdrave in trdne. iMMJLNr Proti zobnemu kamnu f€mef in njegovi upniki Zakaj je potreben zakon o zaščiti kmeta? Zagrebški dnevnik »Novosti« je koncem aprila objavil tehten članek nar. poslanca Ante Kovača glede zakona o zaščiti kmeta. Članek v celoti objavljamo. Se so med nami ljudje, ki ne razumejo, (Zakaj je danes treba v prvi vrsti pomoči kmetu, poljedelcu, čudijo se, celo ugovarjajo, Ker je Narodna skupščina forsirala zakon o laščiti kmeta. Prav tako pa ne pojmujejo Osnove iz programa Jugoslovenske radikalno-kmetske demokracije, ki pravi: »Kmetski dom je osnovna gospodar-' ska in prosvetna edinica, glavni temelj narodnega gospodarstva ter telesne sile naroda in države. Skrb za prosveto in fizični napredek tega doma zahteva v prvi vrsti, da se predvsem zavzamemo za blagostanje tega doma. Rentabilnost kmetske proizvodnje kot osnova našega gospodarstva mora biti zagotovljena. Usposabljajoč kmetsko ljudstvo, da bo uspešen proizvajalec in sposoben potro-šač, ustvarjamo glavne pogoje napredku in razvoju celotnega narodnega gospodarstva.« V istem programu je še postavljeno, da se mora socijalno-ekonomska politika voditi v duhu narodne vzajemnosti, toda prvenstveno pa je braniti istinite kmetske interese. Navedena načela programa pa so z ugotovitvijo, da tvori kmetsko ljudstvo pretežno večino naroda, v popolni meri upravičena "ter si nI mogoče predstavljati narodnih poslancev, ki bi tako socijalno-gospodarsko politiko zavračali. Mimo tega pa bi v Jugoslaviji ne smelo biti stranke, ki si gornjih načel ne bi postavila v svoj program. Pa se kljub temu očitujejo s strani in-teresiranih bančnikov, trgovcev in advokatov protesti proti Zakonu o zaščiti kmeta, četudi je ta zakon le začasen ter je v kratkem pričakovati še temeljite j ši in uspešnejši Zakon o konverziji kmetskih dolgov. Za malenkost protestirajo; kako bo neki kasneje, ko se bodo vprašanja kmetskih dolgov reševala še globlje! Vprašanje je mučno in resno: Nekoliko let je, kar Je kmetov obstoj v nevarnosti ter mu je ubit kredit, predvsem cenen kredit. Ogromna večina kmetskih dolgov poteka pravzaprav iz prejšnjih let. S težkim naporom je kmet odplačeval obresti, toda dolg se ni znižal, čim so cene kmetskim proizvodom padle, so proglasili bančniki kmeta kreditno nesposobnim ter se tako ni več mogel zadolževati. Njegov kredit je bil omejen edino na vaškega trgovca, ki si je spet po svoje zaračunaval obresti. Cešče in češče so bila kmetska posestva dražena in so se prodajala za sramotno ceno. Eden poslancev je v parlamentu navedel strašen dokument: v Perlezu v Bana tu je bilo na dražbi prodano 60.000 Din vredno kmetsko posestvo za 1.800 dinarjev! Dasi že dolgo nima več kmet pravega kredita, povdarjajo danes vsi njegovi upniki: »Z zakonom o zaščiti kmeta ste ubili kmetu kredit!« ter organizirano kratijo in odvzemajo po vaseh kmetom kredit, valeč za to odgovornost Narodni skupščini. Cilj je očit. Prepričati hočejo kmeta, kako narodni poslanci delujejo v njegovo škodo, medtem ko se sami, ki so si domala vsi na račun kmeta stekli prilične kapitale celo v dobi najžalost-nejše narodne bede, izdajajo za njegove bra-nitelje in rešitelje. Svojemu zaslužku ne zni-ižujejo procentov, na robu prepada ne spremenijo načina svojega življenja, medtem ko Je standard kmetskega življenja padel že daleč pod normalne razmere ter ponekod že vlada glad. Težaven položaj bančnikov in trgovcev razumemo. Nikomur danes ne cveto rože, niti pri nas niti drugod. Medtem ko ti neprestano iščejo izhod iz težkega položaja (priložnostne poravnave, tečaji, moratoriji itd.) pa kljub temu nočejo razumeti potrebe, da se mora tudi kmetu najti izhod? Čemu naj deset tisoč ljudi živi s pomočjo države, k^ pa nr"i"ni, ki so osnova države, tonejo brez njene pomoči? Ne ščiti se enega sloja na Škot* drugega. Narobe, če se ne zaščiti kmeta, propadejo oni, ki danes največ ugovarjajo in zatajujejo, da s- jih ruši z zaščito kmeta. Le gorpodarsko močan kmet zamore živeti tudi ^^nčiike, trgovce in advokate. In ko se resno išče način za gospodarsko ozdravitev kmeta, tedaj je v interesu vseh slojev, d~ sodelujejo p.; gospodarskem reševanju kmetov. Medtem pa mnoga gospoda želi, da si pri »reševanju kmeta iz blata« ne umaže svojih lakastih čevljev! Toda oboje hkratu je nemogoče: nadaljevati s škandaloznimi dražbami kmetskih posestev, jemanjem oderuških obresti ter visokimi advokatskimi tarifi — obenem pa obtoževati narodne poslance, da onemogočajo kmetu kredit, da so demagogi, ker ne dovoljujejo, da se še nadalje tako dela! Boriti se moramo za cenen kmetski kredit, predvsem zadružni; najti način, da omogočimo kmetu razdolženje. Kmet je najsolid-nejši dolžnik ter najzanesljivejši plačnik. To bančniki in drugi vedo. Kmet plača dokler le more dihniti. Sedaj pa je v taki krizi, da mu ni mogoče plačevati ne obresti, ne dolga. Naj mar tolikim častnim kmetskim gospodarjem ne prožimo roke v pomoč kot jo prožimo često velikim bankam in industrijam, ko so v nevarnosti, da propadejo? Vse je treba previdno pretehtati ter se odločiti: Za ali proti kmetu Ce smo zanj, ne moremo odobravati sedanjega početja navedene gospode, početja in zadržanja, ki še bolj ogorčuje strtega kmeta. Predvsem naj pazijo podeželski trgovci, da se ne prenaglijo v ustavljanju slehernega kredita kmetu, od katerega živijo ter bodo vedno živeli, če se danes ne bodo s svojim zadržanjem osramotili in zamerili. Tudi v: prenašanju nejevolje in draginje je treba narodne vzajemnosti, a ne samo v pridobivanju in narodnih manifestacijah. Več vesti, razuma, zavesti in dalekovidnosti! Kmetje zro v nas strahovito pazljivo! I Čevlje dobite povsod, na obroke pa samo pri ,,Tempo", Ljubljana, Gledališka ulica 4 (nasproti opere). Pobiranje mitnine od živine in prevoznih sredstev — prepovedano. Plačevanje mitnine ia maltarine, ki obstoja pri nekih mestnih občinah in ki se plačuje pri vhodu v mesto od živine ali prevoznih sredstev, je prepovedano z zakonom o državnih cestah (§ 24.) in z zakonom o samoupravnih cestah (§ 34.). S finančnim zakonom za leto 1931./32. (§ 54.) je bilo dovoljeno mestnimi občinam, ki so že prej pobirale mitnino, da izjemoma in preko določbe § 24. zakona o državnih cestah in § 34. zakona o samoupravnih cestah lahko pobirajo mitnino še leto dni, da bi mogle medtem najti nov vir dohodkov in nadomestek za mitnino. — S proračunskim letom 1931./32. je prenehala veljava določbe § 54. fi-* nančnega zakona za to leto in s 1. aprilom 1932. so stopile v veljavo določbe § 24. zakona O državnih cestah in § 34. zakona o nedržavnih cestah. Da bi posamezne občine ne zašle v nasprotje z zakonskimi predpisi, ki so stopili v, veljavo, je finančno ministrstvo svetovalo kr. banskim upravam, naj o tem obveste vsa mestna načelstva in občinske odbore, tako da prenehajo1 s 1. aprilom t. L pobirati mitnino tam, kjer je še obstojala. Cerklje pri Kranju. Visok dostojanstvenik nam izraža željo, »naj ostanejo Cerklje še nadalje kot jugoslovanska vila zvezda-vodnica jugoslovanske ideje na svetlem obzorju jugoslovanske zemlje«. Da, naj bi bile, ali vsaj pridružile naj bi se njim, ki hočejo in se trudijo, da vzplapola iz naših src ono živo življenje, ki je tako neobhodno potrebno obstoju in razvoju naše prelepe domovine. Ozkosrčnost nas še kaj prerada oklepa k starim razmeram, ki jih je ustvarjala tesna vaška politika, nesmotrena, osebna. Na deželi je pač še vedno tako, da eni drže s tem, drugi z drugim, kakor prevladuje moč osebnosti. Stranke se kaj rade skupljajo po vaških sporih, radi potov ali vodnjakov, po pravdah, ker morajo eni na stran tožnika, drugi ob stran tožitelja itd. Nesoglasja so cepila celo politično stranko, tako da smo doživeli pri naših občinskih volitvah kandidature »Slovenske ljudske stranke« proti pravi SLS, dočim so od obeh prezrti občani nastopili z lastno listo, obrtniki preko vseh treh s stanovsko kandidaturo, dočim je ostala enotna le kmetska SKS (Robas), mnogi pa, ki se v to zmedo niso hoteli vmešavati, so ostali lepo ob strani. — In vsa ta zmeda se je rila med političnimi državnimi zmedami prav do ukinitve ustave. Vlada je občinskemu odboru podaljšala življenje in neposredno vodila njegovo delovanje do državno-eborskih volitev. Ob teh se je pokazalo, koliko jih vidi preko plota svoje vasi in razgalili so se oni, ki jim, ali ne prednjači lastna osebna ko^ rist. Vlada je hotela imeti na čelu občine izrazite pripadnike svoje politike, zato je izvršila izmeno z onimi, ki se zavedajo resnosti državnega položaja. V tem pravcu bi se tudi morala nsmeriti vsa občinska uprava! Da se olajša poslovanje in občevanje z volilci, sta obe državni zbornici ustanovili novo enotno državno stranko Jugoslovansko radikalno kmetsko demokracijo, ki bi imela voditi vse javno življenje. Tudi v Cerkljah smo poskrbeli za krajevno organizacijo za Cerklje in Velesovo. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Robas Jožef, podpredsednik Danič Anton, tajnik Jos. Lapajne, blagajnik Kaplenk Janez, odborniki: Burgar Fran, Vrhov-nik Ignac, Korbar F. Izmed občinskih odbornikov jih je doslej pristopilo le 9. Vse občane vabim, da vstopijo v stranko, ki izključuje vse politične, verske in plemenske spore. Stranka bo izključevala vsa osebna nesoglasja in se bo borila za ugled in spolnjevanje zakonov, pred katerimi smo vsi enaki, enakopravni. Psovala ne bode davkarja, ki izvršuje predpise zakona, ne bomo se ruvali z možmi postave, ki v opas-nosti svojega življenja izvršujejo dolžnosti svojega grenkega kruha, ne bomo psovali učitelj-stva, ki mukepolno prenaša očitanja radi svoje vestnosti, pravico pa imamo, da načelno obravnavamo predpise zakonov in potom poslancev predlagamo potrebne spremembe. Borili se bomo, nesebično borili preko vseh težav, da ohranimo, kar so nam borci priborili z žrtvami svojega življenja. L. J. Kresnice. Dne 9. maja se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za občino Kresnice. Udeležba je bila zelo številna in je pristopilo v stranko takoj spočetka nad polovico vseh volilcev v občini. Sresko organizacijo za srez Litijo je zastopal g. A. Turk iz Litije, ki je zbranim volilcem obrazložil politični in gospodarski položaj. Po tem poročilu, ki je bilo vzeto z odobravanjem na znanje so se vršile volitve odbora in je bil soglasno izvoljen sledeči odbor, predsednik g. Kos Valentin, župan v Kresnicah, podpredsednika: g. Benčič Jože in Nagode Ivan, tajnik g. Kukovica Jože, blagajnik g. Koncilijan Franc, ostali odborniki eo pa tudi sami vplivni možje, kar daje garancijo, da se bo organizacija v Kresnicah in okolici močno razvila. Šmarje pri Jelšah. Narodni poslanec gospod Vekpslav Spindler se je tudi minuli teden mudil v našem srezu. V nedeljo i. t. m. je prisostvoval otvoritvi vinske razstave in vinskega sejma v Šmarju. Na praznik 5. t. m. je priredil istotam (v sokolski dvorani hotela Habjan v Šmarju) velik javen shod, ki se ga je udeležilo nad 200 kmetov in kmetskih sinov iz Šmarja in okolice ter nekaj tržanov. Bil je eden največjih in najlepših shodov, kar jih je Šmarje v zadnjih letih videlo. — V nedeljo 8. t. m. se je vršilo zborovanje v Zagorju pri Kozjem. Vkljub silni nevihti z nalivom se je vendar zbralo pri županu in predsedniku tamošnjega krajevnega odbora JRKD g. Romihu toliko naroda, da go bili prostori natlačeno polni. Po svojem poročilu je imel g. poslanec še daljše razgovore z zborovalci o raznih vprašanjih, ki so jih stavili. — Nadaljna zborovanja bodo: 22. maja zjutraj po maši na Sladki gori (v šoli), pop. v Lembergu; 26. maja (na praznik) v Sv. Križu in v Rogatcu; dne 29. maja pa v Sv. Emi (v šoli zjutraj po maši) in Sedlarjevem (pop.). ■■!■■■ IIUIHH— i»l lllllllil »II.........| — Hemoroidi (zlata iila) najčešče nastanejo vsled slabega obnavljanja snovi, pomanjkanja redovite prebave kakor tudi slabega mešanja in obnavljanja feivi. 6-12tedensko uživanje pri-•■odnega „P LAN IN K A"-zdravilnega isja bo izvrstno delovalo na nečisto kri in vsled tega nastale škodljive posledice. Zahtevajte v lekarnah samo pravi „PLANINKAU • zdravilni caj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20'— z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. L. Bahovec, LJubljana. Jloutcc Zapeka. Vodeči zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in po operacijah naravna »Franc-Joželova« grenčica uporablja z najboljšim uspehom. 9ez»ače vesii Nove železniške tarife. S 1. julijem stopijo v veljavo nove železniške tarife za prevoz potnikov in prtljage ter za ekspresno blago. Dosedanji daljinar od 1. oktobra 1925 izgubi veljavo, ko stopi novi zakon v veljavo. Priprava načrta zakona o občinah. V torek se je vršila v Beogradu seja vlade, na kateri se je razpravljalo o načelih samouprave podeželskih občin in banovin. Ministrski svet je določil smernice za končnoveljavno sestavo tozadevnega zakonskega predloga, ki bo predložen še v tem zasedanju narodni skupščini. Gostilničarska stavka. Gostilničarji v Sisku so v soboto zvečer stopili v štrajk na ta način, da so prenehali točiti pivo, ker jim pivovarna ni hotela več dostavljati zastonj ledu, kakor je bilo že od nekdaj v praksi. Po vseh gostilnah so razobešeni napisi s pojasnilom te stavke in z apelom, naj gostje pijejo vino namesto dragega piva. Roparski umor 921etnega berača. V nekem gozdu blizu Subotice so našli obešenega 921et-nega berača Ivana Gajerja. Najprej so mislili, da si je starec sam vzel življenje, obdukcija njegovega trupla pa je sedaj dognala, da je bil nesrečnež ubit in potem že mrtev obešen dd neznanih zločincev. 0 starem beraču se je po okolici govorilo, da nosi s seboj precej denarja in je najbrž ta govorica dovedla do roparskega umora. Nova občinska uprava Beograda. Ker sta predsednik občine mesta Beograda inž. Milan Nešič in podpredsednik Nikola Krstič podala ostavko, je z ukazom Nj. Vel. kralja postavljen za predsednika občine mesta Beograda Milutin A. Petrovič, senator in predsednik okrožnega sodišča za mesto Beograd v pokoju, za podpredsednika občine mesta pa odvetnik Viktor Krstič in odvetnik Dobrosav Bogdanovič iz Beograda. Notranji minister je vrb tega razrešil vse dosedanje odbornike občine in imenoval nove. Dve hudi poškodbi zaradi živali. Viničar Filipič Andrej iz Ružičkega vrha je gnal za svojega gospodarja bika domov. Ker je bil bik precej nevaren, je bil z glavo privezan k nogam. Nenadoma pa je bik poskočil, se spotaknil in se v padcu zaletel proti viničarju. Sunil ga je z rogom tako silovito, da mu je dobesedno prelomil nogo. Hudo poškodovanega viničarja so prepeljali v soboško bolnico. — Vučko Marija iz Gornje Bistrice je šla k nekemu gostilničarju. Nič hudega sluteči kmetici se je priklenjeni pes zagnal proti nogi ter ji iz meč iztrgal kos mesa. Rana je globoka in nevarna. Strela ubila štiri osebe. V nedeljo popoldne so bile v Dalmaciji hude nevihte in je v vasi Kosovo blizu Knina med nevihto ubila strela štiri osebe. Prvi žrtvi sta bila dva pastirja, ki sta se na pašniku med ploho zatekla pod neko drevo, v vasi sami pa je strela ubila sestri Darinko in Ano Trkuljo. Tatovi koles so se pojavili tudi v Dolenji Dobravi in odnesli v noči na 9. t. m. novo dirkalno kolo znamke »Stadion« Pavlu Kavčiču. Prejšnji večer je Kavčič zaradi dežja spravil svoje kolo v gostilni pri Potočniku v Dolenji Dobravi. Naslednjega dne so mu sporočili, da so neznani zilikovci vdrli skozi okno v skladišče in odnesli kolo. Dobrotljiva rojaka ia Amerike. V svojo domačo vas ~ Klobuk v ljubuškem okraju sta se vrnila iz Amerike dva člana rodbine Artukovič. S seboj sta prinesla ves prihranek, okrog 20.000 dolarjev in ko sta videla v kaki bedi živijo rojaki, sta takoj kupila 10 vagonov koruze ter jih brezplačno razdelila revežem obsežne občine. Mursko sokolsko okrožje naznanja vsem kolesarjem bližnje in daljne okolice Ljutomera, da se vrši v nedeljo 22. maja velik izlet kolesarjev v Ljutomer. Prijave za izlet sprejemajo vsa Sokolska društva Murskega okrožja do sobote 21. maja. Organizirani izletniki, čeprav niso člani Sokola, dobe nagrado. Podrobna navodila dajejo načelniki vseh Sokolskih društev. Zdravo! — Okrožje. Akademski agrarni klub »Njiva« v Ljubljani je imel v sredo, dne 11. t. m. svoj redni tedenski sestanek, na katerem je predaval tov. ing. Štrajnar o »elektrifikacijskem problemu Slovenije«. Za prihodnji teden je predvideno predavanje iz finančne vede. Vinski zakon in kletarski vedež. Andrej Žmavc, ravnatelj vinarske šole v pokoju in vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika Dravske banovine v Mariboru, je izdal knjigo pod naslovom »Vinski zakon in kletarski vedež«. Knjiga vsebuje zanimiv uvod, ki navaja razmere v našem vinarstvu in kletarstvu, nadalje zakaj se lani v naši banovini ni izdalo splošno dovoljenje za slajenje mošta. V devetih mesecih lani (od 1. aprila dalje) je bilo v naši banovini 76 tožb zaradi nad 100.000 hI oporečnih vinskih proizvodov. Nadalje vsebuje knjiga celoten zakon o vinu s strokovnimi pojasnili in pravilnik za izvrševanje zakona o vinu. Naposled ima knjiga celo vrsto strokovnih razprav, med katerimi navajamo »Samorodnice najhujše zlo«, »Kletarje-nje po vinskem zakonu«, »Vinske bolezni in napake«, »Sodi, klet in usušek««, »čiščenje ali bistrenje vina«, »Kletarski drobiž«, »Beseda to-čilcem«, »Kletarski koledar« in »Pristno vino božji dar«. Knjiga jo izšla v samozaložbi pisca in stane vezana 50 Din. 1 , p > * M M PIANINKA X. 0 fcA vil HI ' V. C- A 7. Vcsii f« sveta Smrtonosna zvedavost. Na londonskem vojaškem vežbališču se je primerila huda nesre-(ča. Pri streljanju z ostrimi naboji ni hotela ta-jkoj funkcijonirati mitraljeza. Neki vojak, ki je Ml v oklopiem stolpu tanka, je pogledal skozi jlano, da bi videl, kaj se je zgodilo. Tedajci s© jje strojnica sprožila in pogodila vojaka do smrti. 'Petnajst krogel je končalo njegovo življenje. Izgon inozemskih komunistov iz Amerike. Parlamentarni odbor, ki se bavi s proučevanjem naseljevanja, razpravlja o zakonskem načrtu, ki ga je predložila vlada in po katerem naj bi se jvai inozemski komunisti takoj izgnali iz Združenih držav. 30 Korejk utonilo. Iz Moskve poročajo, da je utonilo 30 korejskih ribiških žena. Na Koreji je namreč navada, da žene love ribe, moški pa oskrbujejo hišna dela in kuhajo. Vseh trideset fŽen je šlo s čolnom na pot. Med vožnjo pa jih Je zajel vihar, ki je prevrnil vozilo tako, da so vse ženske v njem utonile. Tudi v Grčiji imajo vladno krizo. V grški ■vladi je nastal spor med finančnim tajnikom iZaimisom in zunanjim ministrom Mihalokopu-foeom. Vendzelos je priporočil Zaimisu, da odstopi. Takoj za njim so odstopili še štirje ministri. Nesreča v nemškem rudniku. V rovu Dorst-feJd se je pripetila dopoldne huda nezgoda. Dva koša za dviganje rude sta zgrmeda v 8 m globok rov. Pri tem je bilo pet rudarjev ubitih, usoda šestega pa še ni znana. Pri prehlajenju, hripi, vne.ju v vrat«, ^oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v ddih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol fcaše naravne »Franz Josefove« grenčiee. Po sodbah u 'iverzitetnih klinik se odlikuje pFranz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporrbi. »Franz Josefova« vo-:da »e dobi v vseh lekarnah, drogerijah in .vseh 8" "cer'i«kib trgovinah. Prispevki za Društvo narodov v obrokih. Zaradi japonsko-kitajskega spora je zabredla Kitajska v takšno denarno zadrego, da ne more več redno plačevati pristojbin, ki veljajo za vse Članice Društva narodov. Doslej dolguje Kitajska Društvu narodov nad 400.000 funtov. Pred dnevi je nakazal kitajski finančni minister Društvu narodov 18.000 funtov naplačila — ostanek bo sledil, kadar se izboljšajo današnje razmere. Afriška moda. Med črnkami afriškega plemena Zulu je začela v zadnjem času slaviti moda pravcate triumfe. Ženske spreminjajo svoje nazore o modi prav tako naglo kakor v civilizaciji. Steklene bisere Zulovke odklanjajo. Zdaj .jih zanimajo samo podveze. Ogromni zaboji steklenih biserov, ki so jih črnci prej sprejemali za zlato, so romali nazaj v skladišča južnoafriških carinarnic, kjer čakajo, da se moda zopet izpremeni ali pa da jih uničijo, ker jih ne bodo mogli razpečati. Predpisani tečaji za državne papirje. Na podlagi čl. 12, točke 2, finančnega zakona za leto &932./33. je finančni minister določil za spodaj navedene državne in od države zajamčene papirje te-le tečaje: 2Yt% državna renta za vojno škodo, nominala 1000 Din, po 300 Din; 7% posojilo iz leta 1921, nominala 100 Din, po 80 Din; 4% agrarne obveznice, nomirjala 100 Din, po 60 Din; 6% državne obveznice iz leta 1930, nominala 100 Din, po 70 Din; akcije Privilegirane agrarne banke d. d., nominala 500 Din, po 400 dinarjev. TI tečaji veljajo od 10. maja 1932 in do preklica in jih morajo vpoštevati vse državne ustanove in samoupravna telesa v vseh primerih, kadar morajo te obveznice sprejeti kot jamstva (kavcije) po borznih tečajih na podlagi ebnih zakonov, uredb in pravilnikov. Prav-ar določene vrednosti teh papirjev ostanejo v veljavi za ves čas jamstvaj obračunanega po tej vrednosti. &a§je m zeijO občutljivi : Za pranje perila zadostuje navadno milo in praški — ali nežni, živi lasje zahtevajo posebno nego ... z milim Elida Shampoonom, kateri ne vsebuje sode. Elida Shampoo ohrani lase, jih napravi dehteče in jim daje blesteči sijaj. UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDEN J ELIDA SHAMPOO ChvestilaL Banovinska podkovska šola se je preselila iz sedanjih prostorov na Poljanski cesti v bano-vinsko žrebčarno na Selu (Zaloška cesta). Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem XII. Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Zastopani bedo izdelki naše države, Avstrije, Čehoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatftnice,. čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje In otipan je, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom. Sokolsko društvo Ljutomer ima svojo vsakoletno, sirom celega Murskega polja, Medji-murja in Prekmurja znano »Sokolsko Tombolo« v nedeljo dne 22. maja. Svojim številnim obiskovalcem naznanjamo, da se nam je tudi leto.«, vkljub vsesplošni gospodarski krizi posrečilo obdržati in še celo močno povečati vrednost glavnih, kakor tudi število in vrednost vseh ostalih dobitkov. Po tomboli se vrši na veselič-nem prostoru sokolskega doma ljudska zabava. Zdravo! Živinski in kramarski sejm se vrši v Polš-niku v sredo pred sv. Reš. Telesom', to je dne 25. maja 1932. Vabite se vsi kupci na poset tega sejma, na katerega se vsako leto prižene veliko živine. Obenem se pripomni, da se je ta sejm prenesel iz vasi Brezovo in se bo od sedaj naprej vsako leto vršil v Polšniku. Za obilen obisk se vabite kupci in prodajalci. Vabilo k drugemu rednemu občnemu zbor« Centralnega mlekarskega društva v Ljubljani, kateri se vrši v nedeljo dne 5. junija 1932 ob 9. uri dopoldne v dvorani restavracije pri »Levu« v Ljubljani, Gosposvetska cesta. Dnevni red običajen. Negovanje lepote na medicinsko-kozmelični podlagi, to je nova smer^ ki ie zares dobra če se zato vporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugenu V. Feller. Stubiea Donja, Elsatrg 344, Savska banovina. Važno za zadruge in zadrugarje. V letošnjem izdanju Kmetijske Matice izide med drugimi knjigami tudi drugi del Štiblerjevega »Zadružništva«. Opozarjamo na to že danes vse za-drugarje s pripombo, da dobijo člani Kmetijske Matice 4 knjige za borih Din 20-— (poštnina posebej). V podrobni razprodaji so posamezno knjige mnogo dražje. Zato se prijavite takoj za člana Kmetijske Matice pri domačem poverjeniku, če pa tega pri vas ni, pišite dopisnico Kmetijski Matici v Ljubljano, Kolodvorska ul. 7. Zadnjo nedeljo maja se bo zopet razlegala vesela pesem na našem Jadranu z ladje, ki bo s tisočerimi Slovenci-izletniki plavala po morju. Izlet priredi Sveta vojska ob priliki vsakoletnega romania na Trsat. V soboto 28. maja bo vozil posebni vlak na Sušak iz Ljubljane in iz Maribora in bo sprejemal udeležence na vsaki postaji. Za polovično vožnjo po železnici in za brezplačno vožnjo z ladjo po moriu ie potrebna naša izkaznica. Pošljite takoj 40 Din za izkaznico ali pa pišite, da vam io pošljemo po povzetju. Vozni red posebnega vlaka in list »Preporod«, kjer so vsa potrebna pojasnila, vam bomo priložili aastonj. Zadnji čas za prijavo ie 24. maja. Če bo mogoče še koča sprejeti po tem dnevu, bomo objavili 25. maja v »Jutru«. Naš naslov je: Sveta vojska, izletni odsek, Ljubljana, Dunajska cesta 17. Slika predočuje živahen trenutek v Skoplju, kjer so srbsko ljudstvo posetili nekateri slovenski poslanci ; , ,j? Pri slabem teku, slabi prebavi, se priporoča spomladansko zdravljenje zlasti s »Pla-ninka-čajem Bahovecc, ki se pridobiva iz zdravilnih alpskih zelišč. Toda pravi je samo v omotu z imenom Bahovec. Analize (preizkušnje) zemlje t kranjskem srezu. Predavanje o rezultatih 18 analiz zemlje v okolici Kranja (Žabnica, Srakovlje, Strahinj, Pivka, Šenčur, Voklo, Trboje, Smlednik), ki se je vršilo v Kranju v salonu hotela »Jelen« dne 2. maja t. 1., je bilo zelo dobro obiskano. Navzočih je bilo blizu 100 odličnih kmetovalcev iz vsega kranjskega sreza, a tudi interesentje iz kamniškega in ljubljanskega sreza. Predavatelj kmet. rei. Sustič jo izčrpno pojasnil pomen analiz zemlje po najnovejših načinih ter njihovo veliko praktično vrednost za uporabo raznih gnojil. Kljub težko razumljivi tvarini so poslušalci zadostno razumeli izvajanja. Zlasti jih je zanimalo pojasnilo iu praktična stran »PH«-šte-vila pri določanju aciditete ali kislosti zemlje ter tolmačenje in uporaba tozadevnih izsledkov v praksi. Predavatelj je razdelil navzočim poiz-kusnikom kakor tudi vsem delegatom kmetijskih podružnic "specialne tabele, prikrojene za razmere v Dravski banovini, s pomočjo katerih je mogoče skoraj docela točno izračunati vrste in količino gnojil za vsak sadež, držeč se principa o rastnih čini tel jih in s tem Mednje. Tabele in rezultati so velikega pomena za osnovne smernice umnega gnojenja tipičnih zemelj prizadetih okolišev. S tem predavanjem se je v kranjskem srezu zopet zaključila važna gospodarska akcija, ki bo nedvomno doprinesla k izboljšanju poljedelstva in travništva. Knjigo »Več dobre krme!«, ki je izšla kot redna knjiga letošnje Kmetijske Matice, dobe člani lahko vnaprej, če to izrecno sporočijo in plačajo poštnino. Ali Vam jed ne diši? Nimate teka! Uredite želodec in čreva. Fellerjeve Elsa-pilule, 6 škatlic Din BO-— in Elsa švedske kapljive 2 stekl. za Din 50-—, vse z omotom in poštnino vred Vam nudi lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 344 (Savska banovina). A zoper kašelj in bolečine v prsih pravi Zagorski sok »Elsa« 2 steklenici Din 50—. Kako skrbi Anglija za svoje poljedelstvo? Poleg svoje visoko razvite industrije, od katere živi večina angleškega prebivalstva, ima Anglija tudi .visoko razvito poljedelstvo, ki proizvaja prvovrstne pridelke. Teh pridelkov pa angleški kmetje ne morejo lahko prodati, ker so dragi — kar je dobro, ima tudi visoko ceno — in zato so bili Angleži prisiljeni, da so v interesu svojega industrijske? i prebivalstva dovoljevali do nedavnega proti uvoz živeža v Anglijo iz svojih kolonij, pa tudi iz tujih dežel. Ta uvoz je delal angleškim kmetom seveda hudo konkurenco. Angleški kmetje in veleposestniki so dolgo razmišljali o tem, kako bi si pomagali. Koncem koncev pa so spoznali, da je njihova glavna slabost v tem, da prodaja njihovih pridelkov ni organizirana. Iz tega spoznanja se je kmalu rodil nov agrarni zakon, ki določa, da se mora za celo 'Anglijo ustanoviti velika prodajna organizacija, ki bo regulirala prodajo blaga in določala cene blaga po njegovi kakovosti. Po novem angleškem agrarnem zakonu posamezni gospodarji ne bodo smeli več prodajati jajc, mleka, masla itd. na svojo roko, ampak samo preko zadrug. Zadrugam daje novi zakon tudi sredstva na razpolago, da lahko vsakogar prisilijo, da mora svoje blago prodajati samo zadrugam. Nn ta način upajo doseči tudi krajšo pot od pridelovalca do potrošnika, s tem pa tudi ugodnejše cene. Upajo pa tudi s strumno organizacijo izpodriniti vsako tujo konkurenco; samo angleškim kolonijam bodo dovoljene še neke ugodnosti. Taka organizacija bi bila krvavo potrebna tudi pri nas. Množici v Skoplju govo rijo slovenski poslanci Naši trgovski stiki z Zadnjo Indijo Akcijo za pridobitev novih tržišč v Zadnji Indiji, ki jo je inž. Lupša Ferdo iz Male Ne-dalje pokrenil na merodajnem mestu v Beogradu, vzbuja v vseh krogih pridobitnega dela pozornost in izredno zanimanje. Za dobavo novih tržišč pride v poštev osobito Siam, potem Singapore, Java, Sumatra in Burma. Za naše kmetijstvo je akcija zanimiva, ker nam obeta novo perspektivo za plasiranje nekaterih naših poljedelskih produktov, kakor vino, suho in konzervirano sadje, sadni soki, marmelade, razni siri, konzervirani in prekajeni mesni izdelki, konzervirano so-čivje i. t. d. Ministrstvo trgovine in industrije, zavod za pospeševanje zunanje trgovine stoji na stališču, da je treba akcijo brezpogojno podpreti. Potrebno pa je, da še tudi zainteresirani izvozniki od svoje strani podpro Lupševo misijo ter se ž njo čim prej pogode glede dela, ki ga .naj misija izvede za njihova podjetja in proizvode v zgoraj navedenih zemljah. Premalo smo dosedaj uvaževali konzum-no vrednost in gospodarske prilike pri narodih daljnega Orijenta. Vzhodni Azijati so vedno nudili veliko trgovsko polje in lepe prilike za udejstvovanje dalekovidnih podjetij. Zgodovina nas uči, da je bila še vselej dobro urejena prekomorska trgovina z bližnjim in daljnim Orijentom dobičkonosna za tiste, ki so jo pravilno gojili. Na evropskih trgih smo po večini izolirani, in ni upati, da bi v doglednem času dosegli tu večje plasiranje naših produktov. Lupševa akcija bo gotovo na podlagi njegovih v Zadnji Indiji pridobljenih skušenj v dobi dolgoletnega delovanja in na podlagi znanja jezikov, običajev in navad ter s pomočjo obstoječih prijateljskih zvez »tamkajšnjimi merodajnimi faktorji uspešna. Želeti je, da bo misija čim prej pričela s svojim delom na licu mesta. Tu naj obvelja geslo: Čas je denar! — Smrt francoskega kralja Ludvika XV. Francoski kralj Ludvik XV. je bil zadnji zastopnik neomejene kraljevske moči in oblasti v Franciji. Njegovo življenje je bilo ena sama nepretrgana vrsta razkošja in sijaja iu na njegovem dvoru so uživali vse prijetnosti tega sveta tedanji francoski velikaši v največji meri. Konec tega vladanja pa je bi! nad vse žalosten. Dne 27. aprila L 1774. je šel kralj Ludvik XV. na vse zgodaj na lov. Na lovu pa ga je začela nenadoma boleti glava, tako da so ga morali odpeljati domov na dvor. Tam se je zbralo okoli njegove postelje 6 zdravnikov, pet ranocelni-kov in B lekarnarji, skupaj 14 oseb. Toda šele proti večeru so strežaji opazili na kralju neke sumljive lise: kralj je obolel na črnih kozah! Ko se je to razvedelo po dvoru, je vse dvorjane prevzel silen strah in nihče se ni več prav upal v kraljevo bližino. Samo njegove hčere s» se izkazale kot junakinje in so cele noči pre-bdele pri njem. Vsi dvorjani in dvorjanke pa, ki so se še nedavno greli v kraljevi milosti, 80 obupano vzdihovali, kaj bo, če kralj umrje, ker so se zavedali, da bo potem tudi njihove moči in slave konec! Med tem pa je bolezen vedno hujše razjedala kraljevo telo. Smrad v sobi je bil tako neznosen, da že nihče več ni mogel izdržati pri bolniku. Zdravniki so obupali... Tedaj pa je nastopil trenotek, ko je šlo za kraljevo dušo. A glej: duhovniki so se branili kralja izpovedati in obhajati, dokler se javno ne spokori. Viden znak pokore naj bi bila odstranitev njegove »prijateljice« gospe Dubarry (reci: Dibari). V svojem smrtnem strahu je kralj ubogal in šele nato je vstopil v njegovo sobo mož, ki celih 38 let ni imel na dvoru nobenega opravka: kraljevski spovednik! Pri zaprtih vratih so dvorjani radovedno čakali, kako dolgo se bo kralj izpovedoval. Po 16 minutah so se vrata odprla in spovednik je odšel. Vse pa je kazalo na to, da kralja ni od-vezal njegovih grehov. Duhovniki so zahtevali, naj se kralj javno skesa za vse svoje neštevilne grehe, in šele potem naj prejme sv. obhajilo. Kralj se je udal tudi tej zahtevi. Že naslednjega dne so na dvoru sprejeli nadškofa in njegovo spremstvo z vsemi častmi. Nadškof je kralju podelil zadnjo popotnico, nato pa je zbrane dvorjane nagovoril: »Gospoda, vladar mi je naročil povedati vam, da prosi Boga za odpuščanje za vse grehe in za odpuščanje za ves slabi vzgled, ki ga je dajal svojemu narodu. Če mu bo Bog dal zopet zdravje, obljublja pokoro in obljublja, da bo olajšal usodo svojega naroda.« 10. maja leta 1774. je kralj Ludvik XV. umrl... k mhvrskirgmke, uradne,reklam TEST* ne,'časopise, knjige, večbar HiS^vnUisk Ur& in pečeni! mSKARNA MERKUR lWb I1AN A .GRE GORČIČEVA?i!23 Domače delo svetla točka t krizi. V današnjem oglasnem delu opozarjamo na ponudbo tvrdke: Domača pletarska industrija, Josip Kališ. Maribor. Trubar* jeva ulica 2. Pletilni stroj »Resentinia« Domeni a delavoljne novo stalno možnost mesečnega zaslužka, riji. Tam vidim moža kamenitega obraza, ki prodira proti sovjetski Rusiji.« ^Povedati vam hočem pa še nekaj,« je nadaljevala prorokinja. »Nemčija bp dobila letos dve nasprotni si vladi. Nemčija se bo zvezala z Rusijo in Ameriko. Najboljše prijatelje pa bo dobila Nemčija med narodi, ki so daleč proč od Rusije. Francija bo vsled smrti nekega velikega moža mnogo izgubila. Francija si bo ohranila samo še enega zaveznika, velesile pa se bodo od Francije odmaknile.« Tako prerokuje najmodernejša prorokinja v Berlinu... Rusi so namreč ustanovili ogromne čebela-rije na svojih državnih posestvih in ker je tam podnebje za »medene« rastline skoro povsod jako ugodno, upajo, da bodo lahko prodajali med v kratkem v ogromnih količinah po cenah, ki za nas ne prihajajo niti v poštev. i Stara stvar je, da se ljudje v slabih časih silno radi obračajo za nasvete na razne prero-IJe vedeže, ki naj jim razodenejo »srečo«. In (ker današnji časi tudi niso ravno najboljši, ni Žjudno, da tudi danes, zlasti v velikih mestih, faznih prerokov in vedežev obeh spolov kar ^flrgoli in vsi zaslužijo sijajne denarce. Tako živi v Berlinu pod imenom »gospa Bilvija« neka bivša avstrijska grofica (grofica feeck), ki uživa kot prerokinja velik sloves. Prerokovala je baje že 1. 1912., ko je živela že kot grofica na Dunaju, v neki visoki družbi, kjer Je bilo navzočih tudi več nadvojvod, da bosta prestolonaslednik Fran Ferdinand in njegova soproga že čez dve leti umrla; zadela ju bo ista krogla... To se je leta 1914. tudi res zgodilo! I/ To prerokinjo je obiskal nedavno tudi zna-,menit francoski pisatelj in med obema se je [razvil ta-le pogovor: / »Torej vi pravite, da nas prava svetovna (vojna šele čaka?« »Svetovna vojna se je že pričela,« je rekla (prerokinja. »Kje pa?« »Na daljnem vzhodu. Leto 1932/33 bo v svetovni zgodovini mnogo pomenilo. Po letu 1914. Poplave na Poljskem. Zaradi taljenja snega v gorah so reke pri Pinsku na poljsko-sovjetski meji silno narasle. Blizu mesta Grod-ska je poplavljenih 28 vasi. Tri smrtne obsodbe. Okrajno sodišče v; Tarnopolu na Poljskem je danes obsodilo tri ukrajinske kmete zaradi umora njihovega soseda na smrt na vešalih. Harmonika brez tipk. Naš ameriški rojali Janez Gašperič v Calumetu v Zedinjenih državah je izdelal nove vrste harmoniko brez tipk" in je nedavno preizkusil inštrument pred stro^ kovnjaki in prijatelji. Gašperič, ki je star 50 let, se je rodil v Ameriki. Starši so mu umrlih ko je bil še otrok in so ga potem sorodniki vzeli v staro domovino, kjer se je oženil v starosti 18 let in se potem vrnil v Ameriko. Za ruskim lesom še med! Naši gozdni posestniki in lesni trgovci že prav trdo čutijo silno konkurenco ruskega lesa, ki ga je na vseh svetovnih tržiščih vedno več. Kakor pa poročajo tuji listi, utegne v kratkem slediti ruskemu lesu še ruski med! Med je za več evropskih držav jako važen pridelek. Samo Avstrija dobi na leto za med okoli 20 milijonov šilingov (160 milijonov Din). Tudi za naše čebelarje je med jako važen dohodek, ki je plačal že marsikakšen davek in ako hočemo, da se dobro počutimo! Ne smemo jesti nezadostno prekubanih jedi. Ne smemo požirati slabo prežvečenih jedi. Ne smemo prehitro in preveč jesti. Ne sme se nam jed mrziti. Ne smemo trpeti, da nam jed neprebavljena težko leži v želodcu. Ne smemo imeti želodčnih bolečin, zgage in krčev. Ne sme se nam kolcati in ne sme nas napenjali, temveč je treba, da se pobrigamo za dobro prebavo in redno stolico, brez katerih ni.do-voljne cirkulaei- . r . je krvi, in spričo i^^^^ttf^Stni tega naravno tu- di ne zdravja. cfSlSallslll ^-SSjgflfc Ako smo ne-zadovoljni s iire- ^l^gMBMS bavo in z delo- ga vanjem črevesa (B®B*iSSfiHHL! nam ^koristijo dinarjev, 12 škatel Din 50'— in Elsa Švedske kapljice (2 stekl. Din 60'—) z omotom in poštnino vred dobavi lekarnar Eugen V. Felier, Stubica Donja, Elzatrjt 344 (Savska banovina). Odobreno po mlnislrstru i« aoc. politiko In narodno zdravje. Sp. II. 509 z dne 24. III. 1932. OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI Trgovina s čevlji domačega izdelka — LJUBLJANA, Kolodvorska ulica St. 35 Vam nudi možke čevlje že od Din 115—, goiserje od Din 20«—, močne delavske od Din 80'—, ženske lahke ln (portne od Din 75'— dalje, otrofike čevlja po najnižjih cenah. — Izdeluje tudi po meri. Popravila se sprejemajo. nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago tln ostale v to stroko spadajoče predmete • Telika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa i __ ~"M Cenj. občinstvu vljudno ■ naznanjam, da preobli-kH kujem vsakovrstne ll^Up ffi slamnike uMBr Vin klobuke I PI W za ceno 19-59 Din. V zalogi imam tudi vedno najmodernejše ■*• dele od 49-119 Di«. — Se priporoča Ob iržnih dnevih ludi na stojnici Vodnikov lrg. Kaj napoveduje moderna »prerokinja Silvija«? nismo nič hujšega doživeli. To leto bo pretreslo vse narode; Jaz ne vidim nikjer nobenega znaka miru. Svetovna vojna se začenja v Mandžu- marsikatero oblfeko ali obutev. Vse to pa bo trpelo občutno vsled ruske konkurence, čim so bo začela uveljavljati. ODPOČIJTE SI VAŠE NOGE v naši udobni, lahki In zračni letni obutvi. 39.- 49.- i ^el. .19-24, Vrsta 4441-05 Vrsta 2944-00 Za deklica. Zračni, lahki platneni polževlji Sandale, ki ne žulijo niti nog niti žepa. t' gumijastim podplatom in okusno obliko. Otroške štev. 22—26 Din 39-—, štev. 27—84 Neobhodno potrebni za poletje. Din 49 —. Žensko štev. 35—38 Din 59—. Moške štev. 39-46 Din 69- Vrsta 2145-09 Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in elastičnim gumijastim podplatom. Za mal denar veliko zadovoljstva. Več službe. Trudimo se, da Vas kar najbolje postrežemo, ne samo z dobro in ceneno obutvijo, temveč skrbimo, da Vas postrežemo popolno in ceneno tudi z ostalimi potrebščinami za Vašo obutev in Vaše noge. V vseh naših prodajalnah dobite dobre In cenene nogavice. Moške Din 5S ženske Din 9'- r Opeko in strešnike vseh vrst n zidavo hiš, is znanih karlovaklh opekarn ILOVAC dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo Generalno zastopstvo za Dravsko banovino »EKONOM« UUBIIAMA.KOLODVORSKI? I. SLANOVIC sploino ključavničarstvo Ljubljana Oajeva ulica 2 bo priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specljalno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana Oglašajte v »Kmetskem listu'! Nov poklic za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletiljstva doma. — Zajamčen zaslužek okoli 150» Din mesečno, ker odjemljemo naple-teno blago, plačamo delo za pletenje in dobavimo prejo za predelovanje. Pišite še danes po brezplačne prospekte na: Domača pletarska industrija štev. 87, JOSIP KALIŠ MARIBOR Trubarjeva ulica B. Preden oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarskl vzorci so vedno na razpolago. Solidna in točna Izvršitev z večletno garancijo. TONE MALGAJ družba z o. z., stavbeni in pohištveni pleskar in ličar, sobo- in črkoslikar, LJUBLJANA, Kolodvorska* ulica, štev. 6. Posojila brezobrestna za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje : „ZadrugaK, Ljubljana. Poštni predal 307. Išče potnike! Ure za birmo prodala >'j najceneje Ivan Pakiž Ljubljana Pra« Škofijo 15 YŠAK ^zaveden kmet bi moral citati naš list! Pozor, novost! ČEVLJARJI! Patent Peta neprekosljiv za pritrditev usnja na le8enih petah. Strokovnjaško preizkušeno. Dobiva se pri tvrdki ____ JAKOB FLIGL, DEDIČI, LJUBLJANA kleparska - vodovodna Instalacija OregorCiCeva ul. 5 — Tel. 3353 — Rimska c. 2 ŽENE, nič strahu T POMOČ pri motnjali in izostanku mesečnega perila vam v teku ene ure prinese samo »Vigi< dr. Heryja. »Vigi< učinkuje zajamčeno pri vsaki ženi tudi ▼ zastarelih ln težkih primerih. Že tisoči žen so ga uporabljali z uspehom in vselej jim je vrnil mir in veselje do življenja. Uspeh zajamčen brez prekinitve poklicnega posla. Zdravju ne škoduje. Samo temu sredstvu se bosto lahko zahvalili za svoj mir. Ne hvalimo preko mere; poklonite nam svoje zaupanje, da vam vrnemo mir. Strokovnjaki so ga nazvali edino uteho žene. Pozor! Samo >Vigi« dr. Heryja! — Cena Din 70 —, močnejši Din 180 —, posebno močan za zastarale motnje in krepak telesni ustroj Din 200 — in 250'—. Uspeh zajamčen, sicer se znesek vrne! Na tisoče zahval za gotov in hiter uspeh. Sredstvo ne odreče niti v najtežjih primerih, deluje naravnost čudežno. Diskretno po pošti za vnaprej poslani znesek (v dopise) ga razpošilja samo: Strokovni ordinačni laboratorij »Aide-Havel-ka«, Praga-Vinogradi, Slezska 116 - odd. K. Poštni predal 88, Češkoslovaška. Strokovni sveti brezplačno! IX a j boljša domača močiva galica « /e zoambe »iS o p It a ker /e zajamčeno 93/99% in se pi?o duciva po d državnim nadzorstvom Dravsko banovino pri „Skcnomft, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7 Zaloga Urednik: Unko Y i č ič. - Izdaja za konzorcij Ivan g i Ra n. - Tiska tiskarna McrkuE predstavnik tiskarne: ft Michdlfik), Ljubljano.