ogaške novice to o Najprej Tam za turškim gričem, tam je dost' fantičev... - na sončni strani Alp pa mrgoli neodvisnih novinarjev Vse kaže, da so se naši fantje že od nekdaj radi kaj lasali na tujem: od najstarejših do najnovejših časov nam je tovrstno ravsanje nekako zlezlo pod kožo. Današnja težava je le v tem, da seje neki ^ 'Ione dogovarjal, neki Janez pa sc je ^^^L. Ji I dogovoril. Ko hi bilo nasprotno, bi tako |^ I in tako ne bilo prav. A pri vsem tem, kot vidimo in občutimo, naši neodvisni novinarji modrujejo jako neodvisno. Zaradi zapriseženosti neodvisnosti so naši vrli neodvisni novinarji nedavno tega udrihali na vse pretege čez finančnega ministra, ki da ne obvladuje financ, pač pa finance njega. Potem pa sc ti znenada pojavi neka ugledna londonska revija, ki nikakor nc more spregledati dosežkov slovenskega finančnega ministra in ga zaradi tega razglasi za finančnega ministra leta. Ampak neodvisni novinarji ostajajo pač neodvisni. Ustavno sodišče je naslednikom bojevnikov za pridobitve revolucije soglasno izpričalo, da kurati niso protiustavni osebki; res da jih 45 let po vojni v imenu pridobitev revolucije ni bilo; so pa bili koristni v NOB, ko so se delale pridobitve revolucije. Kaj če bi tovariši pomnili tudi to?! Neodvisni novinarji pa ostajajo brez komentarja. Bitka za Zakon o verskih skupnostih jc neverjetno abotna: neverni oziroma borbeni ateisti želijo vernim določiti pravila, način verovanja, to je podobno, kot če bi človek brez posluha hotel učiti drugega posluh, ali kot čc bi kdo hotel naše neodvisne novinarje narediti še bolj neodvisne. Koje ZLSD, sedaj SD, nekoč SDP in še prej ZKS razglašala 100.000 novih delovnih mest je naše neodvisno novinarstvo sprejelo napovedi brez kančka dvoma, ko neka druga oblast napoveduje 19.000 novih delovnih mest, pa je pri taistem neodvisnem novinarstvu dvomov vse polno. Našim neodvisnim novinarjem sc nenadoma »vsiljuje resen pomislek, da seje (sedanji o. p.) predsednik države z dihanjem za pravičnost in razvoj podal na mejno področje politike«. Ko sc je neki drugi predsednik države pojavil na čelu Foruma 21, pa se našim neodvisnim novinarjem ni vsiljeval nikakršen »pomislek«. Da sc pa DELO korektno odziva na dogodke IZ NASH KRAJLV, je izpričalo tako, da jc v letu dni zmoglo nameniti dogajanju v Logatcu natančno tri stavke o Smučišču Sekirica, ki da jc brez nočne smuke. Le kaj naj sc zgodi v Logatcu, da mu bo DELO v naslednjem letu posvetilo nove tri vrstice? Urednik Na naslovnici: Snega dovolj tudi pri Valičevih Foto: Primož Sark Mesto Logatec! Upoštevajoč ekonomsko, poselitveno, socialno, kulturno in upravno strukturo naselja, ki vključuje Dolenji in Gorenji Logatec ter Kalce, je Vlada Republike Slovenije s sklepom, objavljenim v uradnem listu 30. decembra 2005, podelila Logatcu status mesta. 5544. Sklep o podelitvi statusa mašta naseljem v Republiki Sloveniji Na podlagi tretjega odstavka 15 a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) je Vlada Republike Slovenije sprejela SKLEP o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji I. Status mesta se podeli naslednjim naseljem v Republiki Sloveniji: Cerknica, Dravograd, Grosuplje, Logatec, Medvode, Mengeš, Mežica, Prevalje, Ribnica. Rogaška Slatina, Ruse, Šempeter pri Gorici, Šentjur, Trebnje. Železniki in Žiri. II. Sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. St. 03000-3/200576 Ljubljana, dne 22. decembra 2005 EVA 2005-1536-0040 Vlada Republika Slovani]« Janez Janša l.r. Predsednik In tako je Logatec s 769I prebivalci (po stanju 31. marca 2005) od 14. januarja 2006 mesto. In kajpak, Logatčani so odtlej postali meščani. Dober dan -gospod župan! Naravnost iz županove pisarne Projekt nove čistilne naprave Projektivni atelje (icnera, d.d., iz Ljubljane dokončuje projekt nove logaške čistilne naprave za 15 PE (populacijskih enot). Ker bo naprava zgrajena na mestu sedanje, ta pa je v neposredni bližini .lačke ponora Logaščicc, se projekt usklajuje še z »vodarji«, zaradi določenih vplivov I00-Ietnih voda na tamkajšnje okolje. Vse kaže, da bo projekt končan do konca letošnjega februarja. Takoj za tem bo možnost za pridobitev gradbenega dovoljenja; pa tudi pot do denarja evropskega kohezijskega bo nekako odprta. V Župun Junez Nagode Do »Čiste Ljubljanice« tudi z evropskim denarjem Končno jc podpisana pogodba med župani 17 občin za skupni projekt »("'ista Ljubljanica«. Od te pogodbe je posredno odvisno tudi financiranje logaške čistile naprave. Namreč, v dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor se pričakuje izvedba projekta, ki zagotavlja izgradnjo čistilnih naprav v treh fazah. In v prvi fazi jc načrtovana izgradnja čistilne naprave s kanalizacijskimi vodi v občini Borovnica, Vrhnika in Logatec. Sofinanciranje iz evropskega kohezijskega sklada zagotavlja do 80% nepovratnih sredstev. Zato sc tudi na Logaškem mudi z gradbeno dokumentacijo, saj bodo evropska sredstva na razpolago že v letih 2007/08. Poslovilna vežica v Gorenjem Logatcu bo Pridobljeno je gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovilne vežice v krajevni skupnosti Tabor. V teku jc tudi že javni razpis za izbor izvajalca, ki sc bo lotil gradbenih in obrtniških del. Začetek gradbenih del se napoveduje za 1. april ampak čisto zares! Dela pa bodo končana 30. septembra letos. Vrednost vseh del naj bi veljala 65 milijonov tolarjev. Na Rovtarski cesti z rahlim zamikom Obilna sneženja in spremljajoče nizke temperature so povzročili zastoj pri izdelavi idejnega projekta za preureditev Rovtarskc ceste v Logatcu. Tako jc bila v teh zimskih mesecih močno motena izvedba katastrskega posnetka. Vendar izdelovalec projekta obljublja, da bo idejni načrt končan do konca letošnjega februarja. Občinski lokacijski načrt Cirapovčnik. Foto: J. Turk Sredi prostorskih aktov Občinski urad sc intenzivno ubada s pripravo dveh občinskih lokacijskih načrtov. Prvi, ki zajema okolje (irapovčnika in Koša in je bil že javno razgrnjen, jc namenjen kombinirani stanovanjski gradnji, .lavna razgrnitev je ponudila kar nekaj pripomb, ki jih bo treba še preučiti. Drugi lokacijski načrt pa obravnava ureditev mestnega jedra, kjer sc predvideva širitev zdravstvenega doma in parkirnih ter komunikacijskih površin; v sodelovanju z dolnjclogaško župnijo pa se načrtuje proslor tudi za širitev cerkve, prestavitev kozolca izpred Doma Marije in Marte in za rekonstrukcijo Doma na Griču. Lokacijski načrt mestnega jedra naj bi bil nared v marcu, ko bi nato šel v obravnavo in sprejem na sejo občinskega sveta. Martin Koren Najprej Najlepši letni čas Koncert solistov ob županovem novoletnem sprejemu Na večer pred dnevom plebiscita za samostojno Slovenijo je župan občine Logatec priredil novoletni sprejem v Narodnem domu. Župan jc v svojem nagovoru pozdravil vse prisotne, med njimi občinske svetnike, predsednike krajevnih skupnosti, duhovnike, direktorje in ravnatelje javnih zavodov in predsednike društev in obrtne zbornice. Nadalje sc je župan sprehodil po dogodkih, ki so svojsko zaznamovali svetovne, evropske in slovenske dogodke ter pristal na domačih tleh, kjer je z zadovoljstvom ugotavljal razveseljiv napredek tudi v iztekajočem sc letu, k čemur je odločujoče pripomoglo konstruktivno odločanje svetnikov, ki so poglavitne razvojne projekte podprli soglasno. S sklepnimi besedami jc nato župan voščil vsem prisotnim in njihovim najbližjim božičnega miru, zdravja in sreče v novem letu ter čestital za praznik samostojnosti. Katja Nagode in Schubcrtova Serenada Foto:./. Turk Za tem je mična povcz.ovalka Renata Outnik povabila na oder sedmerico mladih učencev solopetja iz razreda Jerice Rudolf iz ajdovske Glasbene šole. Koncert je ob klavirski spremljavi Metke Zgaga načel izvrstno obetaven bas-bariton Blaž Fabčič (Verbičcv Kam in Mozartova arija Non piu andrai), tenor Marko Trošt (Volaričev Oj rožmarin in Falconicrijev O bcllissimi capclli), bas Martin Grcgorc (Pavčičev Dedek Samonog in Mozartova arija Notte giorno faticar), tenor Jernej Jež (Gerbičcv Sklepala roke si bele), sopran Ana Kodclja (Schumannov Schncegloeckhcn in Mozartovo arijo Vedrai carino), sopran Katarina Koren (Flotovvo arijo Zadnja roža); koncert solistov je končala Katja Nagode z lirično sanjavo čutečim sopranom (Schubcrtova Serenada in Lcharjcva arija Vili jc). Čisto na koncu pa so solisti skupaj s profesorico Rudolfovo v zboru (sicer nekoliko manj zlito - kar je za solisle povsem razumljivo) odpeli Ritterjev Najlepši letni čas. Sprejem se jc kasneje družabno razživcl v Prešernovi dvorani Narodnega doma. mAI ras. Najprej Prešeren - upodobitev narodove zavesti Morda bi bilo le vredno, da bi ob Prešernovem dnevu zavihrala zastava slovenstva Naša književnost je stara nekaj stoletij, naša kultura nekaj več, naša jezikovna kultura z Brižinskimi spomeniki celo prednjači med evropskimi narodi, naša poezija pa je stara toliko, kolikor je minilo let, kar je izšla knjiga Poezij dr. Franceta Prešerna. Zgodilo seje to natanko pred 160 leti. Knjiga Poezij sprva siecr mnogim v neumevanje in celo na srd je bila prvi dokaz slovenskega umetniškega duha; zasijala je kot mogočen svetilnik, ki je svetil na našo nadaljnjo kulturno, narodnostno in življenjsko pot sploh; tako vzvišena je bila njegova pesem nad vsem, kar so Slovenci dotlej dosegli v svojem jeziku, pa tudi dolgo poslej, vsaj še do Župančiča, Cankarja, Kosovela ali Kocbeka. Njegova pesem je klila iz posode iskrene izpovedi o sebi, 0 svoji domovini, o človeku in človečanstvu, o Bogu in Božjem. Prešernovi verzi so bili vtkani v misli 0 svobodi, o lepoti, ljubezni in odrešenju. Prešeren je bil resda človek prenckaterih nesreč, vendar nobena od teh ni ustvarila velikega pesnika, temveč jc to storila tista skrivnostna sila umetniškega ustvarjanja, ki jo jc premogel v sebi, kakor jo je premogel malokdo tudi med največjimi narodi. Je lahko kdaj pa kdaj obupaval nad svojim življenjem, nad okostenelostjo okolja in časa, v katerem jc živci, nikoli pa ni podvomil v prihodnje »čase sreče«, tudi nc v moč svoje poezije, saj vendar pravi: »Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, jim milil zvezde kakor zdaj sijale, jim pesmi bolj sloveče sc glasile... vendar tc bodo morebit' ostale med njimi, ker njih poezije mile iz z srca svoje so kali pognale.« In ostale so Prešernove pesmi in se upodobile v narodovo kulturno zavest, od koder sc zrcalijo tudi verzi narodove himne, od koder jc pognal tudi praznik Prešernovega dne. Pa ga res praznujemo? Ali sc le navdušujemo nad enim dela prostim dnevom več? In vendar jc Josip Stritar že pred 140 leti zapisal: »...ko bi sc sklicali narodi vsega sveta pred sodni stol, naj sc izkažejo, kako so ravnali z izročenimi talenti, kako seje vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike, bi sc mali slovenski narod brez sramu smel pokazali med drugimi z drobno knjigo, ki seji pravi Prešernove poezije.« Stritar bi na Prešernov dan zagotovo izobesil prapor slovenstva! Marcel Utejančič Prejemniki Februarskih priznanj Letošnje Februarsko priznanje prejmeta za življenjsko delo Branka Novak in Ivanka Urbas r BS n to Izza svetniških klopi Proračun 2006 - soglasno potrjen! Pozdrav logaških skavtov - Zadržki opozicije niso preprečili sprejema proračuna - Na novo tudi do notranje revizijske službe - Dražja komunalna oprema, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč pa ne Potem ko so logaški skavti s poslanico pozdravili decembrsko sejo in predali občinskemu svetu in županu betlehemsko luč, je stekel običajni protokol dnevnega reda. Uravnoteženi proračun za leto 2006 so svetniki soglasno sprejeli Najprej jc župan Janez Nagode pojasnjeval stališča predlagatelja proračuna do pripomb in predlogov, ki so bili med štirinajstdnevno javno obravnavo naslovljeni na županstvo. Posebej je predstavil mnenja do sedmerih predlogov. Smučarskemu klubu Logatec in upravljalcu smučišča na Sekirici ne more ugoditi želja po stroškovnem mestu v proračunu, dokler niso urejene lastniška, služnostna in pogodbena razmerja. Sanaciji mostu v KS Log-Zaplana sledijo že investicijske postavke za lokalne ceste. Lokalni akcijski skupini jc namenjena ustrezna proračunska postavka, enako ludi KS Trate za tekoče vzdrževanje tamkajšnjega pokopališča. Skavti bodo lahko sredstva, potrebna za obisk francoskih kolegov, pridobili prek javnega razpisa. Tudi Društvo likovnikov ima podobno možnost pri pridobivanju sredstev za izobraževanje in usposabljanje; glede sredstev, namenjenih za postavitev kipa Martina Krpana ob Tržaški cesti, pa je bil župan mnenja, da jih bo moč nameniti iz postavke rekonstrukcije Tržaške ceste. Na poseben predlog Franca Ciodinc je župan obljubil imenovanje posebne komisije za pripravo vsega potrebnega glede postavitve kipa sredi enega od krožišč na Tržaški cesti. V KS llotcdršici bo mogoče cesto proti Žibršam urejati iz občinskega proračuna, upoštevajoč ludi določen delež sanalorja peskokopa. Za pločnik skoz llotedršico pa revidiran idejni projekt čaka na soglasja lastnikov za poseg ali odkup dela zemljišč. Šele tedaj bo moč izdelati izvedbene projekte, za katere bo treba zagotoviti ustrezna proračunska sredstva. Župan predstavlja Proračun 2006. Izza svetniških klopi Več sredstev od tistih, ki jih je vseboval prvi predlog proračuna, bo namenjenih Knjižnici (1.520.000 za potrebe knjižnice v Hotedršici), Miklavževemu vrtcu (7.200.000 za delno prenovo, za nadstandardni program in za nadomeščanje delavcev), (ilasbeni šoli (1.000.000 za regresiranje prehrane in prevozov na delo), investiciji Upravni center Logatec (53.000.000 iz proračuna in 130.000.000 kupnine od prodaje »Stare občine« Notranjska 14 -namenska sredstva za gradnjo Upravnega centra), za sofinanciranje Notranjsko-kraške regije (5.500.000) in za stroške vzpostavitve evidence stavb in zemljišč (4.100.000) Stališča opozicije do proračuna sta predstavila Ladka Furlan, SDS, in Janez Jerina, NSi. Svetniki NSi so svarili pred prenaglo prodajo »Stare občine«, saj zaradi dolgotrajnih postopkov gradnja Upravnega centra še zlepa ne bo šla v realizacijo, in tako ne bo mogla občina v letu 2006 uporabiti niti rezerviranih 53 milijonov. Svetnike SDS pa je poleg »bianco menic« (češ, da so se namenska sredstva dosedaj uporabljala tudi nenamensko) motilo še dejstvo, da v proračunu ni zadostne razčlembe sredstev za KS, pogrešajo potrebne pospeške za prenovo Rovtarskc ceste, pogrešajo pa ludi prihodke pri poslovanju športne dvorane. Na vsak način bi bili pri pripravi proračuna potrebni posveti z vsemi svetniškimi skupinami. Iz teh razlogov je opozicija napovedala odklonitev podpore predlaganemu proračunu. Svetniki koalicije SO bili proračunu naklonjeni. Franc Rudolf, SLS, predsednik odbora za gospodarstvo, je prepričan, da je proračun razvojno naravnan, zato ga velja podpreti. Zoper proračun je lahko naravnana le politična odločitev. Podžupan Boris Hodnik, LDS, je prepričan, da brez rezerviranih in namenskih sredstev ne bi bile možne nikakršne aktivnosti glede Upravnega centra. Sicer pa je po njegovem prepričanju proračun primerno uravnotežen in ga velja podpreti. Janez Smole, LDS, ki sicer razume držo opozicije, ugotavlja, da zadržki vendarle niso taki, da bi zaradi njih opozicijski svetniki ne podprli proračuna. Stanislav Brcnčič jc prepričan, daje proračun izjemno dober in optimističen, bogat tudi glede investicij, morda celo toliko kot ne bo še zlepa kak drug proračun. Izkoristiti velja tudi pripravljenost države, da sofinancira določene projekte, ki jih načrtuje proračun. Očitki o nenamenski porabi, če so, pa sodijo v pristojnost nadzornega odbora ali računskega sodišča. Dušan Čcrnigoj, NLN, je opozoril, daje tudi ta proračun kot tudi siceršnji kompromis želja in možnosti. Svet sc odloča, ali naj se občina programiranih del loti Podžupan o notranji reviziju po prvem januarju 2006 ali ne, ali želimo ustvariti Logatec kot mesto po videzu in vsebini ali ne. Gre za odločitve o odgovornosti do razvoja ali zoper take odločitve. Kljub navedenim zadržkom opozicije (SDS+NSi) pa je občinski svet - s 13 glasovi za in nobenim proti! - soglasno sprejel proračun za leto 2006. Služba notranje revizije za pet občin Podžupan Boris Hodnik jc predstavil potrebo po ustanovitvi medobčinske notranje revizijske službe za občine Vrhnika, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Borovnica in Logatec. Služba, katere naloge bo notranje revidiranje organizacijskih enot občin, javnih zavodov in drugih proračunskih uporabnikov, bo v Logatcu. Gre za strokovni in svetovalni organ županom. Delovanje službe določa poseben pravilnik, ki ga sprejmejo vsi župani. Sredstva za službo zagotavljajo občine iz svojih proračunov. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti se določijo v posebnem dogovoru med občinami. Brez posebne razprave so svetniki soglasno sprejeli Odlok o ustanovitvi skupne revizijske službe. Dražja komunalna oprema, ne pa tudi nadomestilo za stavbna zemljišča Glede na indeks rasti stroškov za nizke gradnje, ki ga mesečno objavlja Združenje za gradbeništvo z IGM, sc poprečni stroški komunalne opreme povišujejo v letu 2006 za 7%, kar znaša za m2 stavbnega zemljišča 9.527 tolarjev za individualno komunalno opremo (vodovod in kanalizacija), za kolektivno opremo (vse drugo) pa 10.719 tolarjev. Upoštevajoč novi popis vseh zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča teh bo očitno več kot doslej , ni razlogov za povišanje vrednosti točke, ki ostaja tako že tretje leto nespremenjena - 0,0334 tolarja. Svetniki so z obema predlogoma soglašali, enako tudi s štirimi zemljiško lastninskimi uskladitvami. Špela Istenič M Na svetniško vprašanje I.tulke Furlan v novembrskih Logaških novicah pod naslovom »Svetniška skupina SDS pričakuje pravo informacijo* objavljamo odgovor predsednika krajevne skupnosti Trate Bojana Kapnika sicer z nekaj zamude, ker smo odgovor prejeli na uredništvo te po zaključeni redakciji decembrske številke Logaških novic Urednik Svetniki sprašujejo - župan odgovarja Rafael Cepič, NSi, je imel I dvoje vprašanj: I. Kako je s pripravami na gradnjo mrliškc-poslovilne vežice v Rovtah? in 2. Kako je z asfaltiranjem krajših cestnih odsekov po zaselkih, koder so občani, skladno z javnim razpisom v Logaških novicah leta 1998, že uredili zemeljska dela, denimo, Kočar ali Krznar na Pclkovcu? Župan je v zvezi s poslovilno vežico pojasnjeval, daje projektant, kije načrtoval tak projekt za Gorenji Logatec, pripravil nekaj idejnih rešitev tudi za Rovtc. Predlagane rešitve bodo posredovane Rovtarjem, da sc bodo opredelili za najprimernejšo rešitev. Pred vsakim asfaltiranjem cest jc treba oskrbeti sofinanciranje zainteresiranih ljudi; na Petkovcu h Kočarju, kjer so opravljena zemeljska dela, bo položen asfalt v letu 2006. Proti Krznarju pa bo treba najprej pridobiti projekte za konsolidacijo plazenja tal. Sicer pa sc cestna dela v Rovtah odvijajo po programu krajevne skupnosti. Spoštovana gospa Furlan! Začetek gradnje vodovoda na Medvedjem Brdu se je pričel leta 1994. Takrat je bila narejena vrtina pri Gasilskem domu na Medvedjem Brdu, zgrajen vodohram na »Šinkovcovem griču« in pa vodovodno omrežje, ki jc napajalo predvsem dom Medved na Medvedjem Brdu in nekaj bližjih hiš. Investitorja sta bila dva: CŠOD v višini 4,500.000. sit ter občina Logatec do končne vrednosti investicije. Leta 1996 jc Ministrstvo za okolje in prostor dodelilo občini Idrija za krajevno skupnost Zavratec določen denar kot odškodnino za radioaktivne odpadke, ki so sc hranili v Zavratcu. S pridobljenimi sredstvi sc jc pričela gradnja javnega vodovoda za vasi Zavratec in Potok. Izvedena je bila vrtina v »Rudniku« pod Veharšami; lokacija spada v krajevno skupnost Trate oziroma pod občino Logatec. Po sprejetju Odloka o varstvu vodnega vira v Izza svetniških klopi »Pikalcah« je bila dogovorjena tudi uporaba vodovoda za hiše na Medvedjem Brdu. Na takratnem sestanku upravičencev za priključitev na javni vodovod je bilo dogovorjeno, da vsak zaselek (Kamenikov grič, Pikalce in Veharšc) poskuša po svojih močeh izgraditi prepotreben vodovod. Tako so se pričela izvedbena dela v vsakem zaselku posebej. Ker je bila zadeva povezana tudi z velikimi finančnimi sredstvi, smo poskusili pridobiti finančno pomoč občine. Takrat je bil iz naše krajevne skupnosti občinski svetnik Janez Podobnik, sicer član SDS, ki pa je bil izvoljen v občinski svet tudi z našimi nestrankarskimi glasovi. Podobnik je s svojo svetniško skupino SDS predlagal na občinskem svetu pomoč pri izgradnji vodovoda. Občinski svet je predlog podprl z 2 milijonoma tolarjev, ki smo jih razdelili omenjenim trem zaselkom. Ta denar jc bil le del potrebnih sredstev za izgradnjo vodovoda. Veliko denarnih sredstev in delovnih ur pa smo morali prispevati še sami. Bojan R upnik, predsednik KS Trate Vodovod jc dolg približno enajst kilometrov, zato lahko vsakdo izračuna vsaj približno, koliko smo morali prispevati oziroma pomagati. Zato, gospa Furlanova, vam lahko brez pomislekov odgovorim, da SDS ni naredil vodovoda na Medvedjem Brdu, ampak je samo delno pomagal. Koje bila otvoritev vodovoda Medvedje Brdo ter drugega dela vodovoda od Gasilskega doma na Medvedjem Brdu do Židanka ter dela prenovljene ceste v Rovtarskih Zibršah, sem se na koncu nagovora zahvalil vsem, ki so pomagali tako ali drugače pri izgradnji vodovoda tako na Medvedjem Brdu kot v Rovtarskih /"-ibršah. Povsem točno drži, da se nisem zahvalil poimensko Podobniku in SDS za pomoč pri izgradnji vodovoda. Vendar se nisem zahvalil niti ostalim posameznikom in sploh vsem, ki so pomagali pri izgradnji vodovoda, denimo, sedanjim uporabnikom, delavcem, strojnikom, otrokom, ki so tudi pomagali in šc in šc... Na koncu šc enkrat pripominjam, da sem sc pri nagovoru ob otvoritvi zahvalil vsem, vendar ne posamezno poimensko, ker bi bil nagovor kar precej daljši. Zato sc mi zdi, da nisem naredil nobene napake. Na Medvedjem Brdu, 30. novembra 2005 Bojan Kapnik seboj r o rjo ty>< 5* 3 n n T C ■"i to Evropski muzej krasa - kje v Sloveniji? V zadnjih nekaj letih so slovenski mediji občasno poročali o zamisli postavitve Evropskega muzeja krasa v Sloveniji, se pravi tematskega muzeja, ki bi prikazoval kras kot naravni pojav z vsemi njegovimi značilnostmi Podobno zasnovo ima Evropski muzej ledenikov na Norveškem, in Evropski muzej vulkanov v Franciji. Brez dvoma je Slovenija kot dežela, kjer se je v svetovnem merilu začelo znanstveno raziskovanje krasa, za realizacijo projekta gotovo najprimernejša. Pobudnik projekta - arhitekt Tomaš Valena si je za uresničitev te ideje zamislil veliko moderno zgradbo na eni od razglednih točk, v izjemnem naravnem okolju, v bližini kraških pojavov, ogled katerih bi prav tako vključil v širši kompleks muzeja. Poleg muzejske predstavitve kraških pojavov z najsodobnejšimi metodami in tehnologijo bi bili v muzejski stavbi tudi prostori za različne prireditve, gostinska ponudba in trgovina. Snovalci računajo na okrog 100.000 obiskovalcev letno. Ministrstvo za kulturo jc naročilo izdelavo projekta, v katerem je bilo najprej opredeljenih 26 možnih lokacij, od katerih sta bili na koncu kot najbolj »primerni« izpostavljeni dve lokaciji na Planinskem polju. Prva je nad Planinsko jamo v Občini Postojna, druga pa Pod stenami na severnem robu Planinskega polja v Občini Logatec, za katero predlagatelji menijo, daje primernejša od prve. Na tej lokaciji naj bi bile ob moderni muzejski zgradbi s steklenimi galerijami, umeščenimi v stene skalnatega roba, speljane šc poti po vrtačastem površju do Planinskega polja; obiskovalec pa bi poti vodile tudi skozi Vranjo in Skedneno jamo. Zamisel o Evropskem muzeju krasa je sicer dobra; iz več razlogov pa je vprašljiva načrtovana lokacija Pod stenami. Planinsko polje je eno redkih še ohranjenih kraških polj v Sloveniji in tudi na Dinarskem krasu. Zlasti dobro je ohranjen njegov severni rob. Postavitev tako velikega objekta, potrebne komunalne infrastrukture, parkirišč... in povečan obisk bi ta del polja močno degradiral. Tako bi pravzaprav stavba muzeja in dejavnosti, ki s prikazom krasa niso nujno povezane, razvrednotile tisto, kar naj bi prikazovale. Gradnjo bi sofinancirala EU, vendar pa bi ostale stvari ureditev infrastrukture v širšem smislu padle na rame lokalne skupnosti. Poleg tega bi močno narasel promet in pretok turistov med Logatcem, Lazami in Planino. Proti gradnji na omenjeni lokaciji govori šc več drugih argumentov. Načrtovani muzej naj bi obiskovalcem predstavil kras z različnimi multimedijskimi projekcijami. Projekcijske dvorane za tovrstne prikaze pa so lahko kjerkoli, najbolje na območju, kjer že obstaja osnovna potrebna infrastruktura. Proti načrtovani lokaciji govori tudi obstoj muzeja v Postojni. Eden od njegovih namenov in ciljev je predstavitev kraških pojavov. Muzej je pred nekaj meseci dobil zgradbo, ki jo sedaj prenavljajo in pripravljajo za poslavitev razstave o krasu. Bolj smiselna kot gradnja novega objekta bi bila finančna podpora že obstoječemu muzeju. O neprimernosti lokacije na severnem robu Planinskega polja so že izrazili svoje ncslrinjanjc številni posamezniki in nekatera jamarska društva, kijih skrbi hitro degradiranje naših naravnih znamenitosti. Kot dolgoletni jamar in krasoslovcc v celoti podpiram idejo o postavitvi Evropskega muzeja krasa v Sloveniji, vendar ne na lokacijah, kjer bi zgradba muzeja in množični obisk degradirala lislo, kar seje ohranilo in kar smo dolžni neuničeno posredovati našim zanamcem. Pri izbiri primerne lokacije naj ne bo vodilo le trenutni zaslužek ene ali druge lokalne skupnosti na račun ohranjene naravne dediščine. Lokacija muzeja mora biti tam, kjer bo muzej lahko uspešno deloval, in pri tem ne bo razvrednotil pokrajine tiste pokrajine, ki jo pravzaprav želi prikazovati (tržiti). Predlagam ponovni razmislek 0 lokaciji, ki jo jc leta 2004 v eni od sobotnih prilog Dela predlagal krasoslovcc, akademik prof. dr. Ivan Gams. dr. Andrej Miheve Med seboj Jordanski generalni konzul v Hotedršici Generalni konzul Kraljevine Jordanije, njegova ekscelenca Samir Amarin, sicer tudi veteran vojne za Slovenijo, je bil s soprogo in v spremstvu višjega inšpektorja Ivana Mezka in soproge na antonovo nedeljo v gosteh v Hotedršici. S prijaznim gospodom generalnim konzulom je stekel za Logaške novice tudi droben pogovor Vaš obisk, ekscelenca, hočem reči, obisk generalnega konzula Kraljevine Jordanije v Hotedršici je bržčas dokaj nenavaden. Oh, nc. Prav nič nenavaden. Veste, odkar živim v Sloveniji, sem jo prepotoval podolž in počez. Danes sem tako pripotoval s soprogo Antonijo v to prelepo Hotcdršico na povabilo mojega dolgoletnega prijatelja Vladislava Puca. Pravite - odkar živite v Sloveniji; kako dolgo pa poznate Slovenijo? V Slovenijo sem prišel iz rodnega mesta al-Karak na študij še za Jugoslavije že leta 1969; tu sem študiral in diplomiral iz farmacije. Vendar meje usoda vodila v drugačne vode. Arabski svet mc je presodil, da poznam razmeroma dobro Slovenijo, in zaupali so mi predstavništvo arabskega gospodarstva v Sloveniji. In tako sem se povsem ustalil v Sloveniji. Vaša ekscelenca, opazil sem Vas pri današnji slovesni maši, ki jo je daroval novomeški prost Jože Lap, pa sem si mislil, Arabec - islam pa... Že, že Arabec, vendar sodim sredi večinske jordanske muslimanske populacije v tisto manjšino, ki pripada kristjanom, celo tistim kristjanom, ki ckumenizem že dolgo udejanjajo, ga prakticirajo. Pri nas, v Jordaniji tako rekoč nc razlikujemo med katolištvom in pravoslavjem. Tako skupno praznujemo božič po katoliškem koledarju, veliko noč pa po pravoslavnem. Temelji verc so nam vendar identični. Pa tudi sicer v Jordaniji med muslimani in drugače verujočimi ni nobenega izključevanja, živimo vsi z vsemi v sožitju. Poglavitna je pripadnost Jordaniji. Vidim, da zelo lepo govorite slovensko; kako pa družina - žena, otroci...? V najlepšem redu. Veste poročil sem se s Slovenko, Antonijo, ki je godovala prav na dan hotenjskega zavetnika sv. Antona. Z ženo Antonijo imava dve hčeri. Starejša Nadia seje na Ekonomski fakulteti specializirala v mcnedžmcntu, zdaj zaključuje že magisterij iz ekonomskih ved, je tudi dobitnica nagrade Združenih narodov za Slovenijo; mlajša Laila študira pravo. Slovenija je postala moj drugi dom. Tako boste razumeli, da mi Slovenija pomeni toliko kot domovina. Zanjo sem se celo boril v osamosvojitveni vojni, ki bi jo nekateri danes radi kar pozabili. Jaz pa sem ponosen, da sem veteran vojne za Slovenijo. Resnično, Vam ekscelenca, je Slovenija v srcu, nam Slovencem pa se zdi Jordanija silno daleč, eksotična dežela, ki jo obdaja silno nemiren svet Bližnjega in Srednjega vzhoda, skratka... Razumem, popolnoma vas razumem. Vendar pojdi va po vrsti. Res, Jordanija je razmeroma daleč, ampak spet nc toliko; z letalom je iz Slovenije _ j ■ . . _ Generalni konzul kraljevine do tja slabe stin ure vožnje. Za , . ,, _ , ~ * c j . . ,. Jordamie Samir Amarin. Evropejce se najde tam tudi J nekaj eksotike, kot sicer povsod po svetu. Velja pa Jordanija s svojo demokratičnostjo za umirjeno in varno državo, morda ravno zaradi pristnega sožitja med ljudmi, ki se spoštujejo v vseh različnostih. V veliko veselje mije, da vam lahko zaupam, da postaja zadnja leta Jordanija z obiljem svojih kulturnih, zgodovinskih, geografskih in siceršnjih zanimivosti prav vabljiva za Slovence, za slovenske turiste, ki so vse bolj navdušeni nad urejenostjo, čistostjo in varnostjo teh krajev. Lani je tako obiskalo Jordanijo 3000 Slovencev - po uradno registriranih podatkih. Morda pa šc celo več. Vidim, Vaša ekscelenca, da so Jordanci izbrali pravega človeka za svojega predstavnika v Sloveniji... No, recimo... Od kdaj pa ste na tem visokem položaju generalnega konzula Kraljevine Jordanije v Sloveniji? Temu zdaj lahko rečemo - že dolgo, od davnega leta 1994, koje Jordanija med arabskimi državami prva odprla konzulat v Sloveniji. Vaša ekscelenca, hvala Vam za Vašo ljubeznivost, s katero ste privoli/i v najino besedovanje. Srečno. Hvala Vam in lep pozdrav vsem bralcem Logaških novic. Marcel Štefančič Predpraznični obiski 'M Med stanovalci Doma upokojencev na Vrhniki. Predstavniki Društva upokojencev so v predprazničnih dneh obiskali svoje člane in druge Logatčane v vseh treh domovih za starejše v Logatcu in v Domu upokojencev na Vrhniki. Obiskanim so pripravili kulturni program, med katerim so članice Pevskega zbora Dl in DU zapele nekaj pesmi; z dvema skečema pa so vse pripravile do prisrčnega smeha. Obiskovalci pa so stanovalcem domov razdelili darila za božične in novoletne praznike. K veselemu razpoloženju je pripomogel tudi Franc Jeraj s svojo frajtonarico. Ob koncu programa pa je predsednik Društva upokojencev Franc Verbič voščil vsem za praznike in jim zaželel še veliko prijetnih dni na jesen življenja v domu, predvsem pa zdravja. In potem se je razvil sproščen in živahen pogovor med stanovalci domov in člani Društva logaških upokojencev. Škoda, daje čas srečanja in obiska povsod tako prehitro minil. Besedilo in foto: France Brus O ri p u £> 1) C3 O _ r o P n o n n T C i ro O Med seboj Človekoljubje - za otroke v Kongu Strahotna naravna katastrofa, ko je januarja 2002 v vzhodnem delu Konga izbruhnil vulkan Nvragongo, je prizadela prek 400.000 prebivalcev tamkajšnjega mesta Goma. Velika razseljevanja so bila izpostavljena brezdomstvu, epidemijam, aidsu, pomanjkanju hrane, vode in drugega najvažnejšega za preživetje. Najhuje seje godilo in se še vedno godi prav otrokom. Človekoljubnemu izzivu, ki sicer ni vznemiril najširše svetovne javnosti, sta se leta 2004 odzvala 32-letni kovinar Uroš Rudolf iz Godoviča in 26-letni mizar Janko Zelene iz Hotedršicc. V misijonu don Bosca sta se posvetila pomoči obubožanim otrokom. Denarno pomoč obubožanim lahko nakažete na račun TRR: 24500-9004155438, sklic 002382003 Druga gmotna sredstva sprejemajo v Karitasovem skladišču v Ajdovščini (nasproti Primorja) Po enoletnem delu v misijonu sta sc vrnila in 20. januarja letos sta v prostorih Območne obrtne zbornice v Logatcu javno predstavila humanitarni projekt, v katerega sta vključila zbiranje denarnih in drugih gmotnih sredstev. S človekoljubno namero, ki sta se ji pridružila še Iztok Rudolf iz Hotedršice in Toni Voljč z Vrhnike, trkata na srče duri dobrih ljudi. Z zbrano pomočjo se bodo zgodaj spomladi skupaj vrnili v don Boscov misijon v Gomo. uer S hvaležnostjo zoper nehvaležnost Najbrž zelo redko ali nikoli ne začutimo hvaležnosti do tistega, ki skrbi, da nam priteče iz pipe čista voda, do tistega, ki sproti prazni zabojnike, kamor odlagamo smeti, ki poskrbi, ne glede na količino snega, kije zapadel čez noč, da se zjutraj vozimo po spluženih cestah, ki skrbi, da so zelenice pokošene, da so ceste pometene ... Ne, tega praviloma niti ne opazimo. A sveta jeza pa nas popade, če se primeri, da kdaj ni vse brezhibno, če, na primer, zjutraj kljub ogromni na novo zapadli količini snega skozi vetrobransko steklo ne vidimo golega asfalta, na isti mah bi morali biti odstranjeni tudi vsi kupi snega; pločniki bi pa sploh morali biti tudi ob obilnem sneženju takšni, kot da smo sredi poletja. Namesto hvaležnosti do ljudi, ki so brez nočnega počitka poskrbeli, seveda, glede na razmere, da bi življenje čimbolj nemoteno potekalo, se raje vdajamo slabi volji, brezvestnemu zmerjanju... In tako dalje. S tem zapisom pa pravzaprav želim izraziti navdušenje, ki me je prevzelo nad letošnjo prednovoletno prizadevnostjo logaškega Komunalnega podjetja. Vsakemu gospodinjstvu so namreč podarili dve posodi: zeleno in rdečo - za zbiranje odpadkov. Posodi so opremili z navodili za ločevanje odpadkov glede na njihovo nadaljnjo uporabnost. Priložen pa je bil tudi pregleden koledar, v katerem je objavljen časovni odvoz odpadkov za vse logaške ulice. Menim, da gre pri tem za prijazno okoljevarstveno osveščanje prebivalstva. Človek se čuti povsem drugače zlit z naravo, če uporablja njene vire in plodove, hkrati pa je ne upropašča, ne zlorablja, vrne pa okolju vse, kar gre lahko ponovno v biološki reprodukcijski krog. Saj vemo: sneg bo skopnel, če ga nanese še tako veliko, rane, ki jih že dolgo prizadevamo okolju, pa bodo celile mnoge generacije. S posledicami teh ran pa bo najbolj obremenjen človek sam. Irena Stirn Podeljeni spominski znaki Konec decembra 2005 je logaški župan Janez Nagode sprejel prejemnike spominskih znakov ob 15. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) v občini Logatec. Minister Kari Erjavec je namreč jeseni 2005 izdal odredbo, da se za zasluge v procesu obrambe neodvisnosti in samostojnosti Slovenije, v prevozu, hranjenju in varovanju pehotnega orožja, streliva in minsko eksplozivnih sredstev ter izvajanju drugih nalog MSNZ podeli zaslužnim spominski znak. Podelitve spominskih znakov MSNZ sta se udeležila predsednik pokrajinskega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo polkovnik Bojan Končan, kije opisal pomen aktivnosti, dogodkov in priprav na osamosvojitev Slovenije 1990 v pokrajini Ljubljana-okolica, in predsednik občinskega odbora Združenja major Miro Pogačnik. Med podelitvijo veteranskih priznanj. Foto.J. Turk Na sprejemu pri županu je spominske znake podelil Niko Glavatovič, tedanji načelnik občinskega odbora MSNZ, in sicer: Antonu S. Antičcviču, Tonetu Arhu, Venccslavu Bogataju, Jakobu Čuku, Andreju Logarju, Francu Nagodctu in (posmrtno) Francu Podobniku. Po podelitvi spominskih znakov so se udeleženci srečanja zahvalili županu za sprejem in v pogovoru obudili spomine na čas in dogodke osvobajanja Slovenije. Niko Glavatovič Lep spomin jjjjjj Petrolovo gostinstvo Na jasi v Lomu se vsako leto spomni svojih upokojencev ob božično-novoletnih praznikih. Tako seje zgodilo tudi letos s prijazno pogostitvijo in obdaritvijo, za kar so upokojenci vodstvu Petrolovega gostinstva nadvse hvaležni. »Prav gotovo ne bi bilo narobe, ko bi se v več podjetjih in zavodih spomnili vsaj enkrat v letu tistih, ki so s svojim trudom in delom dolga leta prispevali k razvoju podjetij in zavodov,« meni upokojenka Kristina Mcze, sicer predsednica Društva invalidov Logatec. France Brus VOJNI MUZEJ LOGATEC Ogledi ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure, med tednom po dogovoru. Informacije: Janez Švajncer, tel.: 01 7542 790 Skupna odgovornost Društvo Pobuda za šolo po meri človeka za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladine Društvo Pobuda za šolo po meri človeka z obžalovanjem in zaskrbljenostjo ugotavlja, da naša država posveča premalo skrbi vprašanju, kje in kako mladina preživlja svoj prosti čas. In to kljub temu, da način preživljanja prostega časa močno vpliva na zdravje, navade, vrednote, interese in vedenje mladih. V želji v naši družbi preprečiti nadaljnje naraščanje deleža mladih, ki kažejo znake vzgojne zanemarjenosti ali zaidejo na kriva pota, pa tudi zalo. ker nobena urejena in demokratična družba ne inore brez osebnostno zrelih članov v polnem pomenu te besede, naše Društvo predlaga vladi Republike Slovenije v sprejem nekatere ukrepe, ki bodo po našem trdnem prepričanju in po mnenju velikega števila staršev, ki resno jemljejo svojo starševsko nalogo, prispevali k bolj kakovostnemu preživljanju prostega časa naše mladine. Najprej: šole naj skupaj s starši vsako leto pripravijo vzgojne programe, povečajo ponudbo kakovostnih zunajšolskih interesnih dejavnosti ter dajo mladim na voljo prostore za njihove kulturne, športne, plesne in druge aktivnosti. Podobno naj tudi Centri za šolske in obšolske dejavnosti (CŠOD) ponudijo ob koncu tedna šolam, staršem, učencem in dijakom programe kakovostnega preživljanja prostega časa. Poleg tega je treba v krajevnih skupnostih in občinah pričeti ustanavljati mladinske centre oziroma klube, v katerih bo imela mladina dodatno možnost - brez alkohola, mamil in cigaret - zdravo, sproščeno in kulturno preživljati svoj prosti čas. Dalje: vlada Republike Slovenije naj bolj kot do sedaj zagotovi pomoč staršem pri njihovem vzgojnem delu ter podpre organizacije, društva in skupine, katerih cilj je vzgoja otrok in mladine; podpre naj že dosedanje iniciative in projekte (»Z glavo na zabavo«) ter organizacije in društva, ki prispevajo h kakovostnemu preživljanju prostega časa otrok in mladine (Zveza prijateljev otrok in mladine, Planinska zveza Slovenije, skavlska in taborniška organizacija, šolska športna društva, glasbene šole, itd.); spodbuja naj tesno sodelovanje staršev, šole in krajevne skupnosti oziroma občine; naj naloži staršem večjo odgovornost za vzgojo njihovih otrok ter naj da učiteljem, šolski svetovalni in socialni službi, inšpekciji, policiji, javnim tožilcem oziroma sodiščem večjo pristojnost v primeru disocialncga vedenja mladostnikov in vsakršnega kršenja zakonov, sprejetih v prid otrok in mladine; posveti naj pozornost veljavni zakonodaji (Zakon o medijih, Zakon o organiziranju in financiranju splošnega izobraževanja, družinska zakonodaja) in jo oblikuje tako, da bo v resnici spodbujala in varovala zdravo telesno, umsko, moralno, kulturno in socialno rast otrok in mladine; poskrbi naj za učinkovito in dosledno izvajanje sprejete zakonodaje. In končno: po mnenju našega Društva je v zvezi s preživljanjem prostega časa otrok in mladine nujno, da vlada oziroma ustrezna ministrstva nemudoma sprejmejo naslednje ukrepe: mladoletne osebe (mlajše od IX let) naj se brez tehtnih razlogov po 24. uri ne zadržujejo na javnih mestih in v lokalih brez spremstva staršev ali vzgojiteljev; diskoteke, v katerih točijo alkoholne pijače inje dovoljeno kajenje, naj bodo odprte samo za polnoletne; zakonsko naj se določi status javnih in zasebnih prireditev glede na značaj in namen, s tem v zvezi naj se za udeležbo, npr., rave partyjev, rockerskih festivalov in podobnih prireditev, ki trajajo čez polnoč, odredi obvezna polnoletnost. Dr. Hubert Pozornik Med seboj Do polnočne zdravice in naprej Društvo invalidov Logatec je 21. decembra lani pripravilo v GRC Zapoljc predpraznično srečanje, ki se gaje udeležilo kakih 100 članov društva. Med polnočnimi kresnicami V kulturnem programu so nastopile pevke Društva invalidov in upokojencev ter drugi člani društva z dvema izredno zabavnima skečema, ki sta pošteno razvnela dlani vseh udeležencev družabnega srečanja. Zbrano druščino je obiskal tudi dedek Mraz, ki je obdaroval prav vsakega udeleženca. Za nadaljnjo zabavo so poskrbeli še posamezniki z duhovitimi šalami; družinski ansambel Duo MM pa je poskrbel za plesno glasbo, ob kateri se je večina polteno razigrala. K izvrstnemu razpoloženju je svoje prispevalo tudi nadvse prijazno strežno osebje z odlično hrano. Za višek srečanja pa je poskrbela polnočna zdravica s šampanjcem ob kresničkah in polnočnem plesu. Vse za lep spomin in povabilo še h kateremu srečanju v gostoljubnem Zapolju. Besedilo in joto: France Brus Prednovoletna Cankarjeva Novoletni sejem - vmes pa instrumentalne, pevske in igralske radoživosti Konec decembra 2005 seje občinska uprava v sodelovanju I Komunalnim podjetjem odločila, da prvič organizira novoletni sejem. Nanj so bili povabljeni le izbrani prodajalci s stojnicami, ki so med 28, in 30. decembrom na Cankarjevi cesti mimoidočim ponujali domače mlečne izdelke, izdelke iz medu, lončeno posodje, tople napitke... Novoletno vzdušje so s svojimi nastopi bogatili člani različnih kulturnih društev. Prvega večera so se predstavili godbeniki, ki so v soju žarometov in plesu snežink razveselili kar lepo število mimoidočih. Žal, pa napovedanega veselja ni bilo v četrtek, saj je močno sneženje odpihnilo najboljše namene in dobro voljo po vsakršnem nastopanju, tako da kulturnega programa na Cankarjevi cesti ni bilo. Drugače pa jc bilo tretjega dne, ko so se pred sprehajajoče se občinstvo postavile članice Pevskega zbora Društva upokojencev in Društva invalidov, s svojo harmoniko pa se jim je pridružil še Franc Jeraj. Po koncu prepevanja ljudskih in božičnih pesmi je na »cestni oder« stopila gledališka skupina Novi oder in zaigrala v sodobno obleko odeto Rdečo kapico, ki je dodobra nasmejala v mrazu vztrajajoče občinstvo. Pogumne in razveseljujoče naslopc ter sejem je v zadnjih dneh leta sprejela v popoldanskem času zaprta Cankarjeva cesta (vredno pohvale in razmisleka za v naprej!) in zimska idila s sneženjem ter mrazom. Vse skupaj v veselje otrok in vseh drugih. NevMa Padla so - drevesa... Kako lahko nam je napoti nekaj, kar le vztraja in sameva ob poti. Ob samotni poti, ob cesti, ki se z novim ovinkom vije mimo dolnjelogaškega pokopališča, ob cesti, ki nosi ime "Notranjska". Naši, torej. Republiški, državni in s tem tudi logaški, domači. In tam, kjer je danes novo oblikovani ovinek, so stala tri drevesa. Mislim vsaj, da so bila tri. Tako zgledno so stala tam, da jih enostavno nisem opazil, ko so tam bila. Ni jih več. Tudi če bi ne bilo več enega samega drevesa zato, daje tam lahko nastal ovinek, ali iz kakega drugega razloga, smo spet dokazali, kako cenimo naravo in kako z lahkoto posekamo drevo, ki je tam kljubovalo najmanj 50 let poplavam (se jih še spomnite, Logatčani?), pluženju in soljenju neštetih zim in morda, ne vem, tudi služilo kot opora dekletu, ko je sprejela fantovski ponujeni poljub. Republiška cesta skozi Logatec. Državna. Žalostno. Zelo. Padlo je drevo, kar tako; bilo je nekomu v napoto. Motilo ali motila so nekakšen načrt, urejevanje okolice? Morda so bila bolna drevesa? Neozdravljivo? Zdaj je tam "čisto", pogled seže v daljavo, v tisto čudovito alpsko poskočnico gorenjskih hiš, ki so po okusu »odgovornih« brez okusa pred leti pristale na polju, ob potoku, in kjer si nasproti njih zdaj stoje tesno drug nasproti drugega bloki novega logaškega metropolisa, da si bodo bodoči prebivalci lahko gledali v krožnik iz enega stanovanja v drugega in preštevali rezanec v goveji juhi. In da bi se, Bog ne daj, kdo spomnil in tam posadil kako drevo! Ah, saj res, morda pa so drevesa ob Notranjski cesti motila ptice, ki so, nebodijihtreba, onesnaževale bankino državne ceste skozi Spodnjo Fovšijo, kot jo je tako preklemansko upravičeno poimenovala bradata regratova vest logaška! Da, tako se Logatec posodablja, postaja Mesto. Kjer z betonom in opeko zakrivamo zelenje in ne nasprotno. Kjer se sredi mesta »tuširamo« v kvadratasti zeleni kabini za potrošniške potrebe (zato je moral "pasti" tudi edini park sredi Logatca, da o klopici niti ne govorimo) in kjer padajo drevesa celo tam, kjer se v tišini spominjamo tistih, ki počivajo - menda zdaj res - v miru. Ne razumem, kako je prav te motil šum vetra v vejevju padlih dreves. Moti me, da Logatec postaja poamerikanjeno mesto, kjer leži nasproti pokopališča zmečkana pločevinka eoca cole namesto izgubljenega robčka dekleta, ki se je naslonilo na drevo, ko je sprejelo želeni poljub. Kras Cesta te vodi od doma in domov Zadnjega januarja je v telovadnici POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev modroval zbor vaščanov. Predsednik KS Vrh Svetih Treh Kraljev Rafael Krvina je po uvodnem pozdravnem nagovoru orisal vzdrževanje cest v preteklem letu (kar jc bila tudi osrednja tema večera). Nato je besedo predal županu Janezu Nagodctu, ki jc podrobneje pojasnil namen dopolnilnega predloga k odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Logatec in razjasnil nekaj dvoumnih pojmov v zvezi s to problematiko. Za njim je nekaj besed o odloku in pravilniku o vzdrževanju dodal še domačin Ovidon Bokal, ki sicer na občinskem oddelku za premoženjsko pravne zadeve bdi nad komunalno infrastrukturo. Predsednik KS je še navedel »trase«, ki jih na tem območju vzdržuje Občina Logatec in prepustil besedo vaščanom. Slišati je bilo kar nekaj pobud in predlogov, vmes pa tudi kako pikro. Temo jc predsednik zaključil z obljubo, da bo KS pripravila teren in poiskala nekategorizirane ceste, ki bi jih lahko uvrstili med javne - v pogovoru in soglasju z lastniki, seveda. Pod točko »razno« je predsednik opozoril na vpis šolarjev v podružnično šolo. Nekaj več je o tem povedala vodja POŠ Vrh Mihaela Gostiša. Slišali smo še poročilo o investicijah KS v letu 2006 in precej vprašanj v zvezi z vzdrževanjem cest. Vaščani so se bolj ali manj zadovoljni vračali domov po takih in drugačnih cestah in poteh. Ko bi tisti, ki odločajo o denarnih dotacijah vedeli (ali celo bolje rečeno, videli), kje so ti ljudje doma, bi jim gotovo primaknili kak tolar več. Ljudje v teh zaselkih pa so nekako vajeni svoje samote (ne le v oddaljenosti do središč, ampak tudi oddaljenosti od denarnih žakljev). A pametni gospodarji bodo žc kako našli dobro rešitev MG Opravičilo Po nerodnosti ni bilo objavljeno ime Janeza Gostiša, avtorja intervjuja z družino Mezgovih »Človek je ustvarjen za srečo« v decembrski številki Logaških novic. Tako se avtorju opravičujemo za neljubi spodrsljaj. Uredništvo r c rro r- n 3 O rti a" 2 ON Gospodarske diagonale Petdesetletje Gasilske zveze S svečano proslavo v veliki dvorani Narodnega doma počastili 50-letnico ustanovitve Gasilske zveze Logatec Slovesnosti so se 10. decembra lani poleg predstavnikov vseh osmih gasilskih društev iz logaške občine udeležili predsednik GZS Tone Koren, poslanec Stanislav Brcnčič, poveljnik Notranjske regije Franc Žibcrt, logaški župan Janez Nagode, gostje iz gasilskih zvez Cerknica, Loška dolina, Škofja Loka in Vrhnika ter še nekateri živeči ustanovni člani GZ Logatec, nekdanji funkcionarji in številni občani. Na odru so se zvrstili govorniki vse od predsednice GZ Logatec Marinke Ccmprc Turk, ki jc posebej poudarila skrb Gasilske zveze za načrtno vzgojo in izobraževanje, za ustrezno gasilsko tehniko in preventivo, dalje zastopstvo interesov gasilstva ter krepitev temeljev za delovanje gasilstva. O pomenu gasilstva so ob pomembnem jubileju spregovorili šc logaški župan, predsednik GZS in poveljnik Notranjske gasilske regije. Marinka Dodič, ki jc prijetno in lahkotno povezovala program, jc predstavila tudi kroniko o petdesetletnem delovanju GZ Logatec. Iz kronike izhaja, daje bil ustanovni občni zbor sklican 31. julija 1955 v dolnjelogaškem gasilskem domu na pobudo zastopnikov društva logaškega sektorja; zbor sta vodila predsedujoči Jože Albreht in kot tajnik Ivan Černc. V organe zveze so tedaj izvolili 16 gasilcev in gasilk. Prvemu upravnemu odboru jc predsedoval Milan Urbas, poveljnik je postal Jože Albreht, tajnik Ivan Čcrne, blagajničarka Tatjana Lcskovcc; v odboru pa so sodelovali še Josip Istcnič, Anton Rus, Jože Šcmrov, Zinka Loštrck, Gospodarske diagonale Ivan Židanek, Drago Burnik in Marica Gabrovšek. V nadzorni odbor pa so izvolili Vinka Čepona, Dominika Vavkna, Antona Štolca, Franca Brusa in Karola Šinkovca. Na slovesnosti so podelili spominske plakete za uspešno delo in razvoj gasilstva vsem PGD v občini ter Gasilskim zvezam iz Cerknice, Loške doline in z Vrhnike, posebej pa še Viktorju Kcrmavnarju za predsedovanje GZ Logatec od 1965 do 1988 in Francu Jesenovcu za predsedovanje od 1988 do 1998. GZS pa je ob jubileju podelila logaški zvezi odlikovanje I. stopnje, GZ Logatec pa je logaški občini podelila spominsko plaketo za uspešno sodelovanje v petdesetletnem obdobju. Predsednici logaške GZ pa sta podelila plaketo predsednik GZS in župan občine Logatec. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor iz Hotedršice z zborovodjem Matijem Logarjem in citrarke iz logaške Glasbene šole Klara Nagode, Estera in Barbara Zupančič. V Prešernovi dvorani je nato prijateljsko srečanje nazdravilo lepemu in pomembnemu jubileju. France Brus Gasilci na težki preizkušnji Eno od dveh skupnih gasilskih vaj pod okriljem logaške Gasilske zveze smo letos organizirali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Vrh Sv. Treh Kraljev. Krajevna skupnost Vrh ima enakomerno razpršena stanovanjska in gospodarska poslopja na 860 hektarjih. Ob požaru se morajo gasilci spopasti predvsem s težkim dostopom do požara in s pomanjkanjem požarne vode. Večina domačij z našega območja se oskrbuje s pitno vodo iz hitro usihajočih studencev. Kljub temu da so vaščani odšteli veliko svojega denarja in se spoprijeli z mnogimi deli pri izdelavi svojih zajetij in rezervoarjev, je oskrba s pitno in požarno vodo zelo slaba. Še poslabša pa se v sušnih obdobjih, koje nevarnosti za požare še več (strela, samovžig sena, požari v naravi). Lokalna skupnost že dalj časa išče rešitve za omenjene težave. Analiza meddruštvene gaslilske vaje. Vaja je soboto, 20. oktobra, popoldne potekala na težje dostopni kmetiji Jclovčanovih na Hlcvišah, dokaj stran od požarne vode. Na vaji so sodelovala prostovoljna gasilska društva in enote iz Rovt, s Pctkovca, Medvedjega Brda, iz Račcve in z Vrha Sv. Treh Kraljev - vsega 51 gasilcev. Vodja intervencije, poveljnik domačega društva Simon Novak, je alarmiranje društev izvedel ob pomoči Centra za obveščanje v Ljubljani. Domača skupina gasilcev, ki je prva dospela na mesto intervencije, je za gašenje uporabila vodo iz hišnega rezervoarja. Gasilci iz Rovt so cisterno v svojem vozilu GVC24/50 napajali iz hidranta pred hišo. Ostala sodelujoča društva so na težavnem terenu začela sestavljati verižni vod iz oddaljenega potoka. Dolžina verige je bila 500 metrov z višinsko razliko 95 metrov. Kar veliko truda in zagnanosti gasilcev je bilo treba, daje voda končno pritekla po hribu navzgor. Vajo so si ogledali predstavniki Gasilske zveze Logatec in župan Janez Nagode. Po naporni vaji sc je prilegla skromna pogostitev, ki so jo pripravili gostoljubni domačini in gasilke domačega društva. Marko Ž. % 4? * t « ti ' Pozdrav državni himni. Foto: J. Turk Od razstave do premisi j anj o površinskih vodah Fotografske upodobitve »Moja dežela Slovenija« - Predavanje »O evropski vodni direktivi« Petek, 16. decembra, je bila v »Vaški galeriji in muzeju« v Lazah odprta fotografska razstava »Moja dežela Slovenija«. Avtorstvo razstave pripada skupini 7 X 7, ki jo sestavlja sedem profesionalnih snemalcev RTV Slovenije : Mišo Čadež, Vlado Druškovič, Stojan Fcmec, Žiga Koritnik, Andrej Lupine, Boris Poropat, Ubald Trnkoczv in Aleš Živec. Na terenskih snemanjih sc jim je utrnila misel, da bi zaradi lastnega užitka kako podobo naše dežele posneli s fotoaparatom. O razstavi je v galeriji Nataše Prestor, ki je razstavo tudi organizirala, spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek. Razstava je bila na ogled do 19. januarja letos. Po odprtju razstave je bilo krajše predavanje »O Evropski vodni direktivi in površinskih vodah«. Predaval je Aleš Bizjak z Inštituta za vode Republike Slovenije. Postregel je s statističnimi podatki ter s primerjavo površinskih voda pri nas in, npr., v Nemčiji, tudi s stopnjo posega v vodne tokove. Prikazal je, kaj določa »evropska direktiva« in s kakšnimi problemi se bodo morali ubadati naši strokovnjaki, da bodo ohranili čim več naravnih tokov. Kjer pa je bil poseg človeka nujen (poplave, melioracije), pa to naj ne vpliva preveč na ekosistem, tam naj bo ravnotežje med naravnim in urbanističnim. Ob koncu predavanja sta gostitelja Nataša in Joerg Prestor postregla z »ocvirkovco« iz domače krušne peči ter z dobro kapljico, daje beseda laže stekla o umetnosti, okolju ter o megalomanskom posegu (o katerem se že nekaj časa šušlja po Notranjskem) v Notranjski kras, o velikih denarjih in evropskem poslancu, ki naj bi lobiral za ta projekt. Prav bi bilo, da bi v Logaških novicah o tem spregovoril naš župan ali pa nekdo, ki zadevo dobro pozna in jo razume, ne pa, da o tem govorimo in pišemo laiki, ki niti ne vemo, a gre res samo za muzej krasoslovja (za katerega ne vem, zakaj bi moral biti ravno v srcu narave) ali bolj za nekakšen mini jamarski disnevland... Čisto ob koncu pa je Nataša Prestor za 20. januarja napovedala predstavitev knjige »Trpeli so naši gozdovi«, ki jo je napisal Franc Pcrko. Gvido Komar S p iT o O C (L) M >(/3 ca M> O J Gospodarske diagonale r o 00 rti c Q C Za životvornost mladih V Logatcu oblikovan odbor za izgradnjo mladinskega Doma na Griču - predsednik Marko Pogorevc Že celo desetletje je minilo, kar je denacionalizacija nekdanji Prosvetni dom na Griču v Dolenjem Logatcu vrnila cerkvenemu občestvu, ki se je bilo odločilo, da bo prenovljeno stavbo namenilo mladinski životvornosti. In IX, januarja letos seje v dolenjelogaškem župni.šču sestala skupina ljudi, ki naj bi pripravila, zastavila in izpeljala vse potrebno za prenovo. Vendar staro poslopje na Griču je tolikanj obdelal zob časa, da vse kaže na potrebo po novi postavitvi. V odbor za izgradnjo novega mladinskega doma so bili imenovani Marko Pogorevc za predsednika, za podpresednika Vladislav Puc, ki bo z odbornikoma Slavkom Trevnom in Janom Mihcvcem skrbel za finance, Janez .Icrina, ki bo z. odbornikoma Pavlom Mihcvcem in Janijcm Jerinom skrbel za investicijski program in Marko Pogorevc predseduje odboru za izgradnjo Doma na Griču. projektno realizacijo, Ncvcnka Malavašič za tajnico in arhivarko, Janez Trčck, ki bo povezoval delo odbora z interesi mladih in skavtov, Srečko Nagode, ki bo povezoval delo odbora z župnijskim gospodarskim odborom, Janez Kompare, domači župnik, ki bo skrbel za povezovalna razmerja in Marcel Štcfančič, ki mu je zaupano informiranje javnosti o delu tega gradbenega odbora. Svoje delo je moral odbor takoj umestiti med skupna prizadevanja za uskladitev občinskega lokacijskega načrta, ki zajema tudi prostor za širitev zdravstvenega doma, parkirnih površin, cerkve, za prestavitev kozolca izpred Doma Marije in Marte, za nadomestno gradnjo tega kozolca in za novo gradnjo Doma na Griču. Glede na to, daje že v pripravi idejni projekt, ki naj bi s kletjo in mansardo vred imel petero etaž za raznolike kulturne, socialne, vzgojne, duhovne in družabnostne vsebine, ga bo treba čimprej javno razgrniti, pripraviti glavni projekt, pridobiti gradbeno dovoljenje z vsemi potrebnimi soglasji. Skratka, vsi papirji, listine, dokumenti in dovoljenja naj bi bili nared do junija letos, ko bi sc s posebnim projektom opravila rušitvena dela. »In potem naprej s primernim dejavnostnim duhom in zanosom,« kot pravi predsednik odbora Marko Pogorevc. V nadaljnjem prispevku bomo med drugim predstavili zlasti natančnejšo vsebinsko podobo Doma na Griču. mAš Marljive podeželanke Podeželske žene na Rovtarskem so se 14. januarja letos zbrale na občnem zboru svojega društva. Srečanja se je udeležilo čez trideset članic in po dve predstavnici sosednjih društev, Logatca in Žirov. Občni zbor seje začel s kulturnim programom. S petjem in igranjem so nam srca ogrele nadobudne hčerke naših članic. Posebej pa sta nas navdušili mladi članici društva z aktualnim skečem, ki ga jc napisala Stana Kosmač z Vrsnika (Mateji idrijsko narečje ni delalo prav nobenih težav, Venka pa sc je izkazala kot prava dama). Nato je predsednica društva Zinka Bolčina poročala o delu društva v preteklem letu in predstavila program dela za leto 2006, ko bodo svojo prizadevnost zaznamovale s pomembnimi dejavnostmi. Tako so že 26. januarja organizirale v gospodinjski učilnici OŠ Rovtc kuharski tečaj na temo praznične jedi; tečaj je vodil kuharski mojster Robert Mcrzel. V februarju ali marcu si želijo ogledati kako gledališko predstavo. Še v zimskih mesecih bodo poskrbele za rekreacijo (poleg že organizirane tedenske vadbe) s kopanjem v enem od slovenskih termalnih zdravilišč. Želijo si tudi ponovitve predavanja o prvi pomoči pri nesrečah na kmetijah in v gospodinjstvu (lani je bilo zaradi slabega vremena slabše obiskano). V marcu bodo sodelovale na Gregorjevem sejmu, v aprilu ali maju se bodo skupaj z Dobra hrana z razstave na stičišču treh dežel. društvom iz Logatca podale na strokovno ekskurzijo. Poleg naštetega bo med letom gotovo še veliko drugih aktivnosti, pri katerih so kmečke in podeželske žene z rovtarskega konca vedno pripravljene sodelovati. V svoji družbi si želijo novih članic, predvsem mladih. Zelo pa cenijo tudi zvestobo društvu, in v zahvalo za dolgoletno sodelovanje so na tem srečanju starejšim, zaslužnim članicam podarile skromna, a prisrčna darilca. Mojca Dolenc a Pripravljeni na zimo in sneg Letošnja zima ni skoparila s snegom, nasula gaje dovolj in še več. »Komunalci« so se brž lotili pluženja in posipavanja, da so bile ceste s parkirišči dokaj hitro počiščene. Lepo jc opravila delo tudi celotna petnajsterica pogodbenikov, ki so poskrbeli za pluženje in posipavanje vaških poti in cest vse do občinskega središča. Tako so lahko občani brez posebnih težav hodili v službo in po drugih opravkih. S parkirišč so sicer sneg zrinili lc na kupe. Žal, Parkirišče pred zdravstvenim domom. zaradi prevelikih stroškov snega • ■ ■,, . . i- Besedilo in foto: s parkirišč niso odvažali. ■' France Brus Kulturni razgledi Dostojno in slovesno Na hladen in snežen Štefanov večer smo ljudje od blizu in daleč do zadnjega sedeža napolnili dvorano v Rovtah, da bi hkrati počastili kar tri pomembne praznike: božič, dan samostojnosti in novo leto Ob zvokih himne se je pričela prireditev, ki jo bomo tisti, ki smo se je udeležili, še dolgo pomnili. Mladi so dokazali, daje med njimi veliko nadarjenih glasbenikov, pevcev igralcev, in sc tako za kulturno življenje v Rovtah ni bati. Lepo je bilo na odru spel videti mlade, nekoč učenec naše šole. Med njimi jc bila solistka Marijana Kune, ki kljub študiju še vedno izpopoljnuje svoje pevsko znanje. Logarjevi pa so tako in tako že stalni gostje in si proslave brez njih kar ne moremo predstavljati. Ne gre prezreti uglašenih pevskih zborov od najmlajših, ki pod vodstvom Mari Loštrck prisrčno otroško zapojejo, pa Alenkinih mladincev tja do najnovejšega Martinovega zbora, ki mlade združuje še tudi potem, ko že zapustijo osnovnošolske klopi. Celo orkesler nam je zaigral. Vrhunec večera pa je bila vsekakor uprizoritev igre Razbojnika v božični noči, ki jo je z učenci devetega razreda pripravila Sabina Govckar, slavistka na naši šoli. Popeljali so nas skozi potovanje Jožefa in Marije na popis v Betlehem vse do najčudovitejšega dogodka božične noči do Jezusovega rojstva. Ne moremo mimo pohvale prav vsem igralcem, ki so z neverjetno dobro igro očarali vse prisotne. Dele je rojeno. Foto:M. Bogataj Veseli nas lahko, da mladi, ki so ravno v najbolj občutljivih letih tako zavzeto sodelujejo, za kar jim veljajo vse čestitke. Poln oder mladih pevcev jc obkrožilo jaslice in iz njihovih grl jc zazvenela Sveta noč, ki je marsikomu orosila oko. Dvorana jc prepevala in bilo jc prelepo. Dostojno in kar se da slovesno smo torej počastili praznike, in mislim, da ne bo zvenelo preveč samovšečno, če rečem, da bi se lahko marsikdo zgledoval po nas. Metka Bogataj Umetnik iz »doline tihe« Ivan Malavašič. Foto: F. Brus Na predpraznični torek, 20. decembra, je v Krajevno knjižnico v Rovtah spet prišel na obisk svojevrsten in vsestranski umetnik iz Podlipe Ivan Malavašič. Za začetek srečanja nas jc ogrela vesela domača, ki jo je iz. svoje frajtonarice izvabil Tone Kogovšek. V ne preveč polni knjižnici se je nato odvijal prijeten večer. ki ga je spretno vodila naša knjižničarka Ivica. Namen obiska je bil predstaviti najnovejši Malavšičcvi knjigi Ukleti graščak z Ulovkc in Prigode Iloslarjevega Matevža. Prva sega v leto 1300 in jc nekakšna pravljična pripoved, kije bila sad sanj nekega fanta. Druga pa je pripoved o I lostarjevem Matevžu sam pisatelj pravi, da je iz. več Matevžev sestavil enega z vsemi posebnostmi vaškega človeka, ki brez ženske ni sposoben normalno živeti. Poleg teh ima v tisku še dve knjigi O skrilem zakladu in humoristično zgodbo Večni ženin. Vse knjige tudi ilustrira sam. Kdor sc jc v zadnjem mesecu sprehodil po rovtarski knjižnici, ni mogel mimo Malavašičcvih slik, ki krasijo stene. Malokdo vc, da jc bilo slikarstvo celo njegova prva dejavnost. V šoli je imel učiteljico, ki ni bila ravno vešča v risanju; ta jc opazila, da Ivan zelo lepo riše in tako ji jc postal desna likovna roka. Pri vojakih pa jc svoje risarsko delo nadaljeval, tako daje namesto pisem pošiljal lepim dekletom kar slike. Da zna biti Ivan duhovit, pove tudi šala, s katero sprašuje, zakaj slikarji vedno slikajo sončni zahod. Nato odgovarja: ker vzhod po navadi prespijo. Malavašič je tudi mojster pritrkovanja; napisal je že 257 melodij za pritrkovalce in jih izdal v učbeniku pri Mohorjevi družbi. Še vedno se rad udeleži pritrkavanja daleč po Sloveniji; je tudi mentor mladim, kijih pa, žal, ta dejavnost dovolj nc pritegne. Glasba ga sprošča tudi ob nedeljskih dopoldnevih, ko še vedno rad sede za cerkvene orgle in pospremi marsikatero slovesnost. Poznajo ga tudi mnogi slovenski narodnozabavni ansambli, saj jc napisal že nešteto besedil zanje. Gotovo je najbolj znana tista V dolini tihi, ki opisuje njegovo domačo Podlipo. Je tudi velik prijatelj Ivana Sivca in ceni predvsem odkritost in poštenost pri ljudeh; tak je tudi sam. Poslovil seje z zanimivo mislijo: sreča prebiva v mladem srcu. Metka Bogataj O CM u. 3 £j .o H Q c »C/5 C8 bij O Kulturni razgledi Sredi nevidnih lepot V GRC Zapolje nova razstavna galerija -Hodnik Sredi lanskega decembra je GRC Zapolje odprl vrata v novo razstavno galerijo, ki jo je zaradi hodniške umestitve poimenoval kar Hodnik. Inavguracijo je galerija doživela 18. decembra 2005 s fotografsko razstavo Francija Novaka (rojen v Ljubljani 1966, živi v Cerknici od 1987), fotografa, kije bil sicer zmagovalec med fotografi z lanskega natečaja Notranjskih novic. r o C/K T? CD 3 O O (t n a K) o Bori letijo. Svojo razstavo je poimenoval »Videl sem nevidne lepote«. Nevidne lepote Cerkniškega jezera pa so bile na ogled vse do konca januarja. In v čem je bil čar nevidnih lepot? Preprosto in dokaj zagonetno: slike, realistične in povsem abstraktne upodobitve, so ujete med poleti z jadralnim zmajem. Za nekatere posnetke je moral mojster poletavati več let, daje ujel v pravem trenutku igro svetlobe in senc, spremenljivost narave tudi v najbolj neobičajni pojavnosti. Od leta 2002 je pripravil žc 11 samostojnih razstav in 3 skupinske; ima pa tudi 3 stalne razstave v Cerknici, v Starem trgu in v Postojni. mAš Kot bi se sredi zime *■ razprl lokvanjev cvet Na Štefanovo se je dvorana Gasilskega doma na Medvedjem Brdu spet lepo napolnila. Vokalna skupina Rožmarin iz KŠD Trate, sicer organizatorica koncertnega večera, je v goste povabila mlade iz okoliških vasi: Mladinski mešani zbor iz Rovt, ki ga vodi Martin Logar, Otroški zbor župnije Zavratec pod vodstvom Tadeja Lapajneta, domači otroški zbor, ki ga vodita Karmen Kogovšck in Darja Kržišmik. Gostitelj Rožmarin pa je prepeval pod vodstvom Marka Kržišmika. Koncert božičnih pesmi je dodobra in celo do solz navdušil hvaležno poslušalstvo. Ob koncu sporeda je Magda Kržišnik, predsednica domačega društva, čestitala vsem prisotnim za dan samostojnosti, nakar je prišla na vrsto tudi Prešernova Zdravljica. Čisto na koncu, ko pa šc ni bilo čisto vse končano, pa je petdeseterica mladih pevcev naravnost ganljivo prekrila oder s skladbo Čudovit je ta svet. Prav tu seje pesem razcvela, kot bi sc v mrzlem zimskem večeru razprl čudovit lokvanjev cvet. Nakar sta se oder in dvorana zlila v skupno prepevanje Svete noči. Nepozabno lepo. Magda Kržišnik Prelepo glasbeno sporočilo Koncert v dvorani logaškega Narodnega doma na drugo nedeljo v novem letu Januarski koncert je bil drugi v okviru glasbenega abonmaja, ki ga prireja Glasbena šola ob sodelovanju .ISKD Logatec. Z Dvofakovim Largom je v začetek koncerta zaigral godalni orkester GŠ pod taktirko profesorice Rudolfinc Avšič. Predstavili so šc delo slovenskega skladatelja Benjamina Ipavca Serenada za godala in Saint-Saensovega Slona. V zadnji skladbi so sc godalnemu orkestru pridružili najmlajši violinisti in skupno zaigrali voščilo Wc wish you a mcrry Christmas. Zares simpatičen nastop godalcev so nagradili poslušalci z dolgim aplavzom. Sledil jc simfonični orkester. Že godalci niso imeli kaj dosti prostora na (kar) velikem logaškem odru, za simfonike pa sc je bilo žc skoraj bati, da nc bi kateri padel z odra. A gaje bilo dovolj (prostora, namreč), da jc prednje stopil dirigent Marjan Grdadolnik. Prvi dve skladbi (Ldvarda Gricga in Petra lljiča Čajkovskcga), ki ju je za simfonični orkester aranžiral skladatelj Stonc, sta privabili podobe plešočih pomladnih labodov. Po Fourejcvi skladbi Pavane op. 50 pa smo slišali šc ilolstovcga Jupitra. Ilolstovc planete smo sicer lahko žc slišali na lem odru v izvedbi Pihalnega orkestra Logatec. V simfonični izvedbi pa jc Jupiter šc bolj žarel. V tretjem delu so sc simfonikom pridružili še mladi pevci Otroškega zbora GŠ Logatec, Otroškega in Mladinskega zbora sv. Nikolaja ter Mladinskega zbora OŠ »8 talcev« Logatec. Začeli so s skladbo De profundis italijanskega skladatelja Joisa (ki je bil med poslušalci!), kjer sta imela najtežje delo solista Rcbcka Hren in Klemen Šibcrl (pa tudi zbor ni imel lahkega dela!). V Kekčcvi pesmi jc samozavestno »soliral« Ahac Istcnič. V znani božični Sveta noč (v priredbi M. Bordona) sta kot solista šc enkrat usklajeno zapela Rcbcka in Klemen. Zaključna pa jc bila lahkotnejša Rothenbcrgova Z roko v roki v priredbi Marka Fabianija. Za mir, za vse upe sveta - sta kot solistki peli Tina Kosmač in Zala Turk. Zares prijazno jc z besedo utirala pot skozi večer Mateja Pcrpar. In ob koncu smo mlade glasbenike in njihove mentorje nagradili z aplavzom; razšli pa smo sc v večer z željo, da bi mladi še iskali lepote in smisla v kakovostnem muziciranju. Mihaela Pojoče Sirene Prvo nedeljo po novem letu so v farni cerkvi sv. Nikolaja v Logatcu med zadnjo dopoldansko mašo (ob pol enajstih) presenetile Sirene. Pa nc tiste, ki tulijo ob sobotah opoldne. Ne, nc. Sirene takšno jc ime dekliškega pevskegai zbora s Homca. Dobrih enajst let že prepevajo pod vodstvom energične Petre Grkman. Izvajajo predvsem ritmično, črnsko-duhovno, popularno pa tudi narodno glasbo. Med sveto mašo so pele predvsem Gačnikovc božične pesmi. Večinoma troglasno petje (mestoma intonančno zgolj približno točno) so spremljale orgle. Po maši so se dekleta zbrala pred oltarjem, v levi kapeli pa klaviaturist, kitarista in bobnar. Skupno so izvedli dvanajst pesmi. Za ozvočenje jc poskrbel Dominik Krt. Tako smo dobro slišali vse solistke, zbor in (morda celo preveč dobro) instrumentaliste. Živahne pesmi so nas dramilc iz mrzlega dopoldneva in s ploskanjem smo »pritegnili« predvsem angleškim pesmim. Najbolj pogumni (?) so migali tudi z glavami in telesi. Po dolgem zadnjem aplavzu so nam glasbeniki dodali šc božično o jelenčku Rudolfu, in nasmejani smo jo mahnili domov na toplo. MG Kulturni razgledi Poslušalstvo, v popolnosti prevzeto Česa bi si lahko želeli še več, kot smo lahko slišali na božično-novoletnem koncertu Pihalnega orkestra Logatec na večer pred silvestrovim?- Kaj malo. Bilo je lako prevzemajoče in - mirno zapišimo virtuozno in v več pogledih prestižno, da smo se poslušalci preprosto predali glasbi in pozabili na čas. In tega časa ni bilo malo. Dve polni uri in še četrt po vrhu je čas, v katerem se odigra opera v več dejanjih s premori in odmorom vred. Ta večer pa ni bilo nobenega premora vsaj za dirigenta Marjana Grdadolnika ne. Biti toliko časa zbran za dirigentskim pultom pa je težka naloga za izkušene poklicne dirigente, kaj šele za človeka, ki mu dirigiranje ni poklic. Iskrene čestitke zato najprej dirigentu. Enake čestitke tudi članom orkestra. Dobršen del jih je igralo ves čas torej tudi v »Concicrtu de Aranjuez«, ko so spremljali prvo solistko, gostjo, kitaristko Katjo Porovne - Silič. Vse druge skladbe je orkester namreč igral v polni zasedbi. To pa pomeni, da so godbeniki tako utrjeni, da igrajo dve uri zdržema, kar je zahtevno že za poklicne godbenike, kako šele za ljubiteljske! In med njimi je bila dvanajsterica mladih, ki so šele pred nedavnim opravili avdicijo za sprejem v redno članstvo! Občudovanje pa si zaslužijo tudi številni poslušalci. Reči moremo, da sta bili vsaj obe skladbi z gostujočima solistoma - že omenjeno kitaristko in s pianistom Hinkom Haasom vse prej kot lahko razumljiva glasba. Že eni od obeh solističnih skladb ni bilo lahko slediti, kaj šele dvema. »Rhapsodv in Blue« izpod Gcrshwinovcga peresa je mojstrovina, ki zahteva poleg odličnega pianista še odličen orkester, če naj ima dojemljivo podobo. Oba solista in orkester so poslušalce v polnosti prevzeli in jih prepričali, da je tudi zahtevni glasbi mogoče slediti, če jo izvajalci znajo približati poslušalcem. In to so poslušalci tudi izrazili z gromkim aplavzom po obeh odigranih solističnih skladbah. Še eno značilnostjo imel ta koncert: razen v prvi in zadnji skladbi ter v spletu božičnih skladb so prevladujoči delež imeli solisti: sopranistka Rebcka Hren v Grdadolnikovi skladbi Avc Maria (avtor jo jc posvetil spominu na pokojno mater), Ajda Pupis in Rok Škrlj v Adamičevi Gas do daske, tenorist Janez Gostiša v Štuclovi Moja dežela, Ncli Horzclnbcrg v Vodopivčevi Kckčcvi pesmi, ki jo je poleg orkestra spremljal še združeni otroški zbor sv. Med solisti tudi Janez Gostiša. Foto: D. Malavašič Nikolaja in Glasbene šole Logatec, Simon Brandt v božičnem voščilu, med dodatki h koncertu pa Vid in Lev Pupis v Adamičevi »Koktel« ter Rebcka in Janez v Zaigraj, muzikant. Pa še to: koncertni mojster logaškega pihalnega orkestra Vid Pupis je v tej sezoni postal tudi dirigent postojnskega pihalnega orkestra. Pred zadnjo skladbo napovedanega sporeda je iskrivi povezovalec koncertnega dogajanja Jure Sesek povabil k besedi logaškega župana in pokrovitelja koncerta Janeza Nagodeta. Prisrčnemu voščilu jc sledila zdravica s šampanjcem v kockah (namreč, bil je tako zelo ohlajen). Vsem dodatkom jc sledil še finale s Koračnico Radctzkv, ki jo po vzoru dunajskih filharmonikov orkester že kar tradicionalno odigra kot zadnjega med dodatki. In tako so imeli navdušeni poslušalci tudi tokrat priložnost ploskati pod taktirko dirigenta in se zliti z orkestrom v eno samo glasbeno telo. Delavno in uspešno tudi letos! Janez Gostiša pesmi, ki jo jc poleg orkestra spremljal še združeni otroški zbor sv. Janez Gostiša Logaški in vrhniški pevci se pa še kar združujejo t* Iz tega druženja velja najprej omeniti koncert »Mlada I ' I jesen«, na katerem je Pevsko društvo Logatec 25. novembra Mlada jesen - z logaškimi in vrhniškimi pevci. Iz tega druženja velja najprej omeniti koncert »Mlada jesen«, na katerem je Pevsko društvo Logatec 25. novembra prepevalo v prostorih Glasbene šole na Vrhniki s pevci Mešanega zbora Ivan Cankar z Vrhnike pod vodstvom zborovodje Lovra Groma in z gosti tamkajšnje Glasbene šole. Program lepo obiskane prireditve je prijetno povezovala Miljam Suhadolnik. Na dan Prešernovega rojstva je logaško Pevsko društvo pripravilo letni koncert, na katerega je v goste povabilo Logaški oktet, ki ga tudi vodi Lovro Grom. Gostje so zapeli tri uglasbitve Prešernovih pesmi: Zdravljico Ubalda Vrabca, Strunam Kamila Maska in Kam Josipa Kocijančiča. Gostitelji pa so zapeli Signore dellc Cime B.dc Marzija, Že padajo listi Sama Vrcmšaka, An Irish Bless-ing T. Moora, Oj Planine Jakoba Aljaža, narodno Škrjanček poje, V Korotan Stanka Premrla, Orkester Emila Cossclla. narodno Tam. kjer teče bistra Žila, Vse je tiho... Pod jasnim nebom Rada Simonitija in po navdušenem ploskanju številnih poslušalcev še Focrsterjcvcga Pevca. Med koncertom, katerega spored jc povezovala Anja Scdej, jc Janez Podjed recitiral Prešernove pesmi. Marinka Petkovšek CD S CD M >C/5 C3 bii O Kulturni razgledi Bozic po božicu Čeprav je blišč božičnih in novoletnih praznikov nekako izzvenel, smo se pevke Seksteta Adoramus odločile, da božično pesem ponesemo med starejše in (mnogokrat) osamljene ljudi. V Domu starejših Logatec (kjer dela ena od pevk) smo v četrtek, 19. januarja, pripravile krajši božični koncert. Med božičnimi pesmimi jc z odlomki pesmi in ljudskih zgodb,, vezla praznično nit Karin Justin. Po končanem koncertu smo skupaj najprej zapeli Sveto noč. Na željo nekaterih pa smo dodale še koroško ljudsko. Nasmehi na obrazih so kazali, daje bilo to popoldne drugačno in lepo. Me pa smo obljubile, da ob letu spet pridemo. M. r O n n cr 2 R tU D C Mama je umrla dvakrat Gledališka skupina z Vrha Svetih Treh Kraljev je z uspešno uprizoritvijo Moderndorferjeve komedije pod vodstvom Francija Jereba pozdravila svoj ZOletni jubilej Naš režiser Franci Jereb seje po dopustih intenzivno lotil novih priprav, da igra na Vrhu ne bi slučajno zamrla. Tako jc prepričal naše igralske talente, da bi poleg učenja za šolo malce poškilili tudi v scenarij nove igre. Z veseljem so pristopili na pomoč tudi tehniki, ki skrbijo, da je na odru vse lepo in prav. In vaje so se lahko začele. Ekipa je vedno bolj napredovala. Ob trdem delu nikoli ni manjkalo izvirnih utrinkov in idej, ki so gledališčnikc do konca nasmejale. Res pa je tudi, da je resnost na čase tudi malo popustila in Franci seje držal za glavo, saj mu je včasih že zmanjkovalo besed, s katerimi bi skupino ukrotil. Občasno je svoj vpliv pokazala tudi luna. Nato pa je le napočil čas, ko seje režiser odločil, da bo ekipo poslal na oder. Mimo so bile vaje, mimo je bila generalka, in 7. januarja je prišla na vrsto premiera. Pripravljenost in dovršenost sta bila na višku, le še korak na oder, in prve besede so prebile led. Trema jc naredila svoje in - enkrat za spremembo -inspicientu ni bilo treba tekati za igralci, da bi šc pravočasno vstopali v dogajanje pod lučmi. Nabito polna vrhovska dvorana je pokala od smeha, in trema jc popustila. Šcpetalki sta v polni pripravljenosti pomagali, kjer se je kaj zataknilo. In predstava seje odlično izpeljala. Na koncu le pomežik, nasmeh in bučen aplavz. Tako seje neprekinjeno udejanjila 30. sezona Kulturnega društva Vrh. Obletnici je uspešno pritrdila črna komedija dramatika Vinka Modcrndorferja »Mama je umrla dvakrat«. Vse dogajanje sc vrti okoli Amalije, matere dveh otrok z družino. »Stara« umre in na razglasitev oporoke pride njena sestra, noseča hči z možem in z. njima prav tako noseča bejbisister, ter sin z ženo. V sobi s krsto jih sprejema medicinski brat Vili. Vsi pokojničini najbližji so hinavsko objokovali njeno smrt, naposled pa so se nehali pretvarjati in so ob pokojnici razkrili pravo mišljenje o njej. Sredi prepira seje mama »prebudila« ter oznanila poroko z. Vilijcm... Vrhovski gledališčniki z uspelo komedijo pridno gostujejo. Jubilejno sezono pa bodo sklenili s poletno igro na prostem. Anita Petrovčič Božičkove radosti med razigranimi mažoretami Tvvirling klub logaških mažoret nc pozna počitka. Po odlični organizaciji mednarodnega tekmovanja v Logatcu, uspešnih nastopih v Italiji in drugod ter v televizijskih oddajah so se dekleta predstavila Logatčanom še v božično novoletni izdaji. Sredi decembra so dekleta pripravila prisrčno plesno pravljico snežink, božičkov, snežakov, obenem pa predstavila plesne točke, s katerimi so v letu 2005 dosegla žlahtna priznanja. Prireditev, ki jo je povezovala Nives Varga, in v kateri so nastopali tido Slapovi, seje zaključila s presenečenjem za nastopajoče in za obiskovalec, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Narodnega doma. Na oder je namreč v spremstvu sneženih mož prišel pravi Božiček, ki jc s svojim voščilom razveselil prav vse. Mažorete ob Slapovih. Foto: D. Malavašič NevMa Kulturni razgledi Gone with the Wind Žc vcčkral so me zmotili naslovi izvajanih skladb na koncertnih listih, ki so prepisani iz notnih partitur različnih založnikov v različnih jezikih. Ne vem, zakaj so potrebni naslovi, v katerih se pojavljajo po tuje zapisane besede: (»uverture, rapsodv, concierto, marseh, ko imamo vendar udomačene uverture, rapsodije, koncerte, koračnice. Saj ni nič imenitnejc, če kdo igra »(iuillaume Teli, Ouverture«, kot če bi igral »Uverturo (k operi) Viljem Teli«, ka-li? Je mar smiselno, da na istem koncertnem listu pišemo, da neko skladbo poje sopran(istka), drugo pa nekakšen vokal? Če že po obsegu ne moremo določiti, kaj naj bi ta pevec bil tcnor(ist) ali bas(ist).... preprosto napišimo, da poje ta in ta pevec. Menda hodimo na Dunaj, nc v Wicn. plešemo dunajski valček, nc Wicncr VValtzcr in jemo dunajski zrezek, nc jemo VViencr Schnilzcl... Kjer je mogoče in kjer so naslovi žc uveljavljeno prevedeni, uporabimo vendar slovenske zapise. Nc bodo na škodo nc skladbam nc izvajalcem! K slovenskemu naslovu pa pripišimo še izvirnega, če želimo poslušalec nanj posebej opozoriti. Primerjajmo: večina Slovencev je vsaj slišala, denimo, za film »V vrtincu«, prepričan pa sem, da jih občutno manj pozna izvirni naslov, ki je napisan v naslovu nad temi vrsticami. Bodimo veseli, da moremo in smemo stvari poimenovati tudi po slovensko • tega so sc naši predniki radostih in se tofej tega nikar ne sramujmo! Zato sem tudi zapisal ta obrobni preblisk. Janez (iostiša Koncert za bogastvo v pogumnih ljudeh »Obstaja čudovit, skrivnosten zakon naravi-. da tri reči, po katerih v življenju najbolj hrepenimo: sreča, svoboda m duševni mir vedno pridobimo tako. ila jih podarimo drugemu.H Na praznik sv. Štefana v letu 2005 je v cerkvi sv. Nikolaja potekal dobrodelni koncert pod geslom 'Odprimo mu srce', l.cpo geslo, ki bi gotovo zaslužilo več pozornosti in darežljivosti v bolj organizirani akciji, ki je potekala za misijonski center Cacuaco. Zaradi razmer v Angoli je bil koncert, namenjen zbiranju pomoči za misijonsko šolo, v kateri je 1.500 otrok, poln pa je tudi misijonski vrtec. Načrtujejo pa širitev in izboljšanje šolskih prostorov, saj imajo veliko učencev, ki hodijo k pouku v povsem neprimerne prostore. Vse pa je odvisno od darovanih sredstev. Življenje v Angoli je z. diapozitivi prikazal Janez Kozinc, ki bo z letošnjo skupino prostovoljk ponovno odšel v Angolo. Z njimi bo odšla za krajši čas tudi članica Adoramusa Magda Mihcvc, ki jc s skupino tudi pripravila letošnje srečanje. V programu koncerta so bile predvsem božične pesmi, ki so v polni cerkvi izzvenele resnično praznično. Na dobrodelnem koncertu je nastopil sekstet Adoramus pod umetniškim vodstvom Mihaele Gosliša, kvintet klarinetov Glasbene šole Logatec iz razreda Marjana (irdadolnika in vokalna skupina Slavina. Skupina 13 pevcev je začela prepevali v lanski sezoni. Pevci sc preizkušajo v različnih glasbenih zvrsteh, najraje pa posežejo pO slovenski narodni in umetni pesmi. Pevske izkušnje so pridobivali v Moškem pevskem zboru Slavina. Umetniški vodja skupine jc Janez Gostiša, korepetitorka pa Katja Smrdclj Zafrct. Angolski otroci imajo radi življenje in sc kljub bogastvu, ki ga ima ta država, borijo za preživetje. Angolski pregovor pravi: 'Neizmerno bogastvo Angole ni v nafti, diamantih in lesu. temveč v njenih pogumnih ljudeh.' Upajmo, da jim bodo dobrodelni koncerti vsaj nekoliko omilili tegobe življenja. Albin Čuk Eno pesem peti - očitno vsem naglas Jurij Vodovnik V Skomarju, kar dokaj zasneženi in najviše ležeči vasi na Slovenskem, kjer je domova! in pesnil znameniti pohorski ljudski pesnik, zabavljač Jurij Vodovnik (1791-1858), jc 17. decembra ustvarjalna beseda logaških Zelenih oblakov napolnila Skomarsko hišo. V starožitno urejeni hiši, ki sega prek 200 let, so sc pesmi, aforizmi in proza logaškega literarnega društva Branke Novak, Ane Balantič, Barbare Bezck Rot, Francke Čuk, Tilke Jerič, Lili Kauč tč, Marcela Štcfančiča, Nade Kržan in Vandc Lavrič dotipalc prav slehernega srca. Besedno prejo jc spremljalo Kosmato srce, impresivni instrumentalni trio Bojan, Vinko in Vid , ki bi mu tudi zaradi pripadnosti Zelenim oblakom, priličilo ime Zeleno srce, saj mnogo bolj kot kosmato učinkuje sveže, pomlajajoče, •iščoče samoniklih glasbenih izrazov... Zeleni oblaki v Skomarski hiši. Branka Novak, ki daje društvu pravi pravcati srčni utrip, je Z njej značilno tankočutnostjo pospremila branje in bralce med vnete poslušalec. O sebi, kajpak, Branka nerada govori, pa smemo mirne duše napisati, da brez njene lucidne inventivnosti, ki je polna sijajnih idej, bi literarno društvo težko razpiralo možnosti med odmevnostjo in neodmevnostjo ubesedovanih iskanj. To pot so besede Zelenih oblakov odmevale v dušah srčno prijaznih Skomarjanov. ki niso prikrivali nc navdušenja nc bogate domače gostoljubnosti. In Skomarska hiša seje ob koncu razživela v radoživo in dobrot Ij ivo družabnosl; razigrani zvoki Kosmatega srca so odmevali med vedrim prijateljstvom pod 200-Ictnim tramovjem. Artemis Pojemo v novo leto Trije pevski zbori, recitatorji in prijazno vzdušje so utrinki s prireditve, ki sojo v decembrskih predprazničnih dneh pripravili učenci in učenke z učitelji osnovne šole »8 talcev«. Najprej so novemu letu v čast zapeli najmlajši: pevci in pevke prvega razreda Pevske pripravljalnicc pod vodstvom Marinke Istenič. Nato so po dveh recitacijah zapeli malo starejši pevci Otroškega pevskega zbora z zborovodkinjo Martino Lcskovec. Nazadnje pa so se predstavile še pevke Mladinskega zbora, ki ga vodi Tanja Žagar. S svojim nastopom so presenetile in navdušile številno občinstvo, ki seje tistega decembrskega popoldneva zbralo v jedilnici šole. Veselje nad uspehom prireditve in nastopom vseh treh zborov pa so sijali tudi z obrazov vodstva šole. NevMa Kulturni razgledi r o P 3 Q 2 to O O. Žarek med novimi prijatelji Srečanje bralnega krožka Žarek s Čitalnico v Ajdovščini in s pesnikom in pisateljem Bojanom Bizjakom Zdaj že nekoliko odmaknjenega lanskega oktobrskega popoldneva smo se preko jesensko obarvane Hrušice odpravili v Ajdovščino, kamor so nas povabili člani bralnega krožka iz tamkajšnje knjižnice. Srečanje je organizirala naša nekdanja mentorica Alenka Furlan, ki zdaj sodeluje v tamkajšnjem na novo ustanovljenem bralnem krožku Čitalnica. V prijetnem okolju Lavričeve knjižnice smo se hitro spoprijateljili. Najprej smo jim predstavili nekaj logaških avtorjev. Prebirali smo pesmi Anice Pcrpar, Bojane Lcvingcr, Franca Lokarja in nekaj pesmi različnih avtorjev iz zbornika Čas besed v oblak ujet ter odlomek iz knjige Marka Freliha Laniščc. Ajdovci so nam prebrali odlomke iz del Franca Černigoja, Narteja Velikonja, Ane Praček Krasna, Stanka Vuka, Alojza Rebule, Bože Rustja in Bojana Bizjaka. V sproščenem družabnem vzdušju so nas gostitelji presenetili s pečenim kostanjem, grozdjem in domačimi slaščicami. Podarili smo jim tudi knjigo Čas besed v oblake ujet, oni pa nam knjigo Bojana Bizjaka Besedovanja. Dogovorili smo se še za naslednje srečanje spomladi pri nas v Logatcu. Po prisrčnem slovesu smo se kar težko čez Goro (kot pravijo Ajdovci pogorju med robom Trnovskega gozda in Nanosom) vračali domov. Še pod vtisom srečanja v Ajdovščini smo se odločili, da bomo na našem naslednjem sestanku obravnavali knjigo kratke proze Besedovanja, nam do tedaj neznanega ajdovskega pisatelja Bojana Bizjaka. Posebej smo se razveselili, koje Alenka povabila pisatelja, daje prišel na naše srečanje 23. novembra v slaščičarni Kljukcc. Začetno zadrego smo ob pomoči prijaznega pisatelja hitro premagali in začelo se je prijetno besedovanje z njim. Pogovarjali smo se o njegovi kratki prozi in pesmih iz dveh njegovih pesniških zbirk, ki smo ju tudi prebrali. Pripovedoval nam je o svojem življenju, ki ni bilo lahko, saj je skoraj slep. Vendar je poln volje do življenja in dela. Njegov jezik je živahen in iskriv tako v knjigi kot v pogovoru. Odlikuje ga bogat besedni zaklad, nove besede in besedne zveze, ki poudarjajo polnost njegovega izvirnega umetniškega izražanja. Tudi motivika je zanimiva. Opisuje predvsem življenje nesrečnih preprostih ljudi in posebnežev. Pogovor z njim sc jc sproščeno razvnel do take mere, da smo pozabili na čas... Čutili smo, da so sc med nami in pisateljem spletle prijateljske vezi. In ker je ob koncu v zraku ostalo še toliko nedorečenega, nam jc pisatelj obljubil, da bo rad še prišel med nas, ko ga bomo povabili. Med tem pa nam je poslal nekaj svoje še neobjavljene kratke proze. Lili Kaučič Knjižnica ponovno tudi za razstavne možnosti Od sredine lanskega decembra odpira Knjižnica Logatec svoje prostore tudi za potrebe likovnih razstav. Prvi jc postavil na ogled svoje male plastike Franc Godina. Krpan in njegova kobilica. Foto: G. Komar V pritličju sc je ponujala bolj »moška« razstava, saj je tam prevladoval lik Martina Krpana in njegove kobilice. V prvem nadstropju pajc bil odmerjen prostor bolj »ženski« razstavi (sicer bolj privlačna za moško oko!); ta jc bila namreč posvečena lepoti ženske in milini matere. Razstava Franca Godine jc bila na ogled v času odprtosti knjižnice do februarskega kulturnega praznika 2006. Gvido Komar KNJIŽNICA LOGATEC Ura pravljic vsak četrtek ob 16.30. V februarju bo na ogled kiparska razstava Franca Godine. ogaške novice Vedno z vami! Na krilih besed S temi besedami jc zaželela pesnica Barbara Bezeg Rot, da bi poletele besede dvajseterice literatov Notranjske, ki se jc namenila prebirati svoja dela v pesniški, aforistični in prozni upodobitvi. Nato jc literarne snovalec uvodoma pozdravila predsednica borovniškega Društva upokojencev, ki je 26. januarja organiziralo v dvorani osnovne šole v Borovnici literarni večer. Poleg besednih ustvarjalcev iz Loške doline, iz Cerknice in Borovnice seje bralnega večera udeležila tudi šesterica iz logaškega literarnega društva Zeleni oblaki: Ana Balantič, Francka Cuk, Tilka Jerič, Lili Kaučič, Nada Kržan in Marcel Štefančič. Večer besednih prepletanj jc tudi to pot glasbeno pospremil logaški instrumentalni trio Kosmato srce z njemu lastno muzikalno impresivnostjo lastnih skladb, ki so opazno navdušile pazljivo poslušalstvo. Na koncu seje borovniški župan Alojzij Močilnik zahvalil organizatorjem in vsem nastopajočim za lep kulturni dogodek. Artemis KERAMIČNA DELAVNICA, VAŠKI MUZEJ IN GALERIJA LAZE Ogled stalne razstave starih predmetov in fotografij ter umetniških del likovnikov iz Kamnika po dogovoru. Informacije: KŠD LAZE, Nataša Prestor, tel.: 01 7544 803, 031 380 398. Duhovni odsevi Skavstvo - način življenja m. Neslutcna razrast skavtstva Skavtsko gibanje seje pričelo in prešlo v resnično in neustavljivo gibanje. Vsepovsod po Angliji so fantje ustanavljali skupinice skavlov. Delali in igrali so sc po predlogih revije Skavt, po kateri jim je Bi-Pi vsak mesec spregovoril kaj novega in vznemirljivega. Zaradi naglega razrasla skavtov so že potrebovali svojo pisarno s sedežem, kajti gibanje je že leta 1908 štelo preko 60.000 fantov. Ko je Bi-Pi želel na dopustniško potovanje v Čile, so ga tam že pričakali čilenski skavti. Ti se po pravilih niso prav nič razlikovali od angleških. Bi-Pi je zelo cenil vilešlvo kot posebno dragoceno značajsko lastnost. V pogovorih in pisanju sc nikdar ni utrudil postavljati vitezov za zgled. Pravi, da so bili starodavni vitezi globoko verni in so sc vselej radi udeleževali svete maše. Boga so cenili v naravi, njegovem stvarstvu, v živalih in rastlinah. Prav tako naj tudi skavt ljubi krasote narave in v njih prepoznava Boga. Viteške vrline, in z njimi zaupanje v Boga, je Bi-Pi zasledil v legendarnem liku, vitezu svelem Juriju. Tega svetnika, posnemanja vrednih kreposti, je leta 1909 uradno razglasil za skavtskega zavetnika. »Ker jc med svetniki edini vitez,« je pojasnil. Kmalu za fanti so se ustanovile tudi dekliške skupine skavtinj. Bi-Pi je bil nad njimi presenečen; kmalu je tudi njim namenil Priročnik za vodnice. Knjiga jc izšla leta 1912. Tako veliko organizacijo jc moral nekdo vrhovno voditi. Skavte je vodil Bi-Pi, skavtinj C pa njegova sestra Agncs Badcn Povvcll. Za vodstvo na svetovni ravni jc skrbel Mednarodni svet. Šestnajst let kasneje v okviru 5. konference na Madžarskem se je preimenoval v danes vsem dobro znani WAGGGS - Svetovno združenje vodnic in skavtinj (angleško World Association o/Girl Giudes and Girl Scouts). Leta 1920 so se v Londonu skavti iz 27 držav prvič zbrali na mednarodnem srečanju. Takrat je bilo na taboru, ki se še danes imenuje jamboree, 8.000 skavtov. Jamborce pomeni razigrana in zabavna slavja severnoameriških indijancev. Leta 1922 seje ustanovila Svetovna organizacija skavtskega gibanja IVOSM (angl. World Organization of the Scout Movement). Takrat je skavtsko gibanje štelo že čez milijon članov v 32 deželah, med katere je spadala tudi naša domovina. Bi-Pi je zadnjič nastopil v javnosti na 5. svetovnem jamborceju leta 1937 na Nizozemskem. Med slovesnim odkritjem Jakobove palice jc skoraj 30.000 taborečim skavtom in Skavti prinašajo betlehemsko luč miru. Foto: D. Malavašič skavtinjam s težkim srcem spregovoril besede slovesa: »Prišel je čas, da se poslovim. Želim vam, da bi živeli srečno življenje. Veste, da sc mnogi med nami ne bomo nikoli več srečali na tem svetu« (Se nadaljuje.) Iz knjižice o ustanovitelju skavtstva Posebne Miklavževe dobrotljivosti Miklavž je posebej obdaril deseterico Mezgovih in Habetovih otrok. Foto: T. P upnik Dobri Miklavž jc 5. decembra obiskal prepolno veliko dvorano Narodnega doma v Logatcu. Uvodno razpoloženje sta pripravila otroški zbor sv. Nikolaja in ženski pogovorni dvojce. S prijaznimi angelci in zlohotnim parkeljčkom je Miklavž pozdravil malo in veliko; ker sc mu je mudilo še naprej po širni poti med otroke vsega sveta, jc koš dobrot pustil kar v dvorani, da so potem otroci iz Nazarcta delili Miklavževe sladkosti. Ta Miklavžev večer, ki ga jc finančno podprla logaška občina, jc pripravila z Nazaretom Barbara Soko. Naslednji večer pa je Miklavž s parkeljčkom ponovno obiskal zbrane v Narodnem domu. To pot je bila njegova posebna pozornost namenjena dvema družinama, ki imata po deset otrok: Mezgovim iz Logatca in Habetovim iz Zadloga pri Črnem Vrhu. S posebnim zadovoljstvom jc Miklavž pozdravil tudi visoke goste: Ljudmilo Novak, poslanko evropskega parlamenta, ki jc omogočila Miklavžu obdaritev obeh številnih družin in obdaritev tudi vsega občinstva, Janeza Drobnica, ministra za družino in socialne zadeve, prof. dr. Janeza Ramovša in župana občine Logatec Janeza Nagodeta. Za organizacijske nujnosti pa je poskrbel občinski odbor Nove Slovenije. L ogaške novice '•O 3 mAš tU r o r/q os n n cr t-> c Luč iz srca Prižgi luč v svojem srcu! Tedaj bo luč zasijala tudi v tvojih očeh, in videl boš same lepe reči in same prijazne ljudi (P. Bosmans) December je morda najlepši mesec v letu, saj se vrstijo prazniki, pričakovanja in obdarovanja, poln je aromatičnih vonjav, pravljične zimske romantike, druženja v krogu družine in prijateljev. Za mnoge je povezan z najlepšimi spomini iz otroštva, za druge je mesec stresa in osamljenosti pa dobrih sklepov, ki jih delamo ob izteku leta, in občutkov razočaranja ob zavesti, da mnogih tudi tokrat nc bomo izpolnili. December je mesec, kateremu so dali in vzeli čas trgovci, ki bi svoje trgovine najraje okrasili žc I. novembra, da bi nam morda s tem izvabili iz našega žepa kak tisočak več. Sodobna potrošniška družba bi prastara izročila, ki nas nezavedno oblikujejo in imajo globoko duhovno razsežnost, najraje potisnila v kot in nanje pozabila. Pogosto so prazniki, žal, le še povod za prekomerno zapravljanje in vcscljačcnjc. Lučke pričakovanja. Foto: A. Žakelj Prav vsebina praznikov se počasi in zanesljivo izgublja iz naše zavesti in še bolj iz zavesti naših otrok. Navajeni smo, da jih bogato obdarujemo, in otroci to tudi brez predsodkov pričakujejo. V pismih dobrim možem nič več nc navajajo bistvenega razloga, da so si darilo sploh zaslužili. Nobenih dobrih del, pridnosti in prizadevnosti neposredno preidejo k dejstvom: »Dragi Miklavž/ Božiček/dedek Mraz, prinesi mi ...!« Morda jc prav, da otroke vzgajamo malo drugače: naučimo jih, da so prazniki namenjeni vsem, še posebej pa tistim, ki imajo malo ali nič. Pozabljamo, daje sočutje ena tistih temeljnih človeških vrednot, kijih moramo privzgojiti svojim otrokom. Saj človek ni nikoli tako bogat kot takrat, ko deli z drugimi, kar ima. In nič nas nc razveseli bolj kot prijazna beseda in topel nasmeh. Luč, ki najbolj sveti, jo nosimo v srcu. Pravijo, da jc razmišljati in sc pogovarjati o praznikih ter se jih veseliti najlepši del praznovanja. To dokazuje tudi skupinica osmih učencev iz podružnične šole v Rovtarskih Žibršah. Žc novembra in ves december so vse proste trenutke dopoldneva izkoristili za pripravljanje prazničnega programa. Razdelili so si vloge za igrico Dobri snežak, pripravljali sceno in kostume, sestavljali besedila pesmic in vadili, vadili. S predstavo so presenetili otroke in starejše v KS Trate in jim polepšali trenutke pričakovanja Miklavževega prihoda. Nekaj dni kasneje jc Dobri snežak odpotoval v Logatec in polepšal dan oskrbovancem doma Marije in Marte. Praznično vzdušje se je nadaljevalo z izdelovanjem voščilnic. Čeprav morda niso bile brezhibno izdelane, so bile nekaj posebnega in enkratnega. Prav za vsako jc bilo treba veliko truda. Sc praznično voščilo in odšle so na pot, da nekomu ogrejejo srce in polepšajo dan. V učilnico smo postavili smrečico in jo okrasili. Tudi okraske zanjo smo naredili sami iz slanega testa; na okna pa smo obesili ptičke in snežinke, ki smo jih izrezali iz papirja. V pravljično okrašeni učilnici so minevali še zadnji dnevi, in hiteli smo izdelovati darilca za sorodnike, prijatelje in sosede. S prižganimi svetilkami smo v prvem večernem mraku obiskali sosede, jim s pesmijo zaželeli srečo terjih obdarili. Sledila je šc prisrčna zabava v družbi naših velikih sošolcev iz devetega razreda. Ko so pošle moči in jc utihnila glasba, so sc veliki sošolci poslovili, malčki pa so v spalnih vrečah mirno zaspali kar v učilnici. Le lučke na dvorišču so razsvetljevale temo in pozdravljale mimoidoče: Glej I Pod istimi zvezdami živimo. Naj nas skupni plamen greje! Ana Žakelj Božje obličje naj sije nad tabo Dvanajstina novega koledarskega leta jc že za nami. Tcm-pus fugit (Čas beži)! Ob novem letu smo si želeli vse naj, naj: naj zdravja, veselja, uspehov... V prvem mesecu smo žc okusili, da sc tisto, kar smo si želeli, že krha in nc uresničuje. Kaj sedaj? Ali so naše želje bile prazne ali le formalnost? Božja beseda nas jc nagovorila na novo leto, kako naj blagoslavljamo (blagoslov blago slovo = blaga, lepa, dobra beseda ali želja). Takole blagoslavljajte Izraclovc sinove; recite jim: Ciospod naj tc blagoslovi in te varuje. Oospod naj da sijali svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir. Kar dvakrat jc omenjeno obličje, obraz, pogled, nasmeh - vse to gradi in osrečuje, kakor osrečuje dojenčka obličje mamice, kadar sc mu nasmehne. Zato mati vodi otroka k blagoslovu ali matije za otroka blagoslov. Ko otrok gleda obličje mame, jc srečen, pa tudi mama žari od veselja. Če pa jc otrok v stiski, prestrašen, lačen, nebogljen, je mamino obličje spet zanj blagoslov. V pogovorni govorici imenujemo tak blagoslov žegen. Od kot ta beseda? Rimljani so bili bolj kot privrženci miru veliki vojaki. Njihova beseda »signum«. pomeni znamenje, od tod beseda žegen. Vsi vemo, da to pomeni blagoslov. Nc vemo pa, daje njen izvor vojaški. Rimski vojaki so imeli v cnolah posebna znamenja, ki so jih nosili v boju, da so sc lahko orientirali. Spet orientirati sc pomeni ozreti se na orient, vzhod, izhod sonca, vedeti za svoj izvor - izvir. Če so vojaki določenega oddelka videli, kje jc njihovo znamenje, so vedeli, kje sc morajo boriti. Če jc padci nosilec ali je prišlo znamenje v roke sovražniku, so bili izgubljeni, brez orientacije. Iz tega znamenja »signum« prihaja beseda iegen blagoslov. Zdi se, da smo v življenju tudi mi potrebni znamenja, ki nas bo usmerjalo, da bomo dobro vodili bitko življenja. Kaj nam pomagajo vse dobrine (tudi zdravje in uspeh), če nas ne vodijo k osebnemu zadovoljstvu in sreči. Izrael je svoje znamenje »signum« za obstoj in moč, če jc hotel biti blagoslovljen, našel pri Bogu. Zato tudi vsem prebivalcem naše občine želim, naj sije Božje obličje nad nami, da bomo praznovali Božjo ljubezen ob vseh letošnjih dogodkih, da bomo v njih našli mir zase in ga prenašali v naš neizmerni svet. Janez Kompure, Logatec Športni kalejdoskop Kadetinje državne prvakinje Logaške mladinke v namiznem tenisu pa tretje v državi 2. pregledni turnir MRNTZ za učenec in učenke od 1. do 8. razreda V športni dvorani GRC Zapolje jc logaški NTK 3. decembra organiziral turnir v namiznem tenisu, ki se gaje udeležilo 166 učencev in učenk iz 17 klubov. Med njimi je nastopilo 23 igralk in igralcev in NTK Logatec, ki so kot po navadi na teh turnirjih -osvojili velik del odličij. In sicer: med učenci in učenkami 1.-2.. razreda t. mesto Tom Šfiligoj, 3. mesto Denis Kožulj in Tjaša Mihcvc, 3.-4. mesto Anže Vrabl; med učenkami 3.-4. razreda 1. mesto Nina Zupančič; med učenci in učenkami 5.-6. razreda 2. mesto Miha Žigon, 3. mesto Katja Gutnik, 3-4. mesto pa Ncjc Gutnik; med učenkami 7.-8. razreda 1. mesto Sanja Smiljanič, 2. mesto pa Ana Vcrdinck. I. lop Slovenije za mladinke V Ravnah na Koroškem seje 4. decembra odigral 1 .Top Slovenije v namiznem tenisu, na katerem jc nastopilo 24 najboljših mladink, med temi tudi tri mlade logaške tekmovalke. Dosegle so zelo vidne rezultate. V I. skupini jc Ana Vcrdinck osvojila 5. mesto, v II. skupini pa sije prvo mesto priigrala Sanja Smiljanič, sedma pajc bila Nina Špruk. 1. Top Slovenije za kadete in kadetinje Na Kodel jevem v Ljubljani seje odigral I .Top Slovenije v namiznem tenisu, na katerem jc nastopilo 24 najboljših kadetinj in 24 najboljših kadetov po lestvici NTZS, med kadetinjami so nastopile 4 igralke, med kadeti pa sta tekmovala dva igralca NTK Logatec, in sc uvrstili na vidna mesta. Kadetinje - v I. skupini: Sanja Smiljanič 3. mesto in Ana Vcrdinck 4. mesto; v 2. skupini: Nina Zupančič 6. mesto; v 3. skupini: Katja Gutnik 4. mesto. Kadeti - v 2. skupini: Blaž Bončina 8. mesto; v 3. skupini: Miha Žigon 6. mesto. Kadetinje ekipne državne prvakinje V GRC Zapolje jc 28. in 29. januarja potekal 15. finale ekipnega državnega prvenstva za kadete in kadetinje. Ekipa kadetinj NTK LOGATEC v postavi Ana Vcrdinck, Sanja Smiljanič, Nina Zupančič in Katja Gutnik j C pod vodstvom trenerja Darka Malica osvojila naslov ekipnih državnih prvakinj za sezono 2005/06. Državne prvakinje - (lutnikova, Zupančičeva, Smiljaničeva in Verdinekova s trenerjem Malici m. Mlada ekipa kadetov pajc v postavi Miha Žigon, Blaž Bončina, Anžc Vrabl in Ncjc Gutnik osvojila osmo mesto. Mladinke so si priigrale tretje mesto v državi Ekipa mladink namiznoteniškega kluba Logatec v postavi-Krna Špruk, Lea Lazar, Tamara Novak, Sanja Smiljanič in Ana Verdinck-je na 15. ekipnem državnem prvenstvu 7. in 8. januarja letos na Ravnah na Koroškem osvojila pod vodstvom trenerja Darka Malica odlično 3. mesto. 3. pregledni turnir MRNTZ za učenke in učence od I. - 8. razreda Na namiznoteniškem turnirju v Dobovi jc 14. januarja nastopilo 181 igralcev in igralk, iz 19 klubov, med njimi kar 24 tekmovalcev iz NTK Logatec. Logaški tekmovalci so si priigrali: 1. mesto Tom Šfiligoj - učenci I -2. razreda, 2. mesto Deni Kožul - učenci 1 .-2.razreda; 1. mesto Nina Zupančič učenke 3.-4. razreda; 1. mesto Miha Žigon - učenci 5.-6. razreda, 3. mesto Anžc Vrabl učenci 5.-6. razreda, 3. mesto Katja Gutnik učenke 5.-6. razreda; 1. mesto Ana Verdinek učenke 7.-8. razreda in 2. mesto Sanja Smiljanič učenke 7.-8. razreda. Jatt Smuka po Orlovem grebenu Napovedano jc bilo solidno vreme, in organizatorji so bili prepričani, da bodo tudi letos še ujeli pravi sneg za dobro smuko. Malo čez dvanajsto uro 29. januarja seje zbralo veliko navdušenih vrhovskih smučarjev, ki so prišli pokazat svoje znanje. Naši najmlajši smučarji so se prvi pogumno pognali po progi. Komentatorjema jc namazano tekel jezik; marsikaterega od tekmovalcev je kar »vrglo«, koje slišal komentar. Mladi po letih in mladi po srcu so hiteli po Orlovem grebenu in najhitrejši izmed njih osvojili kolajne. Tudi letos so prepričljivo zmagovali v vsej kategorijah člani istih družin. To jc dokaz, da naš pregovor »jabolko nc pade daleč od drevesa« resnično drži. I Zmagovalci spod Orlovega grebena. Po razglasitvi rezultatov so bili odgovorni za Sank polno zaposleni. Tako so se pogreli navijači in tekmovalci. Vrhovci pa smo tako še enkrat dokazali, da smo vsestransko aktivni. Pri vsem tem ni pomembno, kdo zmaga, temveč številno sodelovanje, in to, da sc imamo lepo. Anita Petrovčič Športni kalejdoskop Skakalni praznik Pod Sekirico prva tekma pod žarometi Da se bo v skakalnem središču pod Sekirico zgodilo nekaj velikega, je bilo že dolgo v zraku. Številni sprehajalci so opazovali marljivost staršev, vodstva Smučarsko skakalnega kluba in otrok, kako so sredi decembra z umetnim snegom zasnežili vse skakalnice. In zatem so se začeli prvi nočni skoki pod žarometi ob največji lanski športni pridobitvi. Tako je logaška lepotica vsa praznična pričakala prvo uradno nočno tekmo za Pokal Slovenije za dečke in deklice v starosti 14 in 15 let. Pod 50-metrsko skakalnico seje 6. januarja zvečer zgrinjala množica gledalcev; prižgale so sc luči, fanfare logaških godbenikov pa so napovedale začetek spektakla. Prek 90 skakalcev iz vseh slovenskih klubov je prikazalo veliko znanja in nekaj izjemnih skokov. Skakalno prireditev so si med drugim ogledali tudi bivši trener Jelko Gros in nekdanja skakalna asa Miran Tepeš in Franci Petek. Niso se pa Logatčani izkazali le kot dobri prireditelji tekme, pač pa so tudi uspešno tekmovali, zlasti Jan Družina, ki si je med dečki (15 let) priskočil mesto tik pod stopničkami. Sicer so se med 50 uvrščenimi dečki (14 let) zvrstili; 1. Aleš Oblak ŠD Planica, 2. Nace Šinkovec, SSK Alpina Žiri, 3. Jaka Tesovnik SSK Ljubno BTC... iz SSK Logatec pa 13. Urban (jantar, 15. Ožbcj Šteblaj, 19. Rok Govekar in 44. Žiga Šcmrov . Med dečki (15 let) je bilo 30 uvrščenih: 1. Peter Kiirbus SSK Mengeš, 2. Janez Močnik SSK Zagorje, 3. Urban Zamernik SSK Ljubno BTC, 4. Jan Družina Janu je zmanjkalo le nekaj malega do stopničke. Foto: J. Turk SSK Logatec... 17. Matej Likar SSK Logatec. Med desetimi (absolutno) uvrščenimi deklicami si jc 1. mesto priskočila Maja Vtič, 2. mesto Katja Požun, obe SSK Zagorje. Prireditev je spektakularno dopolnil ognjemet. Po besedah organizatorja, spremljevalcev, trenerjev in po odmevih na spletnih straneh je bila to najboljša tekma na najlepši slovenski 50-mctrski skakalnici v zgodovini tekmovanj za Pokal coekta. Brna Božično-novoletni turnir Najprej nekaj rezultatov še z novembrskih tekmovanj V novembru 2005 so se naši tekmovalci Karate akademije Pantera udeležili dveh tekmovanj v Ljubljani. Prvo je potekalo 20. novembra v fitnes centru Koncx. Najboljšo uvrstitev naših tekmovalcev je dosegla Hana Šebalj: v kategoriji mlajših deklic, v disciplini kate posamično, je dosegla odlično 2. mesto. Z odličnim 3. mestom sta se izkazala tudi Vesna Teja Ristič (malčice, kate posamično) ter Domen Novak (malčki, kate posamično). Nato je 26. novembra potekalo na Rudniku mednarodno tekmovanje v karateju, kjer je nastopilo približno 500 tekmovalcev iz 6 držav. Na tem tekmovanju sta nas najbolje zastopala Nika Mihclič, ki jc v kategoriji kadetinje (1. rojstva 1984-1987) v kate posamično dosegla odlično 1. mesto, ter Miha Pcčevnik, ki je pri kadetih (1. rojstva 1984-1987) dosegel prav tako odlično 2. mesto. Uspešni tudi na 3. Božično-novolctncm turnirju V nedeljo, 18. decembra, je na Vrhniki potekal 3. Božično- novoletni turnir Karate akademije Pantera. Na tekmovanju je nastopilo 25 tekmovalcev iz 5 osnovnih šol oziroma 3 karate klubov! Še posebej smo bili veseli, da se je našemu srečanju A kihon elementi: 1. mesto Teja Pivk (OŠ "8 talcev" Logatec), 2. mesto Juš Rožnik Novak (OŠ Log- Dragomcr), 3. mesto Marko Kozjck (OŠ Log-Dragomcr), B kata - mlajši dečki: I. mesto Domen Novak (OŠ Log-Dragomcr), 2. mesto Blaž Plazar (OŠ Radeče), 3. mesto Jurij Martinčič (OŠ Radeče), 4. mesto Marko Kozjck (OŠ Log-Dragomcr), 5. mesto: Jan Hren (OŠ "8 talcev" Logatcce). C kata - starejše deklice: I. mesto Dana Šebalj (OŠ Tabor Logatec), 2. mesto Petra Rančov (OŠ Tabor Logatec), 3. mesto Vesna Teja Ristič (OŠ "8 talcev" Logatec). D kata 1. mesto Mitja Močilnik (ŠD Feniks Prcvaljc), 2.mesto Matjaž Plcšej (ŠD Feniks Prcvaljc), 3. mesto Matej Kimavec (OŠ "8 talcev" Logatec), 3. mesto Miha Tomšič (OŠ AMS Vrhnika). K borbe - mlajši dečki: 1. mesto Domen Novak (OŠ Log-Dragomcr), 2. mesto Žan Hrovat (OŠ Radeče). F borbe - starejše deklice: 1. mesto Hana Šebalj (OŠ Tabor Logatec), 2. mesto Petra Rančov (OŠ Tabor Logatec). G borbe - člani: I. mesto: Miha Pečnik(Karate klub Logatec), 2. mesto: Aljoša Kramar (Karate klub Radeče). Prvi trije najboljši tekmovalci so za svoje rezultate dobili diplome ter praktične nagrade. Nekaj sladkih nagrad so prejeli tudi ostali nastopajoči ter celo gledalci. Po tekmovanju jc potekal tudi izpit za šolske pasove, na katerem so kandidati dosegli naslednje rezultate: Vesna Teja Ristič - 6. Kyu (prvi zeleni pas), Domen Novak - 6. Kyu (prvi zeleni pas), Andrej Sečnik - I. Kyu (rjavi pas) ter Matej Mikancc - 1. Kyu (rjavi pas). Boris Peček, 3. dan Športni kalejdoskop Košarkarski spopad paraplegikov Letošnji - 7. novoletni turnir v košarki na vozičkih je gostila v športni dvorani občina Logatec play off. Zmagovite ekipe se udeležujejo tudi mednarodnih turnirjev na Češkem, v Italiji na Hrvaškem; reprezentančno pa se paraplegiki udeležujemo tudi paraolimpiad in drugih meddržavnih tekmovanj. Ta hip so med ligaši najboljši Kranjčani,« je že sredi tekme hitel pojasnjevati Gregor Gračncr, predsednik Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, kije prav 7. januarja organiziralo letošnji 7. novoletni turnir - to pot v logaški športni dvorani. Na turnirju so se spopadli tekmovalci iz Ljubljane, Celja, Kranja in Maribora; odsotni so bili le Novomeščani. Po medsebojnih obračunih sta se končno pomerili poraženi ekipi za 3. mesto, zmagovalni ekipi pa za 1. in 2. mesto. To pot je zmagala ekipa Ljubljane, ki je premočno nadigrala ekipo Kranja. Na turnirju je vzporedno potekalo tudi tekmovanje v metanju trojk in prostih metov. V metih za 3 točke je bil najuspešnejši .lože Žgajnar iz Kranja, v prostih metih pa Mičo Ostojič iz Celja. Za 3. mesto jc Celje ugnalo Maribor 56:55. Prvouvrščena Ljubljana pa je premagala Kranj s prepričljivim rezultatom 70:38. Sklepno dejanje turnirja je s podelitvijo pokalov počastil logaški župan Janez Nagode, ki je tudi izdatno sponzoriral 7. novoletni turnir košarkarjev paraplegikov. Vse gre kot pri ta pravi košarki, le vozički so vmes. »Paraplegiki na vozičkih se v pokrajinskih društvih žc leta in leta rekreiramo s košarko in z njo tudi povsem zaresno tekmujemo. I .igaška tekmovanja vključujejo 5 kol, tem pa sledi še Med kolesarskimi vzponi in spusti S kolesom do ledenika Grossglokner in naprej Kljub lanskemu muhastemu poletju sc je nazadnje le nabralo lepo število prevoženih kilometrov. S prijatelji pa tudi posamezno smo prevozili lepe in zanimive ture. Odločitev, kaj zanimivega izbrati in predstaviti s kolesarskih potepanj v letu 2005, ni bilo ravno težko. Velja morda prijazne pozornosti vsekakor eden težjih vzponov po gorski cesti Grossglockncr-lioehalpcnstrasscn. Šesterica kolesarjev Boris Hvala, Konrad Merlak, Marko Dodič, Matjaž in Polde Pclkovšck ter podpisani - nas je s kombijem 25. junija odpotovala skozi karavanški predor in naprej po avtocesti do Spittala pa po magistralni cesti proti Lienzu do kraja Dolach (1018 m), kjer smo sedli na kolesa. Za ogrevanja smo sc lotili lažjega vzpona proti 10 km oddaljenemu Hciligcnblutu (1301 m), znanem po gotski cerkvi St. Vinzcnza in smučiščih v okolici. Sredi vasi se prične alpska cesta strmo vzpenjati. Zgodovinski viri navajajo, da seje alpska cesta gradila v letih 1930-35, na njeni trasi je delalo več kot 3000 ljudi. Leta 1971 jc bilo območje, ki obsega 1800 knr proglašeno za nacionalni park. Po 8 km strmega vzpona z lepim pogledom v dolino se cesta na krajšem odseku zravna do odcepa (1865 m), proti razgledni ploščadi Franz Joscfs H. Krajši predah pride zelo prav pred novim 8 km dolgim vzponom do razgledne ploščadi, kije na višini 2369 m, kjer sc cesta tudi konča. Tuje odlično poskrbljeno za parkiranje in za številne turiste z raznovrstno ponudbo. S ploščadi se odpre pogled na veličasten ledenik in (irossglockncr (3798 m) v ozadju. Po krajšem počitku in nakupu spominkov smo uživali v spustu in razgledu vse do odcepa. Nato smo dobesedno zagrizli v 7 km dolg vzpon, tokrat proti I lochtor tunelu (2505 m), kije najvišja točka na prelazu. Tunel so zgradili v letih 1933-35 inje dolg 311 m. Sredi tunela je meja med koroško in solnograško regijo. Na drugi, severni strani tunela sc odpre lep razgled. Cesta sc takoj spusti v razdalji 5 km skozi krajši tunel do majhnega jezera na višini 2262 m. Pri jezeru sc pot zopet vzpne na višino 2455 m, kjer stoji kapela v spomin vsem, ki so umrli pri gradnji ceste. Od tam Artemis "Me, za nas ni pregrad in ne mej..." sledi kratek spust do odcepa in težak, vendar zadnji vzpon - po tlakovani cesti - na razgledno ploščad Edelvveisspitzc (2571 m), kjer smo dosegli tudi najvišjo točko na našem popotovanju. Pošteno izmučeni in ob lepem razgledu na vse strani smo jO spričo grozeče temnih oblakov nad seboj hitro ubrali z vrha na drugo stran globoko v dolino po široki in lepo speljani cesti proti 30 km oddaljenemu Zeli am See. Kdor si dovolj upa navzdol, lahko s kolesom prehiti marsikaterega motorista. Po koncu strmega dela se je nato cesta bolj umirjeno spuščala skozi ozko dolino proti jezeru, kjer je bil cilj našega kolesarjenja. Z nekaj težavami pri orientaciji smo prispeli k jezeru, kjer je bilo ob lepo urejenih plažah in primerno topli vodi kar veliko kopalcev. Prijetno osvežitev v jezeru ob razgledovanju po okoliških gorah in tudi zasneženih vršacih nas jc zmotila le hitro bližajoča se popoldanska nevihta. Na dolgi vožnji proti domu smo premlevali bogate sveže vtise z dokaj zahtevne kolesarske poti. Božo Vatovec Športni kalejdoskop Tudi letos s Pasje ravni v Dražgoše Logaški planinci so se udeležili 27. planinskega pohoda po poti Cankarjevega batljona Skoz noć do jutra. V počasni hoji so nadaljevali pot v koloni prek Sv. Tomaža (666 m) do Praprotna v Selški dolini, nato čez most Selške Sore, skozi Šcvlje (405 m) inZabrekve (835 m), kamor so dospeli okrog 8. ure v jutranjem svitu. Tam so dobili čaj in si privoščili hrano iz nahrbtnika. Po krajšem počitku so pot nadaljevali do Dražgoš (830 m), kamor so prišli v dopoldanskem času po dobrih 10 urah hoje. Spredaj sta hodila zastavonoša s slovensko in planinsko zastavo. Pri dražgoški osnovni šoli so jih pozdravili prireditelji, ki so skrbeli za obveščanje o poteku pohoda. Pri osnovni šoli so pohodnikom potrdili izkaznico pohoda, dobili so topel čaj in fižol. Opoldne je bila proslava pri spomeniku dražgoškim žrtvam iz leta 1942; slovesnosti se je udeležilo kakih 6000 —i J obiskovalcev, od tega skoraj polovica pohodnikov. Okrog dveh popoldne so se logaški pohodniki odpeljali z Oblakovim kombijem iz prazničnih Dražgoš. Marinka Petkovšek Borilne veščine vabijo Klub borilnih veščin Logatec (KBV) ponovno vabi nove člane k vpisu. Na treningih se učimo tehnike francoskega boksa, borilne veščine, ki izvira iz Francije inje najstarejši F.vropski borilni šport. Trening je prirejen tako, da sc začetniki naučijo uporabne tehnike ročne tehnike, direktne brce, speljave, polkrožnc brce in krožne brce v najkrajšem času. Tekmovanja v savatu se izvajajo na regionalnih, državnih in mednarodnih ravneh; poleg tega so tudi predstavitve na družabnih prireditvah. Omeniti velja tudi najvišja mesta, ki so jih osvojili naši člani v decembru na mednarodni tekmi na Vrhniki: Žiga Merlak I. mesto v kategoriji do 60 kg, Luka Božič 2. mesto v kategoriji do 80 kg in Anžc Šcmrl - 2. mesto v kategoriji nad 90 kg Kraj in urnik treningov, oprema in članarina Treningi so v Logatcu v športni dvorani ob torkih in četrtkih od 19.30 do 20. ure ter v Hotcdršici v telovadnici osnovne šole prav tako ob torkih in četrtkih od 20.15 do 21.45. Oprema: za začetni tečaj zadostuje le športno oblačilo; vso ostalo opremo lahko kupite prek kluba s 20% popustom. Mesečna članarina: 4000 tolarjev, nc glede na število programov, ki jih boste opravljali. Info; vsi, ki vas ta šport zanima, lahko pridete na kateregakoli izmed treningov ali si ogledate spletno stran kluba: http:/Avww.savate-loj»atec.si ali pa pokličete na tel. 040 900 909. Simon Merlak Ob ščipu na Grmado ^1 Planinsko društvo Blagajana iz. Polhovega Gradca žc od leta 1992 organizira v januarju nočni pohod na Grmado. Logaški planinci so sc povabilu z veseljem odzvali, pa čeprav jc bilo letos to na petek in še trinajstega povrhu. Letošnja zima je natrosila obilico snega tudi po nižjih vzpetinah, med katere sodi tudi polhograjska Grmada, zato udeleženci nočnega pohoda niso imeli le krajšega sprehoda. Pošteno so si prezračili pljuča. Na srečo, in vsem v veselje so organizatorji žc na spodnjem delu poti poskrbeli za »energijsko opremo« s sladkim pecivom in čajem. Tako so pohodniki brez težav premagali pot po gazi do lovske koče. Za zelo žejne ali spet lačne so Blagajanini planinci imeli v koči žc drugo »postajo«. Kogar pa jc zeblo, seje lahko ogrel ob tabornem ognju. Od koče do vrha so nato pohodniki malo grizli kolena, kot se reče. Ker jc bil pohod zelo dobro obiskan, jc pogled v množico drobcenih lučk na grebenu in vrhu dajal vtis, da sc po njem sprehajajo palčki s svetilkami na glavah. Žal, sc jc polna luna skrivala za oblaki, zato popotniki niso bili deležni njenega nočnega sija po zasneženi pokrajini. Nizka oblačnost je vse prikrajšala še za razgled, ki ga sicer ponuja ta gora. Pa nič ne de, ivje po drevju je še polepšalo že sicer lepo, s snegom ozaljšano pokrajino nad Polhovim Gradcem. Na vrhu ni prostora v izobilju, zato so si planinci le oddahnili, sc zaradi vetra in pregretosti topleje oblekli ter sc spustili po drugi smeri proti Gontam. Tamkajšnji prijazen dom jc bil premajhen za vse, zato so prireditelji postavili ob domu še šotor s klopmi in mizami. Dobre volje je bilo v izobilju, saj so nočni gostje skrbi pustili v dolini. Prijetni zvoki muzikantov so božali ušesa šc precejšen del poti v dolino. Sneg seje mlcl pod nogami, a nihče s primerno opremo sc ni pritoževal zaradi moče v čevljih in tudi ne zaradi kakih žuljev ali podobnih težav. Prijetno utrujeni so planinci mimo Sctnicc prispeli na kraj izhodišča.Vožnje do doma pa tudi ni bilo kaj dosti. Tisti, ki so se pohoda udeležili žc večkrat, vedo, daje vsak pohod edinstven, pa čeprav je cilj isti. Drobna doživetja pa ponujajo vselej svoj čar in vabljive mikavnosti. Zpet Soboto, 7. januarja letos, seje 8 logaških planincev ob 21. uri odpeljalo s kombijem do Pasje ravni. Z drugim kombijem pa so se pripeljali planinci iz Hotcdršicc in še trije iz Logatca. Od tam so odšli do kmečkega turizma - »pri Koširju« (860 m), kjer so plačali štartnino, se med okrepčilom pogovorili s prijatelji in znanci ter tako počakali najdaljši skupni pohod, ki seje začel po 23. uri z vodjem pohoda (391 prijavljenih pohodnikov). Krajša pohoda pa sta potekala iz Škofje Loke in iz Železnikov. Noč na nedeljo je bila posuta z zvezdami in tudi luna sc jc nekajkrat pokazala, daljna okolica Škofje Loke in Kranja ter večjih krajev jc bila lepo osvetljena. Snega je bilo veliko, zato je pohod potekal v težkih zimskih razmerah; pohodniki so hodili v strnjeni koloni po ozkih gazeh, po gozdnih poteh in brezpotju. S prižganimi čelnimi svetilkami so prešli pot s Pasje ravni, prek sv. Petra hrib, Zminec v Poljanski dolini, kjer so prečkali Poljansko Soro (353 m), do Breznice pod Lubnikom (780 m), kjer so okrog 4. ure imeli krajši počitek in okrepčilo ob toplem čaju ter sc pogreli ob ognju. Športni kalejdoskop Na Tišje in Javornik Logaški planinci so v decembru ponovili dvoje lanskih pohodov: 11. decembra že 25. pohoda iz Litije na Tišje (584 m) v počastitev 63. obletnice bitke II. Štajerskega bataljona, 18. decembra pa pod vodstvom Jerneja Rusa 27. zimskega pohoda na Javornik (1240 m). M. P. Pred brunarico na Javorniku. Foto: Z. PetrovčU J| METREL Mehanika sestavni deli in naprave METREL Mehanika d.o.o. Ljubljanska cesta 80, 1354 HORJUL SLOVENIJA el.: +386(1)7558-200. Fax.: +386(1)7558-226 http://www.metrel-mehanika.si E-mail: mehanika@metrel.si METREL MEHANIKA sestavni deli in Naprave, d.o.o., Ljubljanska cesta 80. Horjul Smo uspešno podjetje z več kot 40-letnimi izkušnjami pri izdelavi kovinskih polizdelkov. Proizvodnja poteka v novozgrajenih prostorih s sodobno opremo. Zaradi rasti m tehnološkega razvoja podjetja vas vabimo, da se nam pridružite. Prosta delovna mesta: Tehnolog konstruktor m/ž Pogoji: VII. stopnja izobrazbe strojne smeri, znanje angleškega jezika, znanje programiranja CNC obdelav, pripravljenost na dodatna izobraževanja škega jezit Vodja pločevinarne mi Pogoji: V. stopnja Izobrazbe strojne smeri, izkušnje z izdelavo pločevinastih izdelkov, izkušnje iz vodenja večje skupine, komunikativnost, sposobnost koordiniranja, Vzdrževalec m/ž Pogoji: IV. stopnja izobi ira/lie <>li elektro smeri Ponujamo ustvarjalno delovno okolje in dobre možnosti za strokovni razvoj. Prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. Informacije na telefon 7558 302. Peter Janša, direktor Iz sveta mladih Sonce v srcu Tradicionalni božično-novoletni koncert Mladinskega pevskega zbora OŠ Tabor Logatec z gosti Tri dni preden so nam pokajoče petarde spreminjale noč v dan in ko so se celo domače živali, ki čutijo zavetje v nas, poskrile pod kavč, da o tistih živalih, ki jim je gozdnata logaška okolica dom, niti ne govorim, saj si sploh ne predstavljam, kam sc lahko poskrijejo pred človekovo neumnostjo, da uživa v tem, ko je podeželje podobno frontnemu spopadu pri Basri - torej tri dni pred silvestrovim, smo se zbrali tisti, ki radi prisluhnemo, kaj so nam pripravili naši otroci ob izteku starega leta v avli osnovne šole Tabor v Gorenjem Logatcu. Zapel nam je Mladinski pevski zbor tamkajšnje osnovne šole pod vodstvom neumornega Zdravka Novaka in ob pomoči pianistke Larc Hvala; kot solistke Ženskega pevskega zbora so se mu pridružile še Ana in Špela Kavčič ter Karmen Kune, pridružili so sc jim tudi pianist Vinko Kralj, kitarist Bojan Šcn ter flavtist in kitarist Vid Sark s spremljavo in lastnimi vložki. Besedilo Zdravkove življenjske sopotnice Branke pa so interpretirala tri dekleta tako zrelo in profesionalno, da smo komaj verjeli, ko smo slišali, da seje Danaji Kck in Tini Rupnik pridružila Laura Grmck, kije vskočila namesto obolelega fanta, predvidenega za to "vlogo". Kot bi že leta delovale skupaj! In ko so na odru manj vidni, a nič manj pomembni - scenografinja Tcna-Daša Lavrič, mojster luči Slavko Albreht in mojster zvoka Miha Levinger prikimali, daje vse nared, seje predstava lahko začela. Zbor nas jc popeljal po svetu, skozi radost in solze, skozi ples in zaljubljenost, skozi komercialnost do uživanja. Pravzaprav do sproščenosti, ki jc bila močnejša od naključnih spodrsljajev. Mladi pevci so nam napovedali Mozartovo leto in nas prek liberijske pesmi spomnili na lačno Afriko s pesmijo Mi smo ta svet (Wc are thc world). Potem so nas poprosili, naj Pusti(mo) soncu v srce, saj je Za otroke ta svet. Kreslinovo Zvezdice bele so bile del sklopa božičnih pesmi, med katerimi je izstopal Beli Božič (VVhitcChrist-mas) znamenitega Binga Crosbvja, skladba, ki sodi med največje komercialne uspehe v zgodovini popularne glasbe. In kajpak, na koncu nas je razvedrila že "udomačena" Jinglc bells, -kraguljčki, ki so prišli k nam s coca colo in pop cornom. Besedilo, ki je povezovalo izvajanje, je bilo vzneseno, tudi proseče, ponovno nas je skušalo prepričati, da otroci niso navdušeni samo nad hamburgerjem in rave-partyjcm, ampak radi tudi kaj ustvarjajo. To so počeli ta večer. Pravzaprav poustvarjali so nam vzdušje, ki ne potrebuje besed razlage, še prošnje ne, še manj prepričevanja. Pesem skoz svet srčno lepega. Foto: P. Sark Tudi če bi koncert ne imel veznega besedila, bi mu sledili v preprosti želji: vsem vam, staršem in znancem, prijateljem in sošolcem, pedagogom in naključnim gostom dokazujemo, da imamo sonce v srcu, in čutili smo. da ste ga ta večer imeli tudi vi. Kras Plavam za mir, prijateljstvo in čiste vode Martin Strel - maratonski plavalec. Doslej je preplaval Donavo (leta 2000), Missisippi (leta 2002), Parano (leta 2003) in Jangce (leta 2004). Ko je preplaval Donavo, se je vpisal v knjigo rekordov in dobil nagrado športnika sveta. Martin Strel je 10. januarja letos obiskal OŠ Tabor Logatec in predaval o svojih potovanjih po svetu. Ob zanimivem predavanju se je nanizalo tudi nekaj vprašanj. Kako ste začeli plavati? Vedno sem si želel premagati velike razdalje rek in morij. Spremljal sem druge, ki so plavali. Eni so uspeli, drugi ne. Zanimali so me tudi rekordi. Preplavati sem želel še ne preplavane reke in zvečati razdalje, ki jih je doslej človek preplaval. In tako sem prišel do rekordov, ki so mi jih tudi priznali. Želite še izboljšati svoje dosežke? Ja, saj jih izboljšujem z vsakim plavanjem. Mislim, da bo nekaj časa še šlo tako. Koliko časa se pripravljate na vsak nov podvig? Ja, približno poldrugo leto. Ali vam kdo pri tem tudi pomaga? Veliko ljudi sodeluje pri vsakem podvigu. .SV kdaj bojite, da bi vas napadla kakšna piranja ali kakršna koli druga nevarna žival? Bojim se, seveda, ampak, če me napade, me napade. Kako premagujete strah? Včasih ga je težko premagati, ampak tega sem se že naučil. Se razen plavanja ukvarjate še s kakšnim drugim športom; kaj sicer delate v prostem času? Tečem na smučeh, hodim v hribe in telovadim. V prostem času delam na svojem posestvu, v vinogradu, na vrtu in podobno. Se vam je na teh potovanjih kaj še posebno vtisnilo v spomin? Božićnica naših najmlajših Metujčki in petelinčki iz Miklavževega vrtca so sc v dneh pred božičnimi prazniki predstavili v Narodnem domu z vso svojo dobrodušnostjo in prisrčnostjo. Marljive vzgojiteljice so sc morale kar dodobra potruditi, da se je pred številnim občinstvom sredi žoltih zvezdic in modrega oblaka prikazala luna, kije hotela postati lepa. Miklavžev zborček s pihalnim kvintetom Glasbene šole, ki jc spremljal igrico lune in zvezd, pa je navdušujoče odpel še tri praznične pesmice. P Med metuljčki in petelinčki Foto: D. Mulavašič to O Vsi nastopajoči skupaj pa so zbranim v dvorani s pesmijo zaželeli »srečen božič, v novem letu pa mir«. mAš Dogodkov je zelo veliko. Na primer, ko sem plaval po Donavi, sem bil v Romuniji zelo gledan. To je bil dogodek številka ena. Čeprav jc bil predsednik Konstantincsku takrat na počitnicah, je priletel s helikopterjem v Konstanco ter prinesel s seboj petnajst let staro slivovko, ki sva jo tudi skupaj popila. Na primer, da se poškodujete, kaj storite? Lahko plavam tudi z eno roko ali pa tudi brez rok. Običajno poskušam doseči cilj za tisti dan. Potem vidimo, kako naprej. Drugače pa hudih poškodb še ni bilo. Čc pa jc že bila poškodba, smo stisnili zobe in šli dalje. Pri pouku se pogovarjamo o vrednotah. Katere so za vas glavne vrednote? Če gledamo preko plavanja, jc zame vrednota že to, da moje plavanje ljudje sprejemajo. Moje geslo je: Plavam za mir, prijateljstvo in čiste vode. Po svetu so ga sprejeli zelo dobro. In kadar plavam, me ljudje ob rekah pozdravljajo, mediji mc spremljajo, in zdi sc mi, daje to za človeštvo res vrednota. Lidija Kapnik. 8. c, šola Tabor Decembrski utrip na vrhovski šoli Decembrski utrip na podružnični šoli Vrh Svetih Treh Kraljev je bil živahen. Veliko prijetnih trenutkov smo preživeli ob pričakovanju božiča. V začetku meseca nas jc obiskal Miklavž; otroci so z učiteljico Jasmino pripravili igrico o Srečnem ježku, z učiteljico Petro so prepevali zbranim otrokom in staršem, ki so se zbrali v dvorani šole, predvsem pa Miklavžu v pozdrav. Sredi meseca smo na šoli pripravili »dan odprtih vrat« in k dopoldanskemu delu povabili starše. Zadovoljni starši, otroci in učiteljice smo sc dogovorili, da podobne skupne dneve še pripravimo. Predzadnji decembrski teden smo okrasili šolo, izdelali jaslice, okrasili smrečico; z učiteljico Marijo smo izdelali medene srčke in si voščili ob prihajajočih praznikih. Obljubo o druženju otrok, staršev in učiteljic pa smo držali. In ker so za predzadnjo januarsko soboto napovedovali lepo vreme, smo sc odločili, da se skupaj odpravimo na Goli vrh, sosednji hrib, ki gleda na Vrh Sv. Treh Kraljev. Mihaela Na Goli vrh V soboto smo sc zbrali pri Krišofu. Ko smo bili vsi, smo si voščili dobro jutro in šli skozi gozd do sončne ure. Od tam pa čez Lavrovcc na Goli vrh. Na vrhu smo jedli piškote in pili sok. Lepo seje videlo naokoli. Nazaj smo šli kar čez breg. Ustavili smo se pri Sari. Tam smo pili čaj in jedli sendviče. Igrali smo se na toboganu. Ko smo se vrnili do Krištofa, smo sc šc fotografirali. Imeli smo sc zares lepo. Milja inAndra; 2. razred, POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev Iz sveta mladih Rovtarsko novinarstvo Ojla, lepo pozdravljeni iz OŠ Rovte! Ker imamo v Rovtah od septembra svojo redno dopisnico za Logaške novice, smo bili člani Šolskega novinarstva z mentorico vred prepričani, da nam »ni treba« več skrbeti za poročanje o kraju in šolskem utripu. Zato smo svoje sile preusmerili drugam: v prenovo šolskih spletnih strani in v delo znotraj šole (vabimo vas, da si nas »ogledate« na internetni strani: www.o-rovtc.lj.edus.si). Pa smo se ušteli: od uredništva Logaških novic smo dobili namig, da si še vedno želijo (tudi) šolskih prispevkov iz naše šole. Tako se torej spet oglašamo. Šolsko novinarstvo, OŠ Rovte Smučanje v Cerknem V četrtek, 12. januarja, so se učenci predmetne stopnje podali na smučanje v Cerkno. Za razliko od lanskega zimskega športnega dneva je smučarje pričakalo sončno in toplo vreme. Razdelili so jih po skupinah, in sicer po razredih. Želja večine je bila smučanje na šcstscdežnici. S športnim dnevom so bili zadovoljni, motila jih je le gneča na nekaterih napravah. Ob koncu dneva so vsi utrujeni prilezli na avtobus. Nad smučanjem so bili vsi navdušeni, saj so se za en dan rešili šole. So pa tudi uživali v hitri vožnji (nekateri) ali pa negodovali nad »ta počasnimi«. Takšne dneve bi lahko ponovili, saj so imeli koristi tako učenci kot učitelji, ki so ugotovili, da so bili veliko mirnejši kot običajno. Presežno energijo je treba pač nekam dati! Petra Bezeljak in Špela Kogovšek, 8. raz- Areh 2005/06 Učenci 5. razreda so se v torek, 3. januarja, takoj po praznikih, odpravili na Areh na Pohorju - v zimsko šolo v naravi. Spremljali so jih učitelj telovadbe Robert Grom, ter vaditelji smučanja: Ermina Šimenc, do srede je bila z njimi Zala Turk, potem pa jo je zamenjala Katarina Turk. Prejšnja leta so »petarčki« bivali v Domu Zarja. Ker pa zdaj ni več namenjena šoli v naravi, so bili v Ruški koči, kjer so prej puščali smuči.. Bistvo šole v naravi je, da se tisti, ki nc znajo smučati, tega naučijo; tisti, ki pa znajo, šc izpopolnijo svoje znanje. Večino dneva so presmučali, vmes so imeli samo kosilo in zvečer večerjo. Seveda, pa so večere popestrili s plesi. Ko so sc dodobra »naplcsali«, so morali spat. Zjutraj so najprej pozajtrkovali, in spet smučat. Tako so potekali vsi dnevi. Nekateri so že nestrpno čakali na trenutek, ko sc bodo vrnili domov, čeprav jih doma čaka mamino tečnarjenje in sitni brat ali sestra. (Pa je to bolje od garanja na snegu!) Zdaj je spet šola in vsi si neskončno želijo, da bi šc vsaj za en teden lahko odšli spet na Areh, kjer so s prijatelji preživeli veliko lepih trenutkov. Tako je pač z mladimi: vedno si želijo tistega, česar ni. Špela Kogovšek, šolsko novinarstvo, OŠ Rovte Srečanje z obrtmi V petek, 20. januarja, smo imeli učenci devetega razreda tehniški dan z nezanimivim naslovom: Storitvene obrti v našem kraju. A seje izkazalo, daje nezanimiv le naslov, sama dejavnost pa je bila vse kaj drugega. Razdelili smo se v skupine in odšli na potep po Rovtah. Obiskali smo: šiviljo, frizerski salon, gostilno, pošto, bencinsko črpalko, avtoličarja, vulkanizerja ter čevljarja. Ogledali smo si postopke, npr., izdelave oblek (od krojenja do obleke), ličenje avta, »štcmpljali« smo poštne pošiljke, točili bencin v avtomobile, frizirali nekateri so se vrnili »stilno preobraženi«, servirali smo kavico, pekli palačinke ... Izvedeli smo veliko novega, zanimivega in nam še neznanega. Spoznali smo, daje za vsako delo potrebno znanje in spretnost. - Vsakdo bi rekel, da zna prinesti gostu kavo, a smo videli, da ni tako enostavno; neverjetno hitro pljuskne čez rob skodelice ... Po vrnitvi v šolo smo pripravili še kratke povzetke ter jih predstavili sošolcem. Tako smo »v živo« spoznali obrti v našem kraju na zabaven način. Moramo pa povedati še to, da so nas vsepovsod zelo lepo sprejeli, se nam posvetili in nas na koncu še razveselili z darilci, za kar sc jim tudi javno zahvaljujemo. Larisa Jereb, 9. razred, OŠ Rovte Gledališče Fru-fru V torek, 2. januarja, so prišli k nam iz gcldališča Fru-fru. Gledališčniki so nam najprej zaigrali igrico z naslovom Tobija. Ko je bilo igrice Tobija konec, nam je Irena pokazala različne lutke, pri tem nam je veliko nagajal Cene. »Joj, kakšne traparije je delal! Vrtal je po nosu, igral je lutke in take reči.« Po malici smo se razdelili v dve skupini, Jaz sem bila v skupini 1. Naredila sem človeka. Dala sem mu ime Ena šema. Ko sem ga naredila, smo zapeli šc pesmici: Žabja telovadba in Vrabci. Svojo lutkico smo odnesi i domov pokazat svojim staršem. Marjana Kavčič, 2. razred, OŠ Rovte jO M C3 bij Sonček na snegu. Foto: M. Logar Ne nazadnje Bralci pišejo Med sv. Barbaro in sv. Hubertom Lanskega 3. in 4. septembra so Hotenjci doživeli dva zanimiva in radostna dneva. Najprej se je zgodila poroka na Ravniku, kamor se je potrudil sam gospod župan s svojo tajnico in s poročno knjigo. Civilna poroka seje opravila pod šotorom pred cerkvijo. Vse seje lepo izteklo; ob koncu vsega je mladoporočenca blagoslovil tudi dež, ki jc nato pospremil šc vse svate v lepo okrašeno cerkev sv. Barbare, kjer jc cerkveni poročni obred opravil gospod župnik Srečko Turk. Drugi dogodek je veljal praznovanju 60-lctnice lovstva na llotcnjskem. In kako jc bilo nekoč tod z lovstvom? - Pred prvo svetovno vojno je katastrsko območje zajemalo Hotcdršico, Ravnik, Novi Svet in Žibršc. Tedanje županstvo je dajalo lovišče v zakup. Znana zakupnika sta bila idrijska trgovca Šraj in Blaj, za njima šc idrijski mesar Štravs. Lov jc bil v zakupu do prve svetovne vojne. Po vojni je bilo lovišče razkosano - velik del jc pripadal Italiji. Le redek Slovenec je smel v tem delu lovišča na pot lovskih užitkov. Večina lovcev je bila iz. vrst prefektov, veljakov novega gospodarja, financarjev, črnosrajčnikov... Ti lovci so streljali vsevprek, tudi ptice. Del lovišča, ki je ostalo pod Jugoslavijo, je imel v zakupu Vrhničan Malovašič. Zakup je trajal tri leta, zato nobenemu zakupniku ni prišlo niti na misel, da bi obnavljal lovišče, pač pa jc vsak zakupnik izkoristil lovišče, kolikor seje dalo. Tako jc bilo vse do druge svetovne vojne. Takoj po koncu vojne je nekaj domačinov ustanovilo Lovsko društvo Hotedršica. Lovsko strast so si tešili z lovom na lisice, saj je bilo sicer lovišče prazno. Z mnogo odrekanja se je divjad številčno povečala vse do sedanjega bogatega lovišča. Od lovcev pa je odvisno, kaj bodo zapustili bodočim rodovom. In tako jc Lovsko društvo svojo 60-lctnico praznovalo s sveto mašo, ki jo jc daroval domači župnik pri Lovskem domu. Hkrati jc bila maša posvečena svetemu I lubertu, zavetniku lovcev, ki seje rodil leta 655. Bil je nato misijonar na ozemlju današnje Belgije in škof v Maastrichtu. Legenda ga prikazuje kot strastnega lovca. Nekoč jc na lovu ugledal jelena z zlatim križem med rogovi. To gaje tako čustveno prizadelo, da seje odpovedal lovu in odšel v samostan. Zaradi te legende so sv. Huberta lovci prevzeli za svojega zavetnika. Med slovesnostjo so tistega dne pred Lovskim domom v Hotcdršici igrali Zasavski rogisti. Po slovesnosti so lovci vse pogostili z lovskim golažem. Zares, lepo praznovanje. Jože Nagode, Hotedršica r o n m O <^ o rt n -i C Popravek Popravek se nanaša na oglas SINTER iz decembrske številke Logaških novic, kjer je bilo pomotoma zapisano, da »Sinter strešnike prodaja pri nas le podjetje Lipa, Andrej Abrahamsberg, s.p., iz Solkana«. Uredništvo Bralci pišejo Med bliščem in skromnostjo voščilnic V predprazničnih dneh so imeli pismonoše polne roke dela z raznašanjem voščilnic: bleščečih, kičastih, takih s skromno motiviko pa tudi takih, ki ustrezajo merilom estetike. So kar lep vir zaslužka. Pošiljamo jih ljudem, ki jih imamo radi in jih spoštujemo. Seveda, jih s tem želimo razveseliti in jim sporočiti dobre želje. Jaz že celo vrsto let kupujem voščilnice, ki imajo tudi dobrodelno sporočilo - UNICEF. Tudi letos sem se odločila zanje. Niso bile bahavo svetleče, motivi na njih so bili skromni, s preprostimi risbicami, za katere sem imela občutek, da so jih ustvarile otroške rokice. Zame jc bil prav v tem njihov čar. Vsa čarobnost pa jc izginila v trenutku, ko sem dobila voščilo, ki jc bilo sicer prijazno, z lepimi željami... toda le do pripisa, ki sem ga doživela kot klofuto: »Samo neroden človek zmore kupiti tako nerodne voščilnice! Oprostite!« Pa kljub temu mi ni žal, da sem kupila prav tc, saj vem, da sem s tem skromno pomagala brezimnim, ubogim otrokom, ki našo pomoč šc kako potrebujejo. Saj smisla voščilnic ne vidim v razkošnem blišču takih in drugačnih voščilnic, ampak v tem, kaj in kako nanje napišemo. Sicer pa, naj bodo šc tako lepe, končno doživijo skoraj vse enako usodo: romajo v koš za smeti. Zavest, da si naredil nekaj dobrega pa ostane. Zato bom šc kupovala voščilnice s humanitarnim sporočilom. To, kaj jc lepo, pa je stvar presoje posameznika, inje relativno. Vsakdo ima pač svoja merila. Lepota pa sc dostikrat skriva prav tam, kjer jc na prvi pogled sploh ne opazimo. Ivana Mugerle Skupaj zmoremo več Bogat, a morda nekoliko predolg dobrodelni koncert Župnijske Karitas Resnično, 27. januarja so bili z dobrodelnim koncertom Župnijske Karitas iz Dol. Logatca poplačani večmesečni trud in prizadevanja požrtvovalnih članov Karitasa. Vabilu k dobrodelnemu koncertu so se nesebično odzvali številni nastopajoči: med njimi učenke in učenci OS »X talcev« Logatec, Stonoga Bcrta, učenci in učenke Glasbene šole Logatec, dijakinje Gimnazije Žclimljc, Combo Brass iz Glasbene šole Grosuplje, Oktet Pa kol'k'r tol'k', Duo Mir, brcak dancerji, ansambel Notranjci, ansambel bratov Štrukelj, ansambel Crossing llelds... Vsi nastopajoči so sc velikodušno odpovedali honorarju. Bogato nedeljsko popoldne pa sta s kratkimi zgodbicami, polnimi humorja in modrosti povezovalno prepletala napovedovalca Jure Scšck in Janja Nagode, katerima je pritrjevala prepolna dvorana Narodnega doma. Tako se jc v bogatem programu, kije napolnil nedeljsko popoldne, uresničila želja vseh sodelujočih: pomagati pri zbiranju sredstev domači župnijski Karitas to pot za logaške družine v stiski. To pa jc pravzaprav poleg dokaza, da prostovoljstvo in odprtost za sočloveka v stiski v naših krajih šc nista usahnila, tudi najbolj pomembno sporočilo nedeljskega popoldneva, ki so ga s toplino v srcu ponesli na svoje domove tako obiskovalci, nastopajoči kot tudi vsi, ki so v ozadju pripomogli k lepemu in plemenitemu dogodku. NevMa Ne nazadnje ZAHVALA Lučke na mirnem mestu ne blažijo bolečine; lam nekje neka zvezda žari z novim bleščečim sijajem. Hlad ne pogasi /nek. le solzo napravi mrzlo. (Jani Kokalj) Zapustil nas je dragi Marjan Ccmpre 1727-2005 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožaljc, darovano cvetje ter sveče in vsem sodelujočim pri pogrebni slovesnosti. Hvala vsem, ki ste na.šega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: lena Francka, otroci Marinka, Marko, Andrej in Urška z družinami ter sestra Mici in brat Ivan ZAHVALA Gospodje moja luč in moja rešitev! (Psalmj Ob sklenitvi zemeljskega življenja naše drage mame Marije Marija Crdadolnik, r. Albreht *23.2. 1942 '15. 12.2005 se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste obogatili bogoslužje in sodelovali pri organizaciji pogreba. Hvala za vse lepe misli, izrečeno sožaljc in besede tolažbe. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala za nego, vse obiske in molitve. Hvala vsem, dobri ljudje, in vsakomur posebej. Jezus pravi: »Jaz se vstajenje in življenje; kdor vame veruje, bo večno živel.« Naj bo srečna pri Bogu! Vsi njeni ZAHVALA Čas beži. Je minilo leto dni. kar le več med nami ni. V naših srcih pa živiš, saj toliko je reči, ki spominjajo nas na . eg ko še živel si z nami ti. V spomin našemu nadvse ljubljenemu Ivanu Gantarju, čigar življenje je ugasnilo 18. januarja 2005. Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate. Žalujoča žena Marija, sin Janko, hčerka Irma z možem Egonom, vnuka Dejan z Urško, Sehastjan in pra vnukinja Daša ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga Frančiška Hladnik, roj. Arhar 25. 10. 1937- 13. 12. 2205 Zahvaljujemo se vsem za izraženo sožalje, besede tolažbe in podarjene sveče. Posebej se zahvaljujemo dobrotljivi sosedi Zgončevi za vso njeno predano pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala velja tudi gospodu župniku Janezu Komparetu za opravljeni pogrebni obred. Ženskemu pevskemu zboru DI DU za žalno petje in pogrebnemu zavodu Menard za organizacijo pogreba. Hvala prav vsem, ki ste našo pokojno Frančiško pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mož Tone, sin Andrej in hči Marta z družinama Ne nazadnje ZAHVALA Skromno si živela, v bolečinah si trpela. Tam, kjer si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje ho zdaj bivališče. Ljubezen, ki si nam obilo je dala. za vedno v naših bo srcih ostala Mihaela Krajne Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo sc osebju Zdravstvenega doma Logatec, posebna hvala patronažni sestri Urški. Zahvala tudi pogrebcem, pevskemu zboru, gospodu župniku in pogrebnemu zavodu Menard. Žalujoči: sin Bojan z družino, hčerka Melita z družino in sin Boris z družino ZAHVALA Ni ga več med nami našega dragega Miha Tršarja Miha Tršar Vsem, ki ste mu želeli dobro in ste sc ga v dneh žalosti kakorkoli spomnili, mu prinesli svečko, morda cvet ali ga pospremili na zadnji poti, se za izkazano pozornost in sočutje iskreno zahvaljujemo. Tršarjevi Sneg in snežna napletanja »Nad ovinkom« o c/>< n Q Grčarevec. Smučišče »Nad ovinkom«. Jasno. Nič stopinj. Vlečnica "Nejc" obratuje. Skakalnica odprta. Sankališčc urejeno. Tekaške proge na Planinskem polju v pripravi. V tem sporočilu ni nič zlaganega. Bližajo sc šolske počitnice in naši mladi Grčarcvčani bojo imeli prostor za druženje in rekreacijo na svežem zraku. Ni lahko "preštanfati" tako velik hrib, toda za naše mlade upe ni nič težko. Naš hribček bo marsikateremu malčku omogočil prve smučarske korake, kar dokazuje že naša Pika, ki veselo vijuga med vratci. Mitja, lastnik zemljišča, je tudi sam preizkusil smučino in zagotovil, da nc bo zahteval odškodnine za uporabo zemljišča. Plan za prihodnjo zimo je že uokvirjen. Če bodo vremenske razmere take kot letos, nameravamo postoriti še marsikaj. Postaviti želimo šc vlečnico "Milan", z ratrakom pa bomo uredili celotno smučišče in uredili tekaške proge na Planinskem polju. Ta biser narave bi ob snežni podlagi z urejenimi tekaškimi progami resnično zaživel. Za uresničitev našega »vizionarstva« bomo potrebovali marsikatero pomoč; upamo, dajo bomo tudi dobili. Tudi gostinske ponudbe v naši Hop, hop, Grčarevčani! brunarici nc bomo zanemarili; vroči čaj pa šc kaj za povrh vedno prija na svežem zraku. Načrtovano smo vedno izpeljali. Uspelo nam bo. Smučarski hop, hop! s hriba »Nad ovinkom«. Besedilo in foto: Vili Černivec Zavela je prav prijetna Ravniška sapca Letnočasnik - časopis, kot ga še ni bilo! Časopis, ki bo na Ravniku izhajal ob začetku letnih časov, je uvodoma predstavila glavna in odgovorna urednica Ingrid Kovač Brus. V impresumu preberemo poleg imena glavne in odgovorne urednice še imena Nives Kovač, urednice Literarnega kotička, Borisa Zelenca, urednika likovne priloge, Roberta Brusa, urednika fotografije. Vere Brus, oblikovalke; ob njih pa so zapisani še stalni sodelavci: Mclanija, Špela, Polona in Urban Nagode, Jolanda Petrič, Gašper Amon, Vid Zelene ter Hana in Domen Brus. V prvi zimski številki zvemo za tamkajšnja migracijska gibanja, za obisk medveda, za poroko pri sv. Barbari, za telekomunikacijske in medijske pridobitve. Daljši zapisi so namenjeni Tomaškovim, Urbanovecvim, Plcšnajrjevim; beremo pa lahko tudi o asfaltnih zadregah in obetih, o najmlajšem in najstarejšem Ravničanu, o praznikih med adventom in svečnico, celo kulinarični recept je na voljo. In dalje nc manjka niti čestitk, dovtipov in oglasov pa še česa... Časopis ponuja strani tudi zvezdogledom pa ugankarjem, zimskemu turizmu ter literarnim snovalcem pa zapisovalcem legend, mitov in anekdot in pasjih dogodb. O sv. Barbari pa seje najavila kar nadaljevanka... In še marsikaj lepega, zanimivega in koristnega se napoveduje za nadaljnje Ravniškc sapce. In kako prav je tako. Skratka, prijazno, vzpodbudno in hvale vredno. Tudi premisleka vredno; šc posebej tistim, ki so se sredi lanskega poletja lolili ukinjanja Logaških novic. Zato pa: uredništvu Ravniškc sapce iskrene čestitke Uredništvo Logaških novic IšV-- S Sarmico in zdravico na poti k novemu letu Doživetje silvestrskega večera. Nanj sc ljudje pripravljajo več dni, tudi dlje. Priprava silvestrske večerje za najboljše prijatelje m sorodnike... Ob televizijskem ali radijskem programu... Čakajoč novo leto. Ta in oni tudi kam odpotuje... Skratka, posebnost silvestrskega večera... V Logatcu je že nekaj let na ponudbo ogled glasbene oz. gledališke silvestrske prireditve. Na minuli silvestrski večerje prišel v goste Mojtcater, da bi s komedijo Sarmica razveselil logaško občinstvo. To sc jc tudi zgodilo, saj se je vabilu Občine Logatec in Izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti odzvalo toliko Logalčanov in okoličanov, da so do zadnjega kotička napolnili dvorano Narodnega doma in se nasmejali prešerni in navihani komediji. Na kar jc direktorica občinske uprave s prijaznim novoletnim voščilom povabila vse prisotne šc k nazdravitvi novemu letu in ljudem dobre volje s kozarcem peninc. Po veselem večeru so sc radostni obrazi odpravili vsak v svoj prcoslanck silvestrske noči naproti novemu letu, ki ni bilo več daleč. ISevMa Z baklami k polnočnici Grčarevčani so od doma že desetič poromali z baklami v Planino k polnočnici Grčarevec je do leta 1955 spadal pod okraj Postojna. Septembra istega leta so se oblikovale večje občine in Grčarevec seje priključil občini Logatec. Tradicionalne meje so pa ostale - cerkvica sv. Luke v Grčarcvcu, kjer vsako nedeljo mašujc župnik iz Planine, spada pod župnijo Planina (pokopališče za Grčarevec je v Lipi jah - v občini Postojna) in tudi katastrska občina Grčarevec je pod očesom Lovske družine Planina. Torej sedež teh ustanov je v sosednji občini. Nekoč, koje le malokdo imel avtomobil, so Grčarevčani ob velikih praznikih hodili peš v Planino v župnijsko cerkev sv. Marjete. Kasneje seje ta navada obdržala le za polnočno mašo ob božiču, pa šc to vse redkeje, saj jc bil skoraj pri vsaki hiši avtomobil. Leta 1995 pa smo sc nekako spontano zbrali in družno odšli k polnočnici v Planino. Gutarjcvi sodoma izdelali bakle (tako kot še danes) in z njimi so nam svetili po poti do Planine. Letos se nas je skupaj s sorodniki in prijatelji iz Planine, Logatca, Verda in Ljubljane zbralo prek trideset duš. Ker jc Grčarevec razpotegnjena vas in nima nobenih skupnih prostorov, kjer bi sc srečevali, se nekateri skoz leto le redko vidimo (torej ob polnočnici ali pa, žal, ob pogrebu). Spotoma k polnočnici izkoristimo priložnost, da »kakšno rečemo«. No, pokanja petard je mogoče preveč. Sicer pa, ko smo bili mlajši, smo gledali na petarde z drugačnimi očmi .... Vremenske razmere so nam omogočile, da smo kaj hitro prehodili 5 km poti; le na pokopališču v Lipljah smo se ustavili, da so nekateri prižgali sveče na grobovih svojcev. Pred cerkvijo smo sc srečali z domačini iz Planine ter vaščani Jakovice in Laz, ki so tudi prišli peš k maši. Po maši smo si zaželeli vesel božič. V srcih smo čutili, da se bomo naslednje leto spet srečali tu, če nam bo le zdravje dopuščalo. Gvido Komar Drobne išk starožitnosti Kamenje z Brača, les pa iz Grčarevca. Mlinsko kolo sc vrti; melje pa samo za lastne potrebe. Lojtrniki pa čakajo, da se umakne voda s Planinskega polja. -C (m 3 Besedilo in foto: Vili Černivec olj O N. e nazadnje r c T? n O" -! C =. t J S Mane iz časa med obema vojnama Tu je zapis nekaterih drobcev iz naše še žive preteklosti, iz časa med obema svetovnima morijama. Med ljudmi, ki so zaznamovali takratni naš čas, je sredi starega Logatca do poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja živel tudi Mane Knežević. Še danes je živ spomin nanj in še vedno mi pooseblja staro jugoslovansko podobo časa ter dogajanj ob takratni jugoslovansko-italijanski meji. I. K nam je prišel nekaj pred drugo vojno med graničarje, na takratno jugoslovanko-italijansko mejo. Bil je kapetan pogranične čete, kot seje sam prav rad predstavil. Nasledil je že pred njim postavljene mejne stražarje, ki so k nam prišli najprej na črto premirja. Kar nekaj časa je preteklo med zasedbo naših krajev in podpisom Rapalske pogodbe. Dejstvo je bilo, da »takratna ljubljanska vlada ni ukrenila ničesar proti Italijanom, ki so šli preko dogovorjene meje. Italijani so bili 7.11.1918 že v Logatcu« (Enciklopedija Slovenije). Logaški kronist je v svojem zapisu »Spomini logaškega vedeža« (F.Mihcvc, Logatec 4.4.1937 - Rokopis ) celo zapisal, da so se Italijani žc 4.11.1918, »tako hrabrili, da so v Logatcu zapovedali vse slovenske zastave odstraniti in so jih s svojimi italijanskimi nadomestili. Kdor ni hotel naglo slovensko zastavo odstraniti, so mu jo raztrgali. Povedali so takrat, daje neki gospod po imenu Hamerlitz na Čevicah, koje bil primoran svojo slovensko zastavo odstraniti, da jo je vpričo Italijanov kušnil«. V Enciklopediji Slovenije je zapisano tudi naslednje: »Na seji ljubljanske vlade so ugotovili, da prihajajo Italijani v naše kraje v večjih oddelkih in nihče ne ve, kako daleč nameravajo iti. Res je, šli so tudi preko črte londonske pogodbe in so se z močno izvidnico 16.11. pripeljali z Vrhnike celo v Ljubljano. Šli so prek črte londonske pogodbe. Na Vrhniki jih je ustavil major Svabič in tako prešel v slovensko zgodovino zasluženo kot daljnovidni vojščak«, je zapisal T. Pavšič v svoji prijetno napisni knjigi Ob stari meji, Idrija 1999. Naj še z besedami »Logaškega vedeža« (*) opišem ta čas. »Po tem, ko se je meseca novembra 1920 za Italijo in Kraljestvom Serbov, Hrvatov in Slovencev podpisala ona v Rapalsko pogodbo imenovana določila, kaj dobi Italija in kaj ostane Jugoslaviji, so se napravile nekake provizorične meje«. Provizoričnost meje potrjuje tudi zapis mag. B. Mlakarja z Inštituta za novejšo zgodovino, ko v spremni besedi h knjigi Tomaža Pavšiča zapiše: »Kol zanimivost omenimo na tem mestu, da, na primer, leta 1925 jugoslovanske orožniške postaje na oni strani še niso razpolagale z novimi kartami z vrisanimi novimi mejami. Zato je tedaj komandir Zendarmarijske stanice D. Logatec uporabljal še. staro, sivo avstrijsko specialko, na katero je z rdečim vrisal novo mejo. Poleg tega je z modrim poudaril nekdanjo deželno goriško-kranjsko mejo«. »Tapogodba«, nadaljuje Logaški vedež (*), »je velevala, da mora Italija se umakniti iz Logatca. Italijani so se pa nato strašno težko pripravili, ker se je njim nekaterim zelo prikupilo tukaj. Italijani so bili v Logatcu skoraj dve leti in štiri mesece. Dne 27. svečana so jo neradi popihali iz Logatca in to je bil pa tudi en vesel In zanimljiv in spomina vreden dan«. Dalje pripoveduje Logaški vedež o tem italijanskem bivanju pri nas tudi naslednje: »Ko seje dne 26. svečana iz Vrhnike v Logatec po cesti z avtomobilom pripeljala perva jugoslovanska deputacija, kjer so jih Logačani že dolgo časa prej željno pričakovali, so Italijani, še kar jih je bilo v Logatcu, nikakor niso hoteli verjeti, da bo za sedaj gotovo treba oditi. Logačani pa, koso perve Jugoslovane ugledali, so naglo povsod svoje slovenske zastave razobesili. Ko so Italijani to ugledali, so mislili tO ubraniti. pa ni šlo. Kako pa so ostrmeli, ko se je nekoliko stemnilo, začelo naj prvo po gričih, potem pa povsod naokoli skoraj za vsacim vogalom pokati. To pa jim je vzelo pogum, da se. niso upali nikamor ter so bili celo noč v velikem strahu. Drugi dan, dne 27. svečana 1921, je bilo napovedano, da pride iz Ljubljane pervi jugoslovanski vlak v Logatec. Prišel je okoli desete ure sila dolg vlak z dvema lokomotivama, okrašen z vejami, z bršlinom in z drugim enakim lepotičjem in vse v slovenskih zastavah. Odspred je stala velika tabla z živo rudečimi črkami Pozdravljeni bodite naši jugoslovanski bratje. In ta dan seje pričelo v Logatcu zopet novo življenje«. (Se nadaljuje.) MiP --£š| Ko pomeni praznik tudi praznino V stavbi stare občine domu jejo med drugimi tudi krajevna skupnost in vse logaške politične stranke, vendar se nihče ni zmenil in izobesil zastavo na državni praznik - 8. februarja! ...Oblast in z njo čast... menda omenja nekje celo Prešeren. Ne nazadnje Gradovi kralja Matjaža Letos je pod Peco potekala že 14. prireditev »Gradovi kralja Matjaža«. Na tekmovanju v gradnji gradov in drugih snežnih skulptur je v soboto, 28. januarja, sodelovalo več kot sto ekip iz domovine in tujine. Najlepši grad je izbral sam kralj Matjaž, enega pa je izbralo občinstvo. Kralj Matjaž si je izbral tudi najlepšo Alcnčico. Prireditev so popestrili še koroški kantavtor Milan Kamnik in črnjanski »plesalci ognja«. Gradove si je možno ogledati še kakih 14 dni, seveda, če bo vreme dopuščalo. Ogled gradov je lahko zelo lep družinski izlet na Koroško. Želim si, da bi nekoč na prireditvi sodelovala tudi kaka ekipa iz. Logatca. Stoji ledeni grad, oj, stoji. Besedilo in foto:(ivido Komar Skakalnica ponoči Lepotica spod Sekirice je januarja pozdravila mlade skakalce na prvi nočni tekmi. Foto: J. Turk PLANINSKI POHOD Nedelja, 19. februar POHOD PO LOGAŠKI PLANINSKI POTI-L DEL Org. in info: Planinsko društvo Logatec, tel.: 041 594 545 (Janez Rudolf), ali 051 313 815 (Tomaž Naglic) Bog ga je dal, bog ga bo vzel - led! Stopnice so sredi zime postale prava ledena past za vse, ki so po njih obiskovali Ljubljansko banko, zavarovalnico Triglav, knjigarno in trgovino Mcrcator. Stopnišče v ledenem oklepu. Ni ga bilo in ga ni bilo od nikoder, ki bi se bil usmilil v led okovanih stopnic in ne ljudi, ki so tvegali in tvegali po oledeneli nevšečnosti. Kaj pa pravi odlok o javnem redu in miru in podobnih rečeh?! Besedilo in joto: France Brus rt i—l Ne nazadnje Briljantni valček v Grčarevcu Znani slovenski gledališki, filmski, televizijski in radijski igralec Aleš Valič živi z družino tako rekoč neopazno v prijetni hiši v Grčarevcu že tretje leto - Všeč mu je, ker je tu našel mir; sosedje in vaščani nasploh so prijazni in ne zahtevajo preveč njegovega časa, kot smo tokrat »positnarili« mi, želeč pogovora z njim. Aleš Valič - nazadnje Grčarevčan. Foto: P. Sark r o Cf 1 j C Zdi se, da je priimek Valič nekako 'rezerviran' za igralstvo: Aleksander, Dare, Iztok, Blaž , Nina in Aleš. Pa menda niste vsi v sorodu? Aleksander in Darc sta v sorodu, vendar ne oče in sin. Aleksander ima sina Iztoka, Darc pa Nino in Blaža, in vsi ti so MftfHlj I igralci. Jaz sem pa povsem I druga veja, v nobenem I dokazljivem sorodstvu z njimi. Mama in oče sta doma iz bližine Vipave, jaz sem se rodil v Ljubljani. Res gre igralstvo pogosto iz roda v rod, samo pri meni ni tako. Moji predniki sc, na primer, s kulturo niso veliko ukvarjali, razen moje stare tete, izseljenske pisateljice Ane Krasna, ki seje po 50 letih vrnila iz Amerike v Ajdovščino. Leta 1978 ste diplomirali na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo, kmalu prejeli nagrado Prešernovega sklada za znamenito predstavo Ella in za Bulgakovega Moliera. Dobili ste pa tudi druge nagrade? Da, ponosen sem na štiri Borštnikove nagrade, med njimi na nagrado za mladega igralca. Takrat sem igral v Tržaškem gledališču, potem za Dedalusa in Evropejce in Jaga v Othcllu. Potem sem dobil tudi Severjevo nagrado, ki je med igralci zelo cenjena, ker je žirija res strokovna; en član je celo z Akademije. To je edina nagrada, pri kateri sc na skupni podelitvi združujeta profesionalni in amaterski teater. Lahko torej rečemo, da je ni zvrsti, v kateri ne hi sodelovali, tudi radijska igra in TV drama. Ste kdaj na odru tudi prepevali? Oh, veliko. V Ujetnikih svobode Mladinskega gledališča in v Beraški operi ljubljanske Drame, pa še pri mnogih drugih predstavah. Nasploh, prepevanja je bilo inje na naših odrih veliko, samo vprašanje časa je, kdaj bomo res uveljavili musical, v Celju so že igrali Chicago, v Mariboru je spet na sporedu Beraška opera... Kaj pa vas je, gospod Valič, pritegnilo v gledališče, če v družini, kot ste prej dejali, te tradicije ni bilo? Že iz osnovne šole sc spomnim, da so mi učiteljice dale vedno kaj prebrati, recitirati, imel sem in, na srečo, še imam dober spomin. Potem pa so mc sprejeli v gledališki krožek, ki gaje vodila Draga Ahačič v ljubljanskem Pionirskem domu; tam blizu smo namreč stanovali. Pa mi v tem krožku ni bilo všeč in sem prestopil k lutkovnemu krožku, ki gaje vodil pisatelj Lojze Kovačič. Delal je predstave tudi za Festival otroka v Šibeniku. In meje pritegnilo, da sem šel za deset dni na morje, pa ne le to, pritegnilo me je njegovo sodobnejše delo z lutkami: kombinacija lutke in živega igralca. Sedem let sem tam delal in sc sprijateljil z. njegovim sinom, kantavtorjem Janijcm Kovačičcm. No, v osnovni šoli sem pel tudi v pevskem zboru. Na Bežigrajski gimnaziji pa sem hitro postal član dramskega krožka pod vodstvom profesorja I .aha, ki je izjemno bogatil znanje dijakov; delali smo Majakovskcga, pa Kralja Ubuja... Sam se spomnim, daje v tem Kralju l/huju igrala tudi Logatčanka Jasna Rupnikova, zdaj zdravnica v Logatcu. Ste jo torej poznali? Z Jasno sva sodelovala in sc je zelo dobro spomnim. Delali smo veliko, več predstav. Bližala seje matura; odločil sem sc za odličen uspeh, da mi ne bi bilo treba k maturi, recimo, iz kemije. Nato sem se ojunačil in šel delat sprejemni izpit na AGFRT. In ga opravil. Za igro sc jih je tudi leta 1973 prijavilo več kot 100. Moj profesorje bil, recimo, tudi dr. Mirko Zupančič. Videl sem njegovega Matička, ki ga je delal z logaškimi gledališčniki, in moram reči, daje bila imenitna predstava. Sem pa na Akademiji prijatelj tudi z njegovim sinom Matjažem. Se spominjate svojih kolegov z Akademije? Seveda, denimo, Zvone Agrež, ki zdaj dela v Celju, pa Olga Kacjan. Samo mi trije iz prvega letnika smo skupaj končali. Selekcija je bila res ostra. Imeli smo srečo, da smo bili študenti Poldeta Bibiča, šc prej Mirana Ilcrzoga, delali smo s Komnom in Šcdlbaucrjem, spoznali smo sc z najboljšim sistemom dela na odru. (iibal sem se v res dobri profesorski druščini, in čc bi sc bilo treba odločiti šc enkrat, bi se ponovno odločil za igralski poklic. Na odru pravzaprav zadnja leta vse bolj uživam. Mislim, da boste razumeli, če vaš vprašam, kaj vas je pritegnilo v Logatec? Tukaj najbrž za kako igralsko povezavo ne gre. Nc, kje pa. V Ljubljani jc moja družina imela podstrešno stanovanje. Z ženo imava dva otroka, in 50 m2 jc bilo na sicer krasni lokaciji nasproti Gospodarskega razstavišča le premalo. Najprej smo sc preselili v bližino Šentjakoba, potem pa sem imel srečo, da sem našel to hišo v Grčarevcu. Je pa nekaj zanimivo. Ugotovil sem, daje to kraški svet in da mc na neki način spominja na Vipavsko dolino in mije tu zato bilo takoj všeč. Pa tudi žena, ki je sicer z Gorenjske, jc čutila, da bi tukaj lahko bili doma. In ker moramo igralci veliko delati doma, potrebujem mir. In tega jc tu Brez lopate ne bo šlo. Foto: P. Sark Ne nazadnje res dovolj. Planinsko polje je čudežno. In Ljubljana jc blizu. S čim M pa ukvarja soproga, kako sta otroka sprejela selitev glede šole? Žena je poslovna sekretarka; dela v ljubljanski Operi, otroka pa hodita v gimnazijo na Aškerčevo in v Moste. Jc pa sin hodil v zadnja razreda osnovne šole v Dolenjem Logatcu. Mislite, da bosta šla otroku po vaših igralskih stopinjah? Mislim, da ne, čeprav se včasih začuti, da sla se nalezla nekaj igralstva. Kako so vas pa Logatčani sprejeli? O nas gre namreč glas, da smo '.v kolom zabiti in s smolo zaliti'. (Smeh.) Nas so zelo lepo sprejeli, sosedje so krasni, in čeprav smo malo iz središča vasi, se odlično razumemo z vsemi, ki jih poznamo. Krasno je, kar dela naše turistično društvo. Ali vas kaj prosijo, da bi nastopili za kraj? Nc, ne. Te želje najbrž obstajajo, ampak verjetno vidijo, koliko imam dela... Zdaj, gospod Valič, ste dekan AGFRT; prej pa ste bili član Drame, ne? Da, član Drame sem bil od leta 1980. Najprej sem delal v Tržaškem teatru. Od lanskega oktobra sem dekan AGFRT, kjer imam veliko dela. Bijemo težak boj za obstoj Akademije, za njen razvoj, predvsem pa imamo hude probleme s prostori. Obljubljeni so novi prostori, novogradnja. Rešujemo in delujemo, in upam, da nam bo uspelo. Pa vam ta služba dopušča, da še igrale toliko, kot hi si Želeli? Moram reči, da so na Akademiji precej razumevajoči, in lahko delam tudi tisto, kar me najbolj veseli. Res pa je tudi, da sem leta 2004, ko sem odšel iz Drame, imel toliko ponudb, da sem v 4 mesecih naštudiral 4 premiere. Zdaj mc zasedajo: Idiot, ART, Jez, Romeo in Julija, Tri verzije življenja. Iskanje izgubljenega časa in pa Fcdra. Velik zalogaj in nekaj izjemnega je Sokratov zagovor v MOL, omenim pa naj tudi En španski komad v Mali drami in pa predvsem AP en al' dva? predstavo, ki sva jo po besedilu Saše Pavček pripravila z ženo Tcjo, ki je za svojo diplomsko nalogo naredila prijavo predstave na razpis Ministrstva za kulturo. V nalogi je predstavo obdelala do potankosti. Čeprav na razpisu nisva dobila ničesar, sem predstavo zrežiral. Povsod jo igramo z velikim uspehom. S kom se na odru dobro počutite? Oh, nimam problemov s kolegi ali kolegicami na odru. Težko bi koga posebej izpostavil; iz preteklosti sc spomnim, da sem odlično sodeloval z Branetom Grobarjem ali Ivom Banom. Z Jernejem Šugmanom se, recimo, zelo dobro ujameva. Kaj pa režiserji? Nekje sem prebral, da že 20 let odlično sodelujete z liduardom Milerjem. Dobrega ujemanja med igralci in režiserji sc najbrž ne da povsem razložiti. Z Eduardom Milerjem sva doživela precej lepih gledaliških trenutkov. Predstava Ella jc pomenila študij, kjer sva se z Milerjem tako ujela. Seveda, nc smemo pozabiti imenitne Al jc Tkačeve, ki je igrala vlogo brez teksta. Miler jc potem režiral Malomeščansko svatbo. Potem pa nekaj časa nisva sodelovala. Sicer pa sem sodeloval z mnogimi režiserji. Omenim naj šc Petanon, odlično delo s Komnom, s Šcdlbaucrjem, Zupančičem in še katerimi. Svoje nagrajene vloge pa sem naredil predvsem s Šcdlbaucrjem, Milerjem in Pipanom. V današnjem pogovoru niste omenili predstave, ki se mije zdela imenitna. To je Jančarjev Briljantni valček. Kako to? Smeh je prijeten tostran in onstran scene. Foto: P. Sark V to predstavo sem bil povabljen naknadno, ko je zaradi bolezni moral odstopiti veliki Polde Bibič. Mislim, da jc Volodja, ki sem ga moral odigrati, ena največjih vlog slovenskega teatra nasploh. Predstava je dobila Stcrijcvc nagrade in šc vrsto drugih. Gospod Valič, težko hi vas žanrsko uvrstil; kam se uvrščate sami? Na srečo, sem uspešen v vseh žanrih. Slovenski prostor jc glede občinstva le omejen, in bi bilo škoda, če bi bil uspešen samo kot komik ali kot igralec »resnih vlog«. Kaj pa filmske vloge? Spominjam se jih cele vrste: od Nikogaršnje zemlje, kjer smo Slovenci nekako 'dobili' Oskarja, prek Rabljeve sence do Kavarne Astoria in filma Ljubezen nam je vsem v pogubo in Sreče na vrvici Posebna je bila tudi vloga v TV nadaljevanki Vuk Karadžič, kjer ste igrali Miklošiča, pa glas ste posodili v raznih risankah... Delo na filmu in na televiziji mije bilo vedno zanimivo in jc šc. Pa vendar mi je od vsega tega najbolj ljub tonski zapis Malega princa, ki sem ga posnel na kaseti, pa tudi samostojna kaseta recitacij Prešernovih pesmi. Kaj pa tujina? V tujem jeziku nisem kaj prida nastopal, tudi Miklošič v Vuku Karadžiću jc bil kajpak Slovenec. Spominjam pa se gostovanja v Mehiki s predstavo Zid, jezero. Tja bi šel takoj spet. Mehika meje začarala. Z Malomeščansko svatbo sem bil v Seulu, potem pa sem bil z Dramo v Nemčiji, Avstriji in drugod. Danes smo slovenski igralci cenjeni v Evropi. Ko so si tujci ogledali predstavo Mein Kampf, so bili očarani nad slovenskimi igralci, ki naj bi po njihovem združevali nemško preciznost s slovansko mehkobo. Sklepali so, da mora biti študij na Akademiji zelo kvaliteten.Ta ocena mc posebej zdaj, ko sem na Akademiji dekan, veseli. Slovenski igralci slovijo kot sposobni, dobri. Na odru ste doma, deklamirate radi, delate z otroki, sodelujete z amaterji in tako naprej. Ali je področje, na katerem se še niste, pa si ga želite preizkusiti? Želim si v slovenskem filmu narediti dobro vlogo. Občutek imam, da moja ambicija glede filma šc ni realizirana. Kdaj tudi kaj napišete? Nekajkrat sem že napisal kaj za svoje nastope, ampak dela jc na splošno preveč, da bi sc lahko posvetil pisanju. Mogoče bo monokomedija AL cn al' dva? kdaj na sporedu tudi v Logatcu. Bilo bi lepo. Gospod Valič, hvala za vaš čas in za tale pogovor. Hvala tudi vam. Kras Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3700 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec. si 21 vflmiže ^ • -LJS let A-EnTer Finančno - računovodske storitve • dolgoletne izkušnje • strokovno usposobljeni kadri Voljčeva cesta 1, 1360 Vrhnika Tel: 01/750-28-40 info@a-enter.si www.a-enter.si |