Ničelna toleranca do nasilja med porodom Za sočutno ter ženski in otroku naklonjeno strokovno utemeljeno obporodno skrb Preliminarna ocena stanja dr. Zalka Drglin in Irena Šimnovec Ljubljana 2022 1 Ničelna toleranca do nasilja med porodom Za sočutno ter ženski in otroku naklonjeno strokovno utemeljeno obporodno skrb Avtorici: dr. Zalka Drglin in Irena Šimnovec Ilustracija: Tajda Pavletič Foto: iStockphoto.com Oblikovanje: Boštjan Pavletič Založnik: Združenje Naravni začetki Elektronska različica je dostopna na: https://praviceporodnice.org/ Elektronski datotečni format: pdf Kraj izida: Ljubljana Leto izida: 2022 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 116081411 ISBN 978-961-95882-0-8 (PDF) Gradivo ni lektorirano. Stik z avtoricama: info@mamazofa.org Spletna stran Združenje Naravni začetki www.mamazofa.org Naslov: Zaloška cesta 54, 1000 Ljubljana fb Združenje Naravni začetki fb Pravice porodnice Študija je nastala kot izdelek v Drugem javnem pozivu CNVOS za oblikovanje produktov na področju zagovorništva in novih storitev NVO, financer Ministrstvo za javno upravo. Copyright © 2022 Združenje Naravni začetki. Vse pravice pridržane. Prepovedano je vsakršno kopiranje, prepisovanje, razmnoževanje in kakr- šnokoli razširjanje brez pisnega dovoljenja avtoric. Izjemoma je dovoljena uporaba v izobraževalne ali raziskovalne namene v citatni obliki, pri tej je obvezno navesti vir in avtorstvo dela. Posvečeno materam V študijo je bilo vloženega veliko dela, avtorici ga posvečava materam. 1 2 Ničelna toleranca do nasilja med porodom Za sočutno ter ženski in otroku naklonjeno strokovno utemeljeno obporodno skrb Preliminarna ocena stanja na področju institucionalnega nasilja nad ženskami in pari ter neprimernih praks Časovno obdobje preliminarne raziskave: od 28. marca do 31. decembra 2018 Naravni začetki Združenje za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva 2022 3 4 Hvala vsem ženskam in moškim, ki ste sodelovali s porodnimi pričevanji Avtorici preliminarne študije se zahvaljujeva vsem ženskam in moškim, ki ste v raziskavi sodelovali s svojimi porodnimi pričevanji. Gre za doživljanja, ki bi jih najraje pozabili, pa vendar tistega, kar je nerazrešeno, ne smemo anestezirati, ker bo sicer bolelo drugje in ob drugem času; ki jih marsikdo ne bi rad poslušal, pa jih nikakor ne smemo preslišati, kajti tudi umaknjeno ob stran vpliva na nadaljnje življenje tiste, ki je bila žrtev, in tistih, ki so bili priče. S svojimi porodnimi zgodbami ste omogočili, da smo natančneje uzrli doslej ne dovolj vidno, včasih spregledano, tudi zatajeno ali celo zanemarjeno plat sodobne obporodne pomoči. Ker ste o njih spregovorili, smo prisluhnile in pokazale na neprimerno skrb, vključno z nasiljem, na nesprejemljivo ravnanje ali opuščanje skrbnega ravnanja, na povzročene duševne in telesne bolečine ter trpljenje in njihove posledice. S tem skupaj ustvarjamo prostor za pogovor in prispevamo k oblikovanju sočutne ter ženski in otroku naklonjene strokovno utemeljene obporodne skrbi. Hvala, ker ste z nami na poti k odlični obporodni skrbi. 5 Vsebina Uvodne besede o prehodu v materinstvo in realnosti obporodne skrbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Izhodiščne predpostavke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Teoretični premisleki in prikaz izbranih rezultatov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Je tudi nasilje nad ženskami v ustanovah feministična tema? Kako razumeti porodniško nasilje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Zakaj javno govoriti o neprimerni skrbi za ženske, vključno z nasiljem? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Pregled izvedbe zbiranja, analize in interpretacije izbranih rezultatov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Kratek številčni pregled porodnih pričevanj in obravnave dokumentarnega filmskega gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Zapis, analiza in interpretacija dokumentarnega filmskega gradiva, posnetega v Sloveniji – začetnega prizora filma Družina . . . . . . . . . . . . . . 23 Analiza in interpretacija porodnih pričevanj, zbranih z vprašalnikom na 1KA in prek e-pošte ter poglobljenih pogovorov . . . . 29 Ranjene pripovedovalke zgodb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Kako nastane rana? Vrste nasilja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Kako se rodi bolečina? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Odnosni vidiki porodne skrbi – ugotovitve o aktualni problematiki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Kako ranljivost prevesti v moč? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Kako krepiti avtonomijo žensk v obporodni skrbi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Povzetek ugotovitev študije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Povzetek ugotovljenih vrst nasilja in neprimerne obporodne skrbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Cilj je zavezujoč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Priloga Izbrana porodna pričevanja in odlomki porodnih pričevanj iz preliminarne raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 7 Vsaka ženska ima pravico do najvišjega možnega standarda zdravja, vključno s pravico do spoštljive obporodne skrbi, kjer se ohranja njeno dostojanstvo. Svetovna zdravstvena organizacija, World Health Organization, Prevention and elimination of disrespect and abuse during childbirth, 2014 Odnos do vsake ženske je spoštljiv. Zagotovljeno je dostojanstvo žensk. Zagotovljen je kakovosten odnos vseh zdravstvenih strokovnjakov in drugih, ki sodelujejo v obporodni skrbi. Vsak zdravstveni strokovnjak je za kakovost skrbi, ki jo zagotavlja, osebno odgovoren materi, družini, skupnosti in zdravstvenemu sistemu. prva postavka, Porodna pobuda za odlično obporodno skrb, Združenje Naravni začetki, 2010 8 Uvodne besede o prehodu v materinstvo in realnosti obporodne skrbi V tej preliminarni študiji pišemo o neustrezni skrbi, da za odlično obporodno skrb, 2010, Nežna pobuda, vključno z nasiljem, ki jo nekatere ženske v Sloveniji 2015), Z. Drglin tudi v pisnih znanstvenih, strokovnih doživljajo v obporodni zdravstveni oskrbi, torej v ob- in poljudnih prispevkih ter predavanjih. Omenjeno in dobju nosečnosti in po rojstvu otroka, predvsem pa naslovljeno je med drugim tudi v publikacijah Rojstna med porodom. Prikazujemo podatke za petnajstletno hiša, 2003 in Rojstna mašinerija, 2007 (gl. literatura). obdobje, od leta 2003 do 2018, z redkimi izjemami, pridobljeni pa so s porodnimi pričevanji žensk, ki so Odmevnost problematike v medijih in odzivi v no- rodile v Sloveniji (in dveh moških, ki sta bila spremlje- vembru 2018 kažejo na odlično prepoznavanje aktu- valca partnerki pri porodu). Pri proučevanju tako po- alnosti in pomembnosti naše teme. Z izjavami smo membnega dogodka v življenju ženske, kot je rojstvo sodelovale v Tedniku in v Dnevniku na RTV SLO, otroka, so pomembni kvantitativni in kvalitativni po- pripravile smo izjavo za javnost oziroma za medije datki. Skupaj nam še bolj zares pokažejo večdimenzi- in jo posredovale, objavljena je bila tudi na spletnih onalnost poroda in njegovo prepletenost z mnogoteri- straneh in na Facebooku. Organizirale in izvedle smo mi dejavniki, ki sooblikujejo naša življenja, življenja pogovorni večer, na katerem sva sodelovali avtorici žensk, ko postajamo matere, in otrok, ki se rojevajo tega elaborata, samostojna babica in porodničarka iz na svet. Porodnišnice Jesenice o sodobni obporodni skrbi »Je pomembno, kako (se) rodimo«, 12. 12. 2018 v Hostlu Skrbno smo izbirali besede, kajti gre za izredno obču- Celica, Ljubljana. Obiskanost dogodka je bila izjemna, tljivo tematiko, trudili smo se, da je vsaka premišlje- prav tako kasnejši odzivi in povratne informacije. no na svojem mestu. Študija je preliminarna in z njo rišemo konture pro- Govorimo o tistem vidiku naše obporodne skrbi, o ka- blematike nasilja med porodom – gre za trasiranje terem do nedavnega, do oktobra 2018, ko so se tudi raziskovanja te pomembne problematike v porodni- v Sloveniji pojavili odzivi na medijsko izpostavljeno šnicah v Sloveniji. S študijo opozarjamo na številne nasilje v reproduktivnem zdravstvenem varstvu na dejavnike, ki jih je potrebno upoštevati pri raziskova- Hrvaškem, ni hotel nihče od odločevalcev nič slišati nju nasilja med porodom. Orisujemo dosedanji razvoj in o katerem ni bilo javnega diskurza – o različnih teorije in aktivnosti, povezane s tematiko nasilja med vrstah neprimernega ravnanja, vključno z nasiljem porodom. (besednem, telesnem, strukturnem, tj. institucional- nem, spolnem) v porodnih sobah in drugih prostorih Zbrali smo ogromno dragocenega gradiva in pridobili porodnišnic in širše, v obporodni zdravstveni skrbi v številne podatke; v pričujočem dokumentu so izbra- Sloveniji. ni in prikazani le nekateri. Elaborat je sam po sebi že zelo obširen, pa še pri tem sva se morali omejiti na ne- O nasilju med porodom smo sicer pri Združenju Na- katere pomembnejše vidike. Obstajajo pa še številne ravni začetki precej govorili, opozarjali nanj in na po- pod-tematike, ki bi zahtevale podrobnejšo obravnavo. trebo po naslavljanju in razreševanju problematike Ta bi bila pravzaprav v prihodnje nujna – s tem bi še pozivali različne ustanove (Ministrstvo za zdravje, za- dodatno osvetlili problematiko in tako prispevali k stopnice in zastopnike pacientovih pravic, posamezne njenem razumevanju in razreševanju. porodnišnice, širšo zainteresirano javnost) med dru- gim v naših dokumentih (gl. na primer Porodna pobu- 9 10 Izhodiščne predpostavke Izpostavljamo nekatere pomembne izhodiščne pred- jo telesno ali besedno nasilje, spolno zlorabo. Roje- postavke in jih na kratko pojasnjujemo. vajo tudi ženske, ki se soočajo z izzivi v duševnem zdravju. Skrb zanje je v sistemu, kjer se zaposleni JJ Z vstopom medicine na področje nosečnosti in v porodnišnici z žensko, ki rojeva, srečajo prvič, še poroda in z njenim razvojem smo veliko pridobili: posebej zahtevna. z rabo antibiotikov in transfuzije, z varnimi tehni- kami carskega reza, s pomembnimi diagnostičnimi JJ Dobronamernost zdravstvenega strokovnjaka postopki, posegi ter zdravili za reševanje zapletov in ne varuje pred tem, da ne bi bila ženska ob posame- zdravstvenih težav pri ženski in otroku sta – skupaj z znem ravnanju ali odnosu prizadeta. Tega ni vedno izboljšanimi življenjskimi pogoji, dostopom do zdra- lahko sprejeti. vstvene skrbi in večjo avtonomijo žensk, vključno s tisto pri odločanju o materinstvu – upadli smrtnosti JJ Obstajajo številne dobre izkušnje z obporodno in obolevnost pri ženskah in otrocih. skrbjo, z zdravstvenimi strokovnjaki s spoštljivim odnosom, ki zagotavljajo individualizirano skrb. Iz- JJ Slovenija se po določenih kazalcih uvršča med rekamo jim priznanje za njihovo delo, prizadevanja države z dobrimi porodnimi rezultati, v nekaterih in vztrajnost. smo v samem vrhu Evrope (perinatalna in maternal- na umrljivost). JJ Naš namen ni izpostavljati ne posameznih po- rodnišnic ne poimensko zdravstvenih strokovnjakov JJ Skupni cilj babištva, porodništva in žensk je in zdravstvenih sodelavcev. varna in učinkovita skrb za žensko in otroka. Var- nost vključuje telesni in duševni vidik. JJ Nikakor ne trdimo, da je neprimerna skrb pre- vladujoča značilnost obporodne zdravstvene skrbi JJ Tu raziskujemo – torej zbiramo porodne zgod- ali da so vsi zdravstveni strokovnjaki povzročitelji be, jih analiziramo in interpretiramo – z namenom, nasilja nad ženskami. da bi ugotovili, kako ženske doživljajo svojo obporo- dno skrb. Ne gre za prizadevanje za objektiven pri- JJ Trdimo, da je skrb nekaterih zdravstvenih kaz posameznega poteka poroda ali analizo klinič- strokovnjakov za ženske med porodom neprimer- nih primerov. na: govorimo o odnosu, dejanjih, opuščanju dejanj; vključuje tudi besedno, telesno in spolno nasilje. JJ V nekaterih primerih je šlo za nenadne poro- dne zaplete ali za izjemne dogodke, kot je na primer JJ Nikakor ne trdimo, da so vse ženske med poro- porod mrtvega otroka, večinoma pa v tej študiji go- dom deležne neprimerne skrbi, vključno z nasiljem. vorimo o »navadnih«, nezapletenih porodih, kjer predhodno ni bilo prepoznanih večjih zdravstvenih JJ Trdimo, da nekatere ženske tudi med porodom tveganj ali patologije pri otroku ali ženski. doživljajo neprimerno skrb, vključno z nasiljem. JJ Tudi ženske z najrazličnejšimi ranljivostmi po- JJ Trdimo, da so neposredno ali posredno žrtve stajajo matere: v neugodnih življenjskih okoliščinah, neprimerne skrbi, vključno z nasiljem, tudi nekate- hudih stiskah; tudi tiste, ki so doživele ali še doživlja- ri dojenčki in nekateri (bodoči) očetje, oziroma par- 11 tnerji porodnice, možje; oziroma družine. JJ Tisti zdravstveni strokovnjaki, ki delajo soču- tno in strokovno, so morda prav tako prizadeti, ker delujejo v sistemu, kjer se med vsem dobrim dogaja tudi tukaj prikazano. JJ Neprimerna skrb in nasilje, o katerih govori- mo, so različnih vrst, ki so med seboj pogosto preple- tene in soodvisne: 1. neustrezni postopki in posegi, 2. neprimeren odnos do ženske, 3. besedno nasilje, 4. telesno nasilje, 5. spolna zloraba, 6. stigmatizacija, 7. diskriminacija, 8. kršenje človekovih pravic, 9. kršenje pacientovih pravic in 10. institucionalno oz. strukturno nasilje. J J Različne vrste neprimerne skrbi, vključno z nasiljem, zahtevajo razreševanje in ukrepanje na različnih ravneh. J J Prepoznavanje problematike neprimerne skr- bi, vključno z nasiljem med porodom, je prvi korak k njenem razreševanju. J J Uresničevanje ničelne tolerance do nasilja med porodom je pomemben prispevek k odlični obporodni skrbi v Sloveniji. J J V interesu družbe je, da se tako načelno kot v praksi vzpostavi in ohranja ničelna toleranca do na- silja med porodom. J J Tako kot velja za žrtve nasilja v družini in žr- tve partnerskega nasilja: za neprimerne prakse in nasilje so odgovorni tisti, ki jih izvajajo – vsakdo je odgovoren za svoja dejanja ali odsotnost ustreznih ravnanj, odgovornost pa nosi tudi zdravstvena usta- nova, v kateri se to dogaja, in sistem, ki taka dejanja omogoča, dopušča ali jih ne preprečuje. 12 Teoretični premisleki in prikaz izbranih rezultatov V tej študiji prikazujemo nekatere teoretične premi-zloraba v zdravstveni instituciji je hkrati tudi del in- sleke in predpostavke ter prikazujemo rezultate ozi- stitucionalnega nasilja. Pri Združenju smo se srečali roma oceno situacije v Sloveniji glede nasilja in nepri- z opisom prakse, pri kateri je porodničar ženski med merne obporodne skrbi. vaginalnim pregledom s stimulacijo klitorisa »poma- gal« pri porodu brez predhodne informacije, kaj na- Neprimerna obporodna skrb, vključno z nasiljem merava storiti in brez njenega dovoljenja, da se je sme dotakniti in početi kaj tako zelo intimnega; ne da bi Pri koncipiranju nasilja v sodobni porodni pomoči kdo od navzočih strokovnjakov in strokovnjakinj to moramo v svoje razmišljanje vključiti razločevanje preprečil in se zavzel za pravice ženske. Gre za primed merami nasilja in različnimi vrstami neprimer- mer spolnega nasilja, kršitve pacientovih pravic, člo- nega ravnanja, vključno z nasiljem. vekovih pravic ženske, ki je del institucionalnega na- silja; ker je storilec veljal za avtoriteto, bi bil upor v Tako govorimo na eni strani o eksplicitnem nasilju, delovnem okolju, ki še vedno temelji na hiearhičnih kjer gre za premišljeno in načrtno, ali pa impulzivno odnosih, zagotovo pogumno dejanje. Seznanjeni smo izvajanje postopkov in posegov ali prikrajševanje za s konkretnimi primeri nasilja na delovnem mestu, ki postopke in posege ali zdravila z namenom povzročati se dogajajo med zdravstvenimi strokovnjaki v poro- telesno ali psihično bolečino ali je ne lajšati. V teh pri- dnišnicah. To je posledica hierarhičnega odnosa med merih storilci ali storilke zlorabljajo svoj položaj moči strokovnjaki in strokovnjakinjami oziroma strokami, in specifično odvisen položaj porodnice, njeno stanje seksizmov, ostankov avtoritarnega položaja medicine, in okoliščine, da bi ta trpela. Med njimi so posamezni- kar sodi v institucionalno nasilje. Popis različic nika- ce in posamezniki z moteno osebnostno strukturo, z kor ni zaključen. duševnimi boleznimi ali z zlimi nameni in podobno. Ob tovrstnih izjemnih in ekstremnih pojavih se lahko V kakovostnem sistemu obporodne skrbi naj bi koli- vzbudi celo sum na kaznivo dejanje. kor je le mogoče zmanjševali možnosti za nasilje in zlorabe; če bi do njih že prišlo, pa bi jih hitro prepo- Od te skrajnih točk se premikamo k raziskovanju manj znali in ustrezno ukrepali, da bi zaščitili ženske (otro- očitnega nasilja in neprimernih postopkov, posegov, ke, družine) in tudi zdravstvene strokovnjake. problematičnega odnosa do žensk, ki so pogostejši in manj očitni, celo razumljeni kot »normalni«. Potrebno je raziskovati vse vrste nasilja, ukrepati ob pojavih in nasilje preprečevati. V pričevanjih žensk ni mogoče vedno jasno opredeli- ti, za kakšne vrste nasilja gre, ker gre za kompleksne situacije, vpete v življenjsko zgodbo posameznice in specifične okoliščine. Na primer, pri svetovalnem delu smo spoznali nosečnico, ki jo je v preteklosti spolno zlorabil ginekolog. Za prijavo se ni odločila, niti ne za to, da bi prispevala pisno pričevanje; spolna 13 Je tudi nasilje nad ženskami v ustanovah feministična tema? Kako razumeti porodniško nasilje? Ob začetnem feminističnem zavzemanju za prepozna- ja Človekove pravice pri porodu (angleško Human Ri- vanje in preprečevanja nasilja v družini, partnerske- ghts in Childbirth, HRiC), katere članici sva tudi avto-ga nasilja, nasilja do otrok, do starejših, torej nasilja v rici te študije. V oktobru 2018 so se v Sloveniji pojavili zasebni sferi, – kar je sedaj prepoznano kot pomemb- odzivi na pričevanje gospe Ivane Ninčevič Lesandrić na družbena tema –, pa je aktualno tudi poudarjanje iz Hrvaške o neprimerni oskrbi v reproduktivnem feminističnih teoretičark in aktivistk, da je nujno pre- zdravstvenem varstvu po spontanem splavu v tretjem poznavanje in preprečevanje nasilja v ustanovah. Gre mesecu nosečnosti, ko so ji opravili kiretažo materni- za vrtce, šole, druge izobraževalne ustanove, bolnišni- ce, – ne da bi predhodno pojasnili postopek in ne da ce, in različne sfere poklicnega življenja. Še posebej je bi uporabili anestezijo –, in na aktivnosti hrvaške ne- v zadnjem času izpostavljeno spolno nasilje v modni vladne organizacije Roda, ko so njene predstavnice v in pop-kulturi, ki ga preči družbeno še ne dovolj ra- izpostavljeno problematiko vključile tudi obporodno zumljeno in ne dovolj naslovljeno nasilja zaradi spola, skrb in jo označile kot eno ključnih spregledanih tem oziroma nasilje, povezano s spolom. Že dolgo vemo, nasilja nad ženskami danes. da obstaja nasilje tudi v zdravstvenem sistemu, in da je to nasilje pogosto nasilje nad »drugim spolom«, kot je poimenovala žensko (da bi s tem opozorila na njen Pokazali bomo, zakaj v sodobnosti, ko smo komaj do- status) s svojo referenčno knjigo Drugi spol ena vodil-bro vstopili v enaindvajseto stoletje, šele prihaja čas nih francoskih filozofinj in avtoric S. de Beauvoir. Gre javnega diskurza o nasilju med porodom. Iščemo od- za nasilje nad ženskami. govore na vprašanja, kako je mogoče Zaradi pomena in posledic nasilja, povezanega s spo- JJ prvič, da ženske (še vedno) doživljajo nepri- lom, naj povzamemo nekatere vidnejše aktivnosti za merne, neustrezne in nasilne postopke in posege njegovo preprečevanje in prepoznavanje v zadnjih med porodom; letih. Medijsko izpostavljeno in vplivno gibanje o JJ drugič, da so posamezni vidiki odnosa zdra- spolnem nasilju nad ženskami »Jaz tudi« (Me Too Mo- vstvenega osebja do žensk neprimerni, neustrezni vement) predstavlja splošno osveščevalno akcijo (z ne- in problematični, nasilni; katerimi problematičnimi vidiki), ki se mu je pridruži- JJ tretjič, da se ženske v nekaterih primerih po- la tudi Slovenija s projektom #jaztudi, Osebne zgodbe čutijo kot objekt v medicinskem u-stroju; mizoginije v Sloveniji (www.jaztudi.si). V Italiji so leta JJ četrtič; da so kršene človekove pravice žensk 2017 objavili rezultate študije o porodniškem nasilju in pravice pacientk. (njena soavtorica Elena Skoko je predstavila njihove izsledke 8. 3. 2018 na Zdravstveni fakulteti v Ljublja- Če pogledamo nekoliko širše, razmišljali bomo o (splo- ni na predavanju Na dokazih temelječe zagovorni- šnem in vendarle posebnem) položaju žensk v obpo- štvo – italijanske izkušnje). Na Slovaškem so ustvarili rodni zdravstveni o/skrbi. in izjemno odmevno prikazovali dokumentarni film o porodniškem nasilju Medzi nami (angleški naslov Odpori Before I Meet You) avtorice režiserke Zuzane Limove, odmevne so aktivnosti za spremembe v obporodni Odpori do tovrstnih tematik so izraziti, prav dobro so skrbi na Madžarskem, še posebej ob primeru Agnes poznani iz zgodovine gibanj za pravice žensk in pra- Gereb. Že nekaj časa deluje mednarodna organizaci- vice otrok v zvezi z nasiljem v družini in partnerskim 14 nasiljem. Veliko je zanikanja, da se kaj takega sploh stne patologije določenih izjem med zdravstvenimi dogaja, »zmanjševanja« in individualizacije proble- strokovnjaki. matike, prelaganja odgovornosti na ženske in njihovo domnevno »problematičnost«, »zahtevnost«, osebno- Nekaj besed o sistemskem (institucionalnem) nasilju stno strukturo, osebno zgodovino duševnih bolezni V neustrezni skrbi in nasilju nad ženskami med po- ali duševnih motenj, zlorab in podobno, ali celo za rodom ne gre za slepe sile, naključne izraze moči prerazporeditev krivde na ženske. Težko je verjeti, da posameznic/-kov nad posameznicami. V njih je mogo- se kaj takega dogaja, in nekateri čutijo odpor do tega, če razbrati (tudi) poskuse družbenega nadvladovanja da bi predstavljeno sprejeli kot del izkušenj tu in zdaj, žensk, krotitve njihove avtonomnosti, moči, njihove raje bi ohranili neproblematično, »lepo« podobo. Če spolnosti, skratka, gre za posege za omejevanje ženske se že kaj dogaja, to ni tu, pač pa nekje drugje, ali ne svobode. Ženske skozi zlorabe in nasilje pri porodu zdaj, pač pa v preteklosti. Pri tem so v pomoč obramb- dobivajo okrepljeno sporočilo, kje je »njihovo« mesto, ni mehanizmi, na primer zanikanje ali zmanjševanje kdo kot matere so in kakšna je cena materinstva. Če problema in pomena dogajanja. ukrotiš porodnice, ukrotiš emancipatorno silo mater. Porod je eksistencialno doživetje, v simbolnem smislu Med posebej problematičnimi so odzivi, češ da so so- (in v nekaterih primerih realno) se dotikamo življe- dobne ženske razvajene, da niso pripravljene nič po- nja in smrti, in takrat sporočila v smislu: bodi poslu- trpeti, da nimajo pravih predstav o porodu – šlo naj šna, ubogaj, kajti tebi in tvojemu otroku preti nekaj bi vendarle za rojstvo otroka, češ, zanj marsikaj po-hudega, če ne, izjemno močno delujejo. Idealiziranje trpiš in pretrpiš. Iz zgodovine zavzemanja za pravice materinstva (pri katerem morda deluje tudi narcizem žensk vemo, da so prav matere posebej izpostavljene – torej jaz kot odlična, nepogrešljiva in nenadomestlji- nadzoru in urejanju in da so pravice žensk kot ma- va mati) in vzbujanja krivde (jaz kot slaba, nemogoča ter nemalokrat kršene prav s sklicevanjem na njihovo mati) sta dve plati istega kovanca. materinstvo oziroma s sklicevanjem na dobro otroka. Kje so ženske najbolj občutljive in dovzetne za sporo- Nujna je menjava perspektive: dobrobiti žensk, ki no- čila družbe, če ne tam, kjer so najbolj ranljive: v po- sijo in rodijo otroka in najpogosteje zanj aktivno skr- rodnem procesu; v času, ko postajajo matere (gl. npr. bijo, ga negujejo in največkrat tudi dojijo, ne moremo publikacije R. Davis-Floyd). zoperstavljati dobrobiti otroka. Ko govorimo o odlični obporodni skrbi, je izhodišče zavezanost k dobri skrbi Normalizacija neprimerne obporodne skrbi za nosečnico in porodnico ter žensko po porodu, da bi ta lahko kar najbolje živela svoje materinstvo. To Naš namen je usmeriti snop svetlobe na načine, kako je vedno povezano tudi z odrekanjem, nelagodjem, medikalizacija, institucionalizacija in tehnologizacija bolečino. Kdo naj določa mero, koliko naj ženska pre- nosečnosti in poroda omogočajo določene postopke, nese ali potrpi, če ne ona sama? Na kakšno mesto se procese in odnose, ki jih ženske doživijo kot neprimer- postavljajo zdravstveni strokovnjaki s pričakovanji, ne in pogosto tudi kot nasilne, in ki nemalokrat niso kaj in koliko naj nosečnice ali porodnice potrpijo za (takoj) prepoznani kot taki – tako s strani izvajalcev (domnevno!) dobro otroka, in z implicitno ali eksplici- kot tudi s strani žensk. tno izraženimi očitki ženskam, česa niso pripravljene storiti za otroka? Eden od pomembnih vidikov porodnega nasilja je to, da je postal del »normalnega«, da se njegova pojavnost Pojavljajo se poskusi, da bi prikazano problemati- razume kot nekaj, kar vzameš v zakup in pretrpiš, da ko nasilja označili zgolj kot subjektivno doživljanje bi »dobila« (tudi izrazi so zelo povedni, mar ženska objektivno neproblematične porodne pomoči. Tak dobi otroka ali ga rodi?) otroka. Del razlogov zagotovo pristop je kratke sape in ne vzdrži premisleka, kajti lahko pripišemo zgodovini porodne pomoči in preho-kakovostna obporodna skrb vključuje telesno in du- da porodov v ustanove medicinskega tipa. Če spozna- ševno dobrobit ženske in sodelovanje, kot bomo videli te, da je to, kar vidite, nasilje, boste morali priznati, da v nadaljevanju. je bilo nasilno marsikaj v preteklosti, kar je bilo spre- jeto kot del vsakdanjega ravnanja: rutinsko ločevanje Nekateri skušajo nasilje pojasnjevati – če že pritrdijo novorojenčkov in mater, na primer, kar je glede na ugotovitvam, da se dogaja – le kot izjemo, redek pri- sodobne znanstvene ugotovitve zagotovo negativno mer, ekscesno dejanje nekoga v zdravstvenem siste- vplivalo na otroke in matere. »Naraven« in pričako- mu, ki ga (še) niso prepoznali kot takega, ker če bi ga/ van odziv na prevladujoče in »zapovedane« škodljive jo, bi ustrezno ukrepali. A problem še zdaleč ni (le) prakse in okoliščine je v samem jedru pristanek na na-stvar nekaterih osebnih značilnosti in celo osebno- silje in njegova »normalizacija«. Prepoznanje nasilnih 15 praks v nedavni preteklosti zadeva vse nas, in odpori preprečujejo, da bi jih preprosto ozavestili kot take. Posledica je, da se v prevladujočem splošnem mnenju negativne izkušnje žensk zanikajo, porodniško nasilje pa je prikazano kot del nujne in potrebne oskrbe. A ko enkrat spregledaš, ne moreš več »ne videti«, to pa pomeni, da spoznaš, da drugi zaradi povzročenega ali opuščenega doživlja telesno ali duševno bolečino, kar zavezuje k ukrepanju. Identifikacija z agresorjem in zanikanje Pojav identifikacije z agresorjem kot odziv na zaznano nasilje poznamo iz drugih vrst nasilja, je del dinamike doživljanja na primer pri spolnem nasilju ali pri na- silju v družini. Ko se začenjamo pogovarjati o nasilju, se v nas lahko vzbudijo občutki ranljivosti, odvisnosti od odraslih, ko smo bili še majhni. V enem delu lahko čutimo potrebo po zanikanju, da bi nekdo z avtoriteto, od katere/ga smo ali smo bili odvisni, lahko zlorabil položaj moči in deloval v nasprotju z našim dobrim, nam škodoval in nas ranil ali celo kako drugače ogro- zil. Ko gre za nasilje, povezano s položaji v razmer-jih odvisnosti in/ali podrejenosti – nadrejenosti, je na delu zanikanje. Obrambni mehanizmi čuvajo iluzije o »dobrem velikem odraslem«, ki varuje odvisne in še ne-odrasle, ali tiste, potrebne pomoči in nege. Tako se na primer v primeru spolne zlorabe v družini pojavi razmišljanje tipa: kako bi bil nekdo res storilec zavržnega dejanja spolne zlorabe otroka, ko pa je vendarle dober sosed ali prijazna sodelavka, uglajen človek, na vodilnem mestu v priznani ustanovi, naše izkušnje z njim pa so prav pozitivne. Sprožijo se me- hanizmi, s katerimi se preloži odgovornost na žrtev nasilja, jo okrivi, da se je neustrezno vedla, da je izzi- vala, da si je to celo »zaslužila« in podobno. Tako nam ni treba misliti na to, da je nekdo potencialna žrtev pravzaprav brez razloga z njegove, njene strani. Ni se nam treba soočiti z lastno ranljivostjo in mislijo, da se nekaj podobnega lahko zgodi komurkoli v primerljivo odvisnem položaju. 16 Zakaj javno govoriti o neprimerni skrbi za ženske, vključno z nasiljem? Nekateri tudi menijo, da je nasilje neprimerno in na Marsdena Wagnerja Moj porodni načrt; z ozaveščanek način nespodobno javno omenjati, saj se večina njem o pravicah z brošuro Moj trebušček, najin porod, zdravstvenih strokovnjakov trudi dobro delati, z od- naše rojstvo; in ključnimi dokumenti, kot sta Porodna piranjem »problematične« tematike pa naj bi metali pobuda za odlično obporodno skrb in Nežna pobuda, slabo luč na vse. v kateri osvetljujemo potrebe otroka, matere in očeta v prvih urah po rojstvu; s prosto dostopnima doku- Sodelavke pri Združenju Naravni začetki smo bile v mentarnima filmoma Postaja in Naročje, ki sva jih kot vseh letih našega delovanja od ustanovitve leta 2000 avtorici ustvarili v letih 2016 in 2017. dalje posredne priče različnih vrst neprimerne poro- dne skrbi in tudi obporodnega nasilja in to še vedno Ženske potrebujejo tudi informacije o razpoložljivi tudi smo. Ženske z nami delijo svoje izkušnje in po-porodni pomoči, izbirah, ki so na voljo, in izkušnjah sledice teh izkušenj; v nekaterih primerih oba starša. drugih žensk, ki so že matere, da bi se lahko ustrezno Dolžnost vsakega posameznika in vsake posameznice pripravile in izbrale tisto, kar potrebujejo. v naši družbi, da utemeljen sum na nasilje v družini, še posebej pa sum na nasilje nad posebej ranljivimi, Nekaj strahu pred porodom čuti skoraj vsaka ženska, kot so na primer otroci, sporoči pristojnim organom. še posebej tiste, ki te izkušnje še nimajo. V manjšem V primeru nasilja nad nosečnicami in porodnicami, deležu čutijo zelo hud strah pred porodom. Nekatere nad ženskami v obporodnem obdobju, si med dolžno- trpijo zaradi povečanega strahu, tudi tesnobe, ki ju sti štejemo na ta pojav javno opozarjati. Tako nasilje je lahko negativne porodne zgodbe povečajo. Ženske s hkrati (lahko) tudi nasilje nad otroki (otrok kot priča travmatično porodno izkušnjo (ne glede na to, kaj je in vpleteni in žrtev) in moškimi, očeti oziroma par- predstavljalo vir travme) se morda sploh ne odločijo tnerji. za naslednjega otroka, tiste, ki pa se, navadno že pred novo nosečnost čutijo strah, ki se ob približevanju po- Nekateri zagovarjajo stališče, da je tematiziranje na- roda navadno še krepi. silja med porodom neprimerno, še posebej, če to sto- rimo v javnosti. Problematizirajo javni diskurz o tej Kako torej hkrati jasno nasloviti problematiko, pri temi, češ da s tem krepimo tudi dvom in nezaupanje v tem pa upoštevati potrebe in doživljanje različnih zdravstvene ustanove in v zdravstvene strokovnjake, žensk, ki postajajo matere? in ker naj bi s tem strašili bodoče porodnice. Premisli- mo skupaj. Pri pisnem prikazu posameznih porodnih pričevanj v javnosti in razkrivanju podrobnosti smo se odločile, To, da ženske v nosečnosti potrebujejo krepitev zau- da ženskam v pričakovanju otroka namenimo odsta- panja v svoje sposobnosti rojevanja in materinstva, je vek, ki napoveduje, kakšne vrste branje sledi. Tako se razumljivo in pri našem delu se konkretno zavzema- lahko same odločijo, ali nadaljujejo z branjem ali ne. mo za to. Pridobivanju novih spretnosti, utrjevanju Tovrstna »varovalka« prispeva k zmanjšanju tvega- že obstoječih in opolnomočenju je namenjen velik del nja, da bi z besedilom ženske obremenili. naših aktivnosti. To počnemo na delavnicah, osebnih srečanjih, vodenih srečanjih za nosečnice in njihove Res je, kot je rekla ena izmed sogovork ob opisovanju partnerje, s prevodi knjig, kot sta prelomna babiška naših ugotovitev: »Ali se to tudi dogaja? Jaz sem ime- knjiga Ine May Gaskin Modrost rojevanja in priročnik la drugačno izkušnjo. Mislila sem, da so vse take kot 17 moja. Saj bi vendarle vsako porodnico morali nositi Ne povedati za neprimerno skrb, neustrezno obravna rokah!« »Nositi na rokah« bi bilo dobro razumeti navo in nasilje je celo sporno, kajti prav na molk ra- kot: porodnica v središču odprtih in podpornih rok čunajo izvajalci nasilja, žrtve pa ostanejo same s svojo oseb krog nje, kjer si vzame, kar potrebuje in da ji izkušnjo in njenimi posledicami. Storilci računajo na dajo, kar je treba in ko je treba. Ker pa (še) ni vedno mehanizme, ki so vse do nedavnega žrtvam prepre- tako, in ker imamo ob dobrih izkušnjah tudi drugač- čevale spregovoriti o nasilju v družini, o partnerskem ne, smo na spletni strani www.mamazofa.org zapisa-nasilju, nasilju nad otroci; o spolni zlorabi, in ki so le pojasnilo: prisotni še danes. Za to, da nekaj, kar je bilo v prete- klosti morda celo sprejemljivo, danes prepoznamo kot »V idealnih okoliščinah bi se nosečnice napajale z ra- neprimerno skrb, je potrebno informiranje in senzi- dostnimi in navdihujočimi porodnimi zgodbami. Tako bilizacija javnosti, pa tudi uporabnic in uporabnikov bi se podprle z doživetji in s praktičnimi izkušnjami obporodne skrbi. žensk, ki so že rodile. Žal vse porodne zgodbe niso take. Ta porodna zgodba /ki sledi, op. Z. Drglin/ lahko vse- Ženske so (že tudi če gledamo zgolj formalno ali prav- buje opise neustrezne skrbi, nespoštovanja človeko- no) subjektke s pravico odločati o svojem življenju, vih pravic ženske in/ali doživetja, povezana tudi z ob- svojem telesu, zdravju in s tem tudi o porodu, na- čutki nemoči, zlorab, nasilja in podobno. Če načrtujete tančneje, o porodni pomoči, postopkih in posegih, kar nosečnost ali če ste noseči in se poroda močno bojite, temelji na človekovih pravicah, ki so zagotovljene z če se ob misli nanj soočate s tesnobnimi občutki, vam Ustavo RS, in pravicah pacientov, ki so podrobneje svetujemo, da premislite, ali bi nadaljevali z branjem. zajete v Zakonu o pacientovih pravicah, in njihovim Morda v vašem primeru potrebujete drugačne vrste udejanjanjem. informacij in podpore. Pišete nam lahko na info@ma- mazofa.org.« V nekaterih porodnih pričevanjih, ki smo jih zbrali, se ženske jasno opredeljujejo glede našega raziskovalne- V obvestilu za javnost v oktobru 2018 smo pred posa- ga projekta s tematiko nasilja in odgovarjajo na (nena- meznimi izbranimi deli izjav iz porodnih pričevanj za pisano) vprašanje: »Ali je treba govoriti o nasilju med našo preliminarno raziskavo 0 nasilja zapisale podob-porodom?« Naj povzamemo nekaj odzivov žensk na no sorazmerno krajšo različico pojasnila: našo študijo: ženske si želijo, da se je od takrat, ko so rodile, že kaj spremenilo (A85, A156), hvaležne za to, »Ti odlomki vsebujejo opise neustrezne skrbi, nespo- da so imele (nekatere prvič) priložnost povedati o svo- štovanja človekovih pravic ženske in/ali doživetja, jem doživljanju, in zdi se jim pomembno, kot pravi v povezana tudi z občutki nemoči, zlorab, nasilja in po- nadaljevanju A85, »… da podelim svojo travmatično dobno. Če načrtujete nosečnost ali če ste noseči in se izkušnjo poroda. Pomembno se mi zdi, da se nekdo poroda močno bojite, če se ob misli nanj soočate s te- s tem ukvarja.« snobnimi občutki, vam svetujemo, da premislite, ali bi nadaljevali z branjem.« Ženske, ki postajajo matere, so v veliki večini odrasle. Da bi ženske obravnavali, kot da niso zmožne prene- sti določenih vidikov resničnosti, da bi infantilizirali ženske, da bi jim celo prikrivali, kar vemo – na kaj takega ne moremo pristati. Celo nasprotno, ženske potrebujejo realističen prikaz tega, kar lahko pričaku- jejo, ko pričakujejo (če parafraziramo naslov znanih ameriških uspešnic – priročnikov za nosečnost What to Expect When You‘re Expecting, ki naslavljajo tematiko z nekoliko humornim in mestoma pokroviteljskim tonom). Olepševanje bi pomenilo podcenjevanje žen- sk. Pomenilo pa bi tudi, da sodelujemo pri še vedno prisotnem nekoliko vzvišenim trepljanju (bodočih) mater, naj ne berejo preveč in naj apriori zaupajo, pa bo vse v redu. 18 Pregled izvedbe zbiranja, analize in interpretacije izbranih rezultatov V nadaljevanju prikazujemo potek zbiranja, analize in dobja hospitalizacije neposredno pred porodom in interpretacije porodnih pričevanj. Govorimo o sloven- doživljanja žensk v bolnišnici v obdobju poporodnega skih porodnišnicah. In govorimo o današnjem času, o bivanja. Nabor pričevanj obsega tako vaginalne poro- zadnjih petnajstih letih. Veliko večino porodnih priče- de kot tudi carske reze. vanj so prispevale ženske, dva tudi moški. Sodelujoče in sodelujoči v njej ne predstavljajo reprezentativne- Pri študiji gre za načrtno zbiranje negativnih izkušenj; ga vzorca, ne gre torej za statistično relevantne nu-velika večina ilustracij s primeri, ki jih uporabljamo v merične podatke, jasno pa sta razvidni pojavnost in študiji, so iz tega dela. razmerja med posameznimi vrstami nasilja in nepri- merne porodne skrbi. V tej študiji so navedbe (npr. citati, povzetki) označe- ne z zaporednimi številkami posameznega porodnega Po metodoloških vzorih že opravljenih podobnih raz- pričevanja iz 1KE (A1, A2 …). Te so bile določene po vr- iskav in poznavanju sprememb v obporodni skrbi v stnem redu prispetja ali vpisa in ne kažejo nič druge- Sloveniji v zadnjih desetletjih smo se odločile za zbi- ga. Imena oseb, omenjenih v pričevanjih, so spreme- ranje podatkov iz 15-letnega obdobja od 2003 do 2018. njena, prav tako so ponekod (sicer redko) izpuščene nekatere preveč izrazite osebne okoliščine, da bi za- Vsa v študiji upoštevana, vključena pričevanja so v gotovili neprepoznavnost oz. anonimnost sodelujočih. bazi podatkov opremljena z letnico poroda (nekatera Imena porodnišnic in zdravstvenih strokovnjakov so z datumom poroda) in porodnišnico ozirom krajem izpuščena, prav tako letnice porodov. Pričevanja, ki poroda. Pri predstavitvi rezultatov nismo želele izpo- smo jih prejeli drugače kot v 1KI ali so bili pridobljena stavljati posameznih porodnišnic in tudi ne posame- s poglobljenimi intervjuji, so označena s spremenjeni- znih imen zdravstvenih strokovnjakov, kjer so ome- mi začetnicami imena in priimka pripovedovalke ali njeni. Namen raziskave ni bil pokazati, da je morda avtorice pričevanja ali z zaporedno številko (AB …, ali v eni porodnišnici več kršitev kot v drugi, več nasilja B1, B2 …). ali kaj podobnega. Študija ni bila zastavljena na reprezentativnem vzorcu, ker za to nimamo ne pogo- V medijih so se oktobra in novembra 2018 pojavile jev ne sredstev. To dejstvo je med drugim tudi odraz pripombe s strani zdravstvenih strokovnjakov, da pri- podcenjenosti problematike in tega, da ima izrekanje kazi posameznih izkušenj brez imen porodnišnic niso resnice o neprimerni skrbi in nasilju v porodnišnicah dovolj verodostojni. Zamisel o predstavitvi rezultatov status »nekorektnosti« (»Mi, zdravstveni strokovnjaki, iz spletnega vprašalnika z imeni porodnišnic in tudi z se trudimo, vi pa takole o nas!«). Dolgoletno utišanje imeni in priimki zdravstvenih strokovnjakov (kjer so žensk glede tega, kaj so (dodatnega, neupravičenega jih avtorice spontano navedle) bi bila v naši študiji si- in neopravičljivega) pretrpele med porodom, in ne- cer preprosto izvedljiva, vendar odstopa od namenov -podpiranje raziskovanja problema nasilja v bolnišni- tega elaborata. Če bi se v prihodnje odločili za študijo cah sta torej del problema. S to preliminarno študijo na reprezentativnem vzorcu, bi morda kazalo neka- problem »trasiramo«, nanj pokažemo in ugotovimo, v tere rezultate prikazati tudi po posameznih porodni- kakšnih oblikah obstaja. šnicah. Pričevanja smo omejile na izkušnje poroda v sloven- skih porodnišnicah; vključene so tudi izkušnje iz ob- 19 Kratek številčni pregled porodnih pričevanj in obravnave dokumentarnega filmskega gradiva Porodna pričevanja smo zbirale v pisni in elektronski Vprašalnik obsega pet strani in vsebuje uvodno poja- različici in s pomočjo poglobljenih pogovorov. Skupaj snilo, tri vprašanja odprtega tipa in zahvalo. Eno vpra- smo s pomočjo aplikacije 1KA, po elektronskih poti in šanje je obvezno in sicer letnica poroda. Vprašalnik je s poglobljenimi intervjuji zbrali 225 uporabnih (tj. mogoče izpolniti s petimi kliki, pri odprtem vprašanju relevantnih) pričevanj, s filmskim gradivom sku- o porodni izkušnji pa je mogoče navesti besedilo zelo paj 226. različnega obsega, od nekaj-vrstičnega do večstran- S porodnimi pričevanji je sodelovalo 223 žensk in 2 skega, brez omejitve dolžine. moška. Nekatere ženske opisujejo več porodov. Število klikov a) Zbiranje porodnih izkušenj prek elektronske Na nagovor je bilo 6503 klikov, vsaj na eno vprašanje pošte in s poglobljenimi pogovori. je odgovorilo 472 oseb, na vsa vprašanja je odgovorilo 191 oseb, od tega je za analizo uporabnih 166 priče- Prek elektronske pošte in poglobljenih pogovorov smo vanj. zbrali 57 pričevanj o 62-tih porodih, nekatere ženske so prispevale opise več porodov. Pridobili smo jih z Število opisanih porodov objavami vabil k sodelovanju, sodelujoče/i so imeli Vsega skupaj je opisanih 190 porodov. Po pričakova- izbiro glede navedbe svojih osebnih podatkov. V po- njih se največ pripovedi nanaša na en porod (v sto pet- stopku obdelave podatkov so bili vsi anonimizirani. desetih primerih), v šestnajstih primerih je opisanih Numerirali oziroma označili smo jih s spremenjenimi več porodov; v enem primeru celo pet. inicialkami. Razen enega pričevanja so vse prispevale ženske. Letnice opisanih porodov (obvezen podatek) Največ opisanih porodov se je zgodilo v letu 2017 (50 Tako kot v vprašalniku v 1KA smo zbrali izkušnje oziroma 26 % od 190), temu sledita leto 2016 s 23 poro- zadnjih petnajstih let in le opise porodov v Sloveniji. di in leto 2018 z 19 porodi. Osem pričevanj ne ustreza danemu časovnemu okviru 2003 – 2015. b) Zbiranje porodnih izkušenj prek aplikacije 1KA Kraj poroda ali porodnišnica, kjer so se zgodili opi- Sledi pregled poteka zbiranja podatkov prek aplikaci- sani porodi je 1KA od vzpostavitve vprašalnika 11. 4. do 2. 9. 2018. Največ odgovorov se nanaša na Porodnišnico Ljublja- Odločili sva se, da 2. 9. 2018 prenehava z zbiranjem na (68 od 190 ali 36 % – kar se po deležu približuje porodnih pričevanj prek aplikacije 1KA, ker so se te-odstotku porodov, ki jih ima ta porodnišnica v primer- matsko začela ponavljati, gradivo za študijo pa je bilo javi z drugimi v Sloveniji). Na drugem mestu po števi- že izjemno obsežno. lu opisov je Porodnišnica Postojna z osemnajstimi, na tretjem in četrtem pa Porodnišnica Jesenice in Poro- Uporabile smo slovensko odprtokodno aplikacijo, ki dnišnica Novo mesto s petnajstimi opisi. Šest opisov je omogoča storitev spletnega anketiranja EnKlikAn- brez odgovora o tem, v kateri porodnišnici je posame- keta (1KA) https://www.1ka.si/a/164976. Vprašalnik znica rodila. smo poimenovale Moja porodna izkušnja in je bil aktiven med 11. aprilom in 31. oktobrom 2018. Pričevanja so lahko sodelujoči prispevali anonimno. 20 Uporaba naprave za odgovore na vprašalnik in povezovalci Večina uporabnih odgovorov je prispela prek preno- snega telefona: kar 132 od 166 ali malo manj kot 80 %. Na drugem mestu je računalnik z 32 uporabnicami/ki. Uporabnice in uporabniki so se največkrat povezali do vprašalnika prek Facebooka in sicer skoraj v 83 %. Število odgovorov po dnevih Po pričakovanju je največ (uporabnih) odgovorov prispelo v dnevih po objavi vabila k sodelovanju in delitvah objave na Facebooku. Največ jih je bilo ob prvi objavi, v aprilu (skoraj polovica vseh uporab- nih odgovorov – 81 od 166), potem ob tretji objavi v začetku julija in manj ob drugi objavi v maju 2018. STRUKTURA VSEH ENOT INTERAKCIJE: enote s klikom na nagovor 6503 100,00% 100,00% enote s klikom na vprašalnik 519 7,98% 7,98% enote z začetkom izpolnjevanja 472 7,26% 7,26% ustrezne enote (respondent odgovoril vsaj na eno vprašanje) 472 7,26% 7,26% zaključene enote (respondent odgovoril na vsa vprašanja) 191 2,94% 2,94% uporabne enote (ustrezne enote, ki vsebuje uporaben odgovor na tretje vprašanje) 166 2,55% 2,55% STRUKTURA UPORABNIH ENOT INTERAKCIJE: uporaben odgovor na 3. vprašanje (opis) 166 100,00% 87,37% uporaben odgovor na 2. vprašanje (kraj) 163 98,19% 85,79% uporaben odgovor na 1. vprašanje (leto) 165 99,40% 86,84% uporabni odgovori na vsa tri vprašanja 162 97,59% 85,26% enote, ki opisujejo en porod 150 90,36% 78,95% enote, ki opisujejo več porodov 16 9,64% 8,42% enote, ki opisujejo 2 poroda 11 6,63% 5,79% enote, ki opisujejo 3 porode 3 1,81% 1,58% enote, ki opisujejo 4 porode 1 0,60% 0,53% enote, ki opisujejo 5 porodov 1 0,60% 0,53% število opisanih porodov 190 114,46% 100,00% PORAZDELITEV ODGOVOROV NA 1. VPRAŠANJE (LETO) Letnica/e poroda/ov brez podatka 1 0,53% 0,53% 1977 1 0,53% 0,53% 1998 1 0,53% 0,53% 1999 1 0,53% 0,53% 2000 1 0,53% 0,53% 2001 1 0,53% 0,53% 2002 2 1,05% 1,05% 2003 2 1,05% 1,05% 2004 3 1,58% 1,58% 2005 5 2,63% 2,63% 2006 8 4,21% 4,21% 2007 2 1,05% 1,05% 2008 5 2,63% 2,63% 2009 3 1,58% 1,58% 21 2010 5 2,63% 2,63% 2011 10 5,26% 5,26% 2012 7 3,68% 3,68% 2013 10 5,26% 5,26% 2014 13 6,84% 6,84% 2015 17 8,95% 8,95% 2016 23 12,11% 12,11% 2017 50 26,32% 26,32% 2018 19 10,00% 10,00% Skupaj 190 100,00% PORAZDELITEV ODGOVOROV NA 2. VPRAŠANJE - Porodnišnica, kjer je odgovarjajoča rodila. brez podatka 6 3,16% 3,16% Brežice 5 2,63% 2,63% Celje 11 5,79% 5,79% Doma 2 1,05% 1,05% Izola 9 4,74% 4,74% Jesenice 15 7,89% 7,89% Kranj 10 5,26% 5,26% Ljubljana 68 35,79% 35,79% Maribor 11 5,79% 5,79% Murska Sobota 4 2,11% 2,11% Novo mesto 15 7,89% 7,89% Postojna 18 9,47% 9,47% Ptuj 6 3,16% 3,16% Šempeter pri Gorici 4 2,11% 2,11% Slovenj Gradec 5 2,63% 2,63% Trbovlje 1 0,53% 0,53% Skupaj 190 100,00% avto (ko se je iztis otroka pričel v avtu in nadaljeval v porodnišnici) 2 1,05% 1,05% PORAZDELITEV RESPONDENTOVE NAPRAVE – Prek katere elektronske naprave je odgovarjal/a? Računalnik 32 19,28% 19,28% Telefon 132 79,52% 79,52% Tablica 2 1,20% 1,20% Skupaj 166 100,00% PORAZDELITEV POVEZOVALCEV – Kje je odgovarjajoča/i dobil/a informacijo o vprašalniku in povezavo? brez podatka 19 11,45% 1900,00% facebook.com 137 82,53% 13700,00% elektronska pošta 4 2,41% 400,00% mamazofa.org povabilo 5 3,01% 500,00% med.over.net povabilo 1 0,60% 100,00% Skupaj 166 100,00% 22 Zapis, analiza in interpretacija dokumentarnega filmskega gradiva, posnetega v Sloveniji – začetnega prizora filma Družina V tem delu predstavljamo zapis, analizo in interpre- Zapis in analiza posnetka tacijo porodnega prizora iz dokumentarnega celo- večernega filma Družina režiserja Roka Bička iz leta 1) Od 5 do 17 sek 2017, kot je bil dosegljiv prek spletne strani Kinod- vor pod rubriko Pedagoško gradivo https:// https:// Porodnica www.kinodvor.org/wp-content/uploads/2018/02/ Porodnica leži oblečena v bolniško srajco, ki je zavi- DRUZ%CC%8CINA-Pedagos%CC%8Cko-gradivo.pdf., hana pod prsmi na rahlo privzdignjenem zgornjem dostop: 16. 8. 2019. / Posnetek je dostopen na https:// delu postelje. Razprte gole noge z oblečenimi kratki- vimeo.com/254822300/74e8fdb3c1/. mi nogavičkami ima v »stremenih«. Na trebuhu ima trak s tipali CTG-ja. Obraz ženske je nagnjen v desno, Do delov filmskega gradiva dokumentarca je bilo mo- k partnerju, nekoliko kasneje se vidi, da ima v levi goče prosto dostopati od pomladi 2018. Z režiserjem roki vstavljeno intravenozno kanilo. smo tudi stopili v stik in ga seznanili z našim name- nom, prijazno se je odzval. Babica 1 Ob vznožju na desni strani postelje stoji babica 1 v Gre za izjemno redko vizualno gradivo o običajni po-filtrski uniformi. Na glavi ima nameščeno zaščitno rodni pomoči v Sloveniji v sedanjem času. kapo, preko nosu in ust ima nameščeno zaščitno obrazno masko, na rokah ima rokavice. S pestmi je Prvi tj. začetni prizor iz filma Roka Bička Družina, ki naslonjena na posteljo pred ženskim mednožjem. traja dve minuti in 15 sekund, je dokumentarni po- snetek poroda v eni izmed slovenskih porodnišnic. Babica 2 stoji ob levi strani porodnice, domnevno je Posnetek je osupljiv in boleč dokument sodobnega po- dvignjena od tal, morda stoji na pručki ali podestu ali roda v slovenski porodnišnici. Opravile smo časovno pa se opira na nekakšen okvir. Oblečena je v enako in vsebinsko natančno analizo besednega in nebese- uniformo kot babica 1, na glavi ima zaščitno kapo, dnega dogajanja, zabeleženega na filmski trak. Zapis zaščitna maska pa ji prekriva samo usta. Z levo roko je redko dokumentarno gradivo, kakršnega doslej ni- pridržuje koleno ženske na »stremenu«, z desno roko smo imeli na voljo; gre za izjemno priložnost, ki smo pa žensko z dvema giboma »pomasira« po trebuhu in jo z vso odgovornostjo tudi uporabile. Te možnosti jo na hitro poboža po glavi. vnaprej ni bilo mogoče predvideti, predstavlja pa iz- razito povedno gradivo za prvi del prikaza problema- Partner stoji ob desni strani v rumeni zaščitni obleki. tike neprimerne obporodne skrbi v Sloveniji. Pogleda v kamero, se ugrizne v ustnico in pogovarja z babicama. S svojo levo roko podpira glavo ženske. Sledi opis celotnega dogajanja glede na osebe in pred- pis govorjenja ter pomembnejših drugih glasov in zvo- 2) od 18 sek do 30 sek kov. Iz konteksta filma samega vemo, da gre za zelo mlado žensko, ki rojeva prvič, moški ob njej je oče otro-Babica 1 se iz položaja, naslonjenega na roke, prema- ka. Porod se dogaja v določeni (prepoznani) slovenski kne tako, da z obema rokama seže k mednožju ženske porodnišnici, najverjetneje leta 2011 ali 2012. V filmu je in s prsti tipa, razteguje presredek oz. vulvo … sega s izgovorjeno ime otroka, Nia, ki ga tu tudi uporabljamo. prsti v nožnico. Pri tem je rahlo sklonjena naprej in Tudi imeni matere in očeta sta v filmu razkriti. opazuje, kar počne. 23 Babica 2 stisne desno dlan v pest in z zunanjo stranjo zuje babico 1. Pogleda v smeri proti nam /najbrž gle-pritisne ženski na vrh trebuha. Pri tem se rahlo dvi- da porodničarja/. gne in prenese težo na desno roko in odmerja pritisk. Vidimo, da je desno koleno pokrčeno in se opira (naj- Porodnica je še vedno v istem položaju kot prej. verjetneje) na posteljo. Govori. Pri 34‘‘ mršči obraz v bolečini. Zajame zrak in se spet Z levo roko še vedno pridržuje koleno ženske, vmes namršči v bolečini, zakriči – v času prereza presred- enkrat popusti in spet prime. ka – in hkrati levo nogo premakne s »stremena« in zaniha v reakciji na bolečino (ob 48“). Ko ji prereže- Ženska premakne glavo v levo in nazaj; je namrščena jo presredek, ženska iz rane zakrvavi. Zaniha z levo in napeta, z izrazom bolečine. Dvigne glavo, zadaj jo nogo in jo nasloni nazaj na »streme«, potem jo spet z roko podpira partner. Glavo ima sklonjeno naprej odmakne. Diha in premika nogo. na prsi, še vedno je namrščena. Sprosti obraz in po- Pogleda partnerja /ki ji nekaj reče/. gleda, nato je izraz spet napet /prihaja popadek/. Levo roko ima položeno ob telesu, dlan je povita /verjetno 4) od 54 sek do 1 minute 14 sekunde je vstavljena kanila/. od 56“ Moški /domnevno porodničar/ v belih hlačah Od 16 sek in beli srajci s kratkimi rokavi s temnim pasom pride Partner je v istem položaju, pogleda v kamero /že od z leve strani k vznožju postelje, ob »stremenu«. prej/, navzgor in naokrog spet navzgor. Ne vidimo ga Pri 57“ z levo roko prime meča leve noge ženske z v obraz. Najbrž gleda, kaj počne babica 1. Levo roko s notranje strani, z desno roko rahlo drži »stremena«. komolcem naslanja na vzglavje in podpira glavo ženske, Nogo ji pridržuje na »stremenu«, ki ni v istem kotu da jo drži dvignjeno, oz. včasih rahlo sklonjeno na prsi. kot njena noga. Še bolj poveča kot med nogama in ji drži nogo na »stremenu«. 3) od 30 sek do 54 sek Babica 1: z desnico odloži škarje na odlagalno površi-Babica 1 no nekaj proč od nje. Z levo roko tipa pod labijami. Ko Še vedno ima prste v nožnici. Potem z desno roko se kaže otrokova glavica, z desnico razteguje presre- seže po nečem /kasneje vidimo, da so škarje/, in še dek. Z desnico prime dokaj veliko razgrnjeno gazo in enkrat preveri razteznost presredka z obema rokama jo položi na presredek in anus /ne vidimo dobro, ker (ob 36“). Z dvema prstoma leve še vedno razteguje je preosvetljeno/. Z levico odmika labije in spremlja presredek, roki drži v vrhnjem delu. Seže po škarje. s prsti, ko se kaže otrokova glavica v vulvi (ob 1‘12‘‘). En krak škarij vloži na desno stran presredka /s stra- Z desno roko pridržuje gazo, z levo roko drži in rahlo ni ženske v položaju urnega kazalca na 2. uri/, s pr- vleče glavico; potisne prste leve roke med glavico k sti /dvema prstoma?/ levice seže podenj, išče pravi, bradi in mu jo usmeri, da se dvigne nad presredek; z ustrezen kot in postrani, tj. lateralno, zareže »skoraj« desno roko prek gaze potisne oz. pritisne presredek dvakrat (do 52“). Babica 1 je sklonjena rahlo naprej navzdol in podstavi gazo tako, da jo na hitro z dve- in svoje delo spremlja z očmi. ma giboma potisne pod zadnjico; glavica je rojena (ob 1‘14‘‘). Babica 2 z vršički prstov obeh rok potipa vrh trebu- ha, nato naredi pesti in pritisne z obema rokama – z Babica 2: od 56‘‘ najprej dvigne pesti, nato čaka in zunanjostjo obeh pesti – na vrh trebuha. Pri tem se se z rahlim zasukom telesa nasloni na obe pesti, ki opre na levo stegnjeno nogo, in se odriva od pokrčesta položeni na vrh trebuha, pritiska, nato popusti in ne desne noge, upognjene v kolenu, naslonjene na premakne glavo ter z očmi spremlja rojstvo glavice. posteljo. Silo povečuje tako, da se sklanja naprej nad porodnico. Potem popusti pritisk za nekaj sekund, Ob 1‘04‘‘ pritisne, popusti, spet pritisne, drži, si popra- nakar ponovno pritisne s pestmi, tokrat še močneje vi položaj tako, da se za hip nasloni na spodnji del /če sklepamo po kotu pritiska, napetosti v rokah in stegna ženske, ki ima nogo v »stremenu«, pridržuje dvignjenem telesu nad žensko/ (do 47“). pa jo porodničar, in svojo desno roko in popravi svoj Rahlo popusti pritisk – bolj desne kot leve pesti – in se telesni položaj (do 1‘14“). nagne k mednožju porodnice. Prenese težo in prema- kne in skoraj odmakne desno pest (54“). Partner od 54‘‘ dalje: Pogleda navzgor, pogleda žensko, pogleda proti mednožju in spet pogleda partnerko. Partnerja ne vidimo v obraz. Z roko podpira žensko 57‘: Spet gleda rojstvo in spet partnerko. Z desnico s nekje pri tilniku. Po naklonu glave sklepamo, da opa- hrbtno stranjo dlani jo poboža po desnem licu, še jo 24 boža, se skloni k njej z licem, ko ona obrne glavo v Partner: ob 1‘14‘‘ pogleda v snemalca, avtomatsko agoniji na desno stran; jo še vedno boža, pogleda k boža partnerko po desnem licu s hrbtno stranjo roke, mednožju in dvigne pogled (do 1‘14“). ji govori in se z glavo približa njeni, gleda proti med- nožju, se popraska po desni nogi, stisne njeno glavo k Ženska: Diha, se mršči v bolečini in glavo premakne sebi, dvigne desno roko k njej nad prsi pod vrat, gleda rahlo nazaj, obrne glavo na desno, dvigne glavo nazaj proti mednožju, jo s prsti poboža, ji govori, opazuje na sredino /ne vidimo dobro, morda ji jo prestavi par- rojstvo otroka, njena glava je skoraj na njegovem ra- tner/. Kot med nogama je sedaj še povečan – ker jo je menu, dvigne njen obraz in jo poljubi, gleda pa otro- porodničar prijel za levo nogo in jo nastavil na »stre- ka, ki je že položen na vznožje postelje. Njen obraz mena«. Desna je položena na »stremena« (do 1‘14“). drži k sebi. Se nasmehne, nežno, objema glavo par- tnerke, jo boža po licih in ji govori. 5) od 1 minute14 sekunde do 1minute 38 sekunde Porodnica: zapiha, obrne glavo na sredino in diha. od 1‘14“ babica 1: ozre se na svojo desno, nazaj, z levo Ob 1‘18‘‘: levo dlan ima položeno na pasu CTG-ja, gla-pridržuje otrokovo glavico, ki je že porojena, seže po vo rahlo na levo, oči zaprte, predihava popadek. gazi in z desno roko obriše obraz, in kot je videti, tudi Ob 1‘21‘‘ se spet obrne z glavo k partnerju na desno, nos in usta, s hitro gesto jo odvrže na posteljo pred on ji dvigne glavo, v bolečini se kremži, mednožje. Z obema dlanema obrača oziroma aktivno Ob 1‘ 23‘‘ babica 2 ji položi levo roko na desno dlan, ki sodeluje pri obračanju otrokove glave proti desnemu jo je porodnica pomaknila malce niže; stegnu. Pridržuje in vleče otroka, najprej porodi levo babica 2 odmakne roko z njene roke ob 1‘27“, ko je že ramo pod simfizo, nato aktivno sodeluje pri rojstvu skoraj rojen otrok, in jo prime pod kolenom za nekaj desne rame spodaj. Otroka aktivno rojeva (vleče), ko sekund. se rojeva telo. Ko se otrok porodi, to je, ko je babica dvignila iz nje- Z desno roko ga drži oz. podpira okoli vratu. nega telesa celo otrokovo telo – (ob 1‘30“), se z zgor- Ko se otrok porodi, ga z obema rokama dvigne nad njim delom telesa rahlo dvigne, na obrazu ima takoj- mednožje; drži ga z desno ob vratu (za vrat) in pod šen izraz olajšanja, z dvignjeno glavo se /verjetno/ za pazduho in preprime (ob 1‘30‘‘). hip zazre v otroka, nato glavo položi nazaj, premakne Položi ga na desni bok, otrok je obrnjen s telesom levo dlan, ki jo je doslej držala nekaj na pasu CTG-pravokotno na materino mednožje, mi ga ne vidimo -ja, rahlo od sebe v zrak, kot da k otroku, nato nižje v obraz, seže z desno roko po pleničko in ga s hitrimi k mednožju. Po rojstvu otroka vidna reakcija v spo- kretnjami obriše po glavi, obrazu in zgornjem delu dnjem delu telesa (ob 1‘35“). telesa (do 1‘39‘‘). Novorojenka: miži, leži na desnem boku s hrbtom Babica 2: S prsti desne roke se dotakne trebuha, nato obrnjena proti nam, se malce premika, glasno joka. se z obema dlanema dotika trebuha, z levo dlanjo prekrije levo dlan ženske, ki jo ta drži na vrhu pubisa. 6) od 1 minute 38 sekunde do 2 minute 14 sekunde Levo dlan rahlo položi na spodnji del stegna ženske oz. pod kolenom z notranje strani. Babica 1: še vedno s pleničko briše otrokovo telo, Ob rojstvu otroka, ko ga babica 1 dvigne nad mednož- ležeče na postelji pred mednožjem porodnice; ga z je, dvigne obe roki v zrak in narahlo zakrili z rokami. obema rokama in pleničko dvigne, še povezanega s Prestopi se nazaj. popkovnico, in položi jokajočega materi na trebuh, Ob 1‘37‘‘ tipala oz. trak CTG-ja odpne in sname s tre- deklica leži na boku in nato skoraj na trebuhu, ko buha ženske in trak CTG-ja prek trebuha poda /ver- babica 1 levo nogico dojenčka položi čez desno nogo jetno/ porodničarju. Prime rob bolniške srajčke pod matere (ob 1‘47‘‘) in nato še desno nogo, delno zavita ženskinimi prsmi. v pleničko; leži diagonalno na materinem trebuhu, z vrhom glave ob levi dojki; babica ga drži z levo roko Porodničar: Še vedno stoji ob »stremenih« in pri- (1‘51“) in z novo pleničko v desni roki briše hrbet držuje in popravlja levo nogo. S telesom je rahlo na-otroka, obraz otroka je obrnjen k materi, joka (2›). gnjen naprej in govori /verjetno/ ženski. Po rojstvu otroka levo nogo ženske položi v »stremena« in odide Babica 2: razrahlja in odpne pas CTG-ja, ga poda po- iz kadra. Pojavi se na desni strani zgolj za hip, prime rodničarju čez materin trebuh, dvigne srajčko poro- tipala oz. pas CTG-ja. Do konca posnetka ga ni več v dnice nad prsi, da jih razgali, vidimo desno dojko, go- našem vidnem polju. vori ženski (»Velika pupka, kr dejte jo …«), je še vedno ob levi strani ženske, z desno roko se je rahlo dotika 25 pri rami in nato po levi nadlakti čez srajčko. Do kon-Zvočni posnetek – transkript ca posnetka je ne vidimo več, ker se kamera približa družini (1‘54‘‘). Začetek posnetka Sliši se utrip otrokovega srca na CTG-ju Partner: drži glavo partnerke v objemu, sklonjen k Babica 2: »Kako bo punčki ime?« njej, se rahlo dvigne, pogleda otroka, ki ga babica 1 0‘09‘‘ Partner: »Nia.« polaga na trebuh matere; se spet obrne k materi, jo boža, poljubi, z desno roko njeno glavo stiska k sebi, z roko seže k rokam porodnice, ki držijo otroka (1‘51‘‘); Babica 2: »Nia? Poznam eno Nio, to so take pridne nežno pogleda otroka in se spet obrne k partnerki, punce…« pogleda in opazuje otroka, ki se joka, babica 1 pa ga 0‘18‘‘ Partner: »Ja.« briše in sprašuje porodnico »Držite?« (1‘58‘‘). Babica 2 (porodnici): »Zdaj se pripravlja, ne? Kar Partner ob 2‘05‘‘ drži partnerkino glavo v svojem ob- dejva skupi … Glavo naprej dvignte … pa izdržat ta jemu, z obrazom obrnjen k dojenčici, ki joka, jo ljube- občutek … bravo … pridna ste … še malo ... zdržat še če opazuje, dvigne glavo in še opazuje deklico, nekaj malo.« reče (2‘08‘‘). 0‘27‘‘ Babica 1: »Še malo. Še malo. Še malo.« Porodnica zajema sapo Babica 1 Ob 2‘08‘‘ vidimo samo roki v rokavicah, s 0‘30‘‘ Babica 2: »No dejva zrak še enkrat zajet.« pleničko briše deklico po zgornjem delu obraza in glavici /do konca posnetka/. zvoki CTG-ja Mama: z glavo v objemu partnerja, ječi, miži, stoka. 23 sek Ob 1‘48‘‘ se obrne z obrazom k dojenčici, jo za hip po- Babica 2: »Izdržat ta občutek … še malo.« gleda, zamiži, ječi oz. ihti, z levo roko jo podpre oz. Babica 1: »Še še.« objame (1‘49‘‘) – bolj čez pleničko; glavica deklice je v Babica 2: »Še malo, pa hitr še enkrat zrak zajet … tri njenem komolčnem pregibu; štiri zdaj … izdržat občutek.« se spet obrne z glavo v objem partnerja (1‘51‘‘), malo premakne glavo k novorojenki in jo za hip pogleda, 0‘47‘‘ Babica 1 /vzame v roke škarje in jih nastavi na ihti, se vrne z glavo v objem, pokima na vprašanje ba- presredek in zareže/ bice 1 »Držite?« 1‘58, spet v objemu in miže, 0‘48‘‘ Porodnica: v bolečini zaječi in zakriči /očitno Ob 2‘07‘‘ ji partner zasuka glavo k dojenčici, tako da ji boleče čuti prerez presredka/ »A A AH!!« premakne glavo, Babica 2: »Še malo, glavica gre.« mama malo pogleda dojenčico, Babica 1: »Še malo.« Ob 2‘12‘‘ izraz na obrazu kot po agoniji, trpeč, zdi se, »Še enkrat.« da vidimo solze v očeh /desno oko/. Partner: »Še mal pa bo.« Porodnica zakriči z visokim glasom: »AVJ!« Novorojenka: se ves čas predirljivo joka, ne vidimo izraza, telo se trese /ni jasno, ali od njenega joka, od 1 minuta ihtenja matere, zdi se, da jo nekdo avtomatsko ujčka, 1‘01‘‘ Porodničar z visokim glasom: »Ne, ne se ogla- morda mama/. šat, ne sape spuščat! Prtisnte mal gospa. Mal se po- matrat, no…« /zveni strogo, avtoritativno/ Partner: »Dej, pol bo hiter fertik.« Babica 2: blagim, sladkobnim glasom: »Aha…« » Evo, glavica je zunej …« Porodničar: »Še enkrat zajemite sapo!« /ukazovalno/ Babica 2: » … noge.« /ni razumljivo/ Babica 2: »Kar napnite se.« Eden čez drugega: »Še mal še mal še mal!« Babica 2: »Ajde še enkrat.« Partner: »Tko, evo, še mal, čist mal prtisni, lej.« Babica 2: »Ja bravo.« »Tu smo.« »Evo.« Babica 1: »Tko.« 26 Babica 1: »Konc.« edinih nacionalnih podatkih o teh vidikih porodne Rojstvo 1›29 – 1›30›› pomoči v Sloveniji iz leta 2005 vemo, da v tistem času štiri petine žensk pri vaginalnem porodu rojeva leže Novorojenka: joka na hrbtu. Prisilna lega na hrbtu in noge, položene v opore za noge, za spontan vaginalni porod niso pri- Babica 2: »Evo, velika punca, evo jo, velika pupika, kr merne, otežujejo sodelovanje med porodnico in otro- dejte jo, kr stisnte jo.« kom pri potovanju skozi porodni kanal in posledično Porodnica: ihti ogrožajo presredek, prav tako ni dobro za presredek, Babica: »Kar stisnte jo.« če je kot med nogama pre-velik. Raba opor oziroma Partner: »Kr stisn jo.« držal za noge (»stremena«) je za počutje porodnice Novorojenka: hudo joka lahko zelo problematična: otežujejo njeno mobilnost, Babica 1: »Držite?« telesna bolečina je zaradi neugodnega položaja pove- Porodnica: prikima čana, nemobilnost pa pomeni nezmožnost prilagodi- Porodnica: ihti, ihti, cvileče tve položaja glede na potek poroda in telesne občutke, Partner: »Lej … lej jo kok je lušna.« poleg tega pa lahko prispevajo k občutku ujetosti. Za Mama: ihti. nekatere porodnice je tak položaj kontraindiciran, na Konec posnetka. primer, če gre za ženske z izkušnjo spolne zlorabe, ki se je zgodila v podobnem prisilnem in pasivnem polo- žaju; posebnosti ženske biografije pa navadno osebju Interpretacija porodne skrbi v dokumentarnem niso znane, ker se praviloma prvič srečajo z njo med filmskem prizoru1 samim porodom. Opisana lega na hrbtu z razprtimi nogami je tipična lega za tehnokratsko-medicinsko Že na samem začetku filma se soočimo z realističnim paradigmo, kjer je ženska v pasivni vlogi, njeno med- posnetkom poroda v porodni sobi v neki slovenski po- nožje pa izpostavljeno pogledu in je opredeljeno kot rodnišnici v sodobnem času; kar sklepamo po opremi, »delovno področje« strokovnjakov. uporabljenem jeziku in drugem; glede na kontekst ka- sneje prepoznamo, za katero porodnišnico gre. Poro- Ženska sama ima precej neaktivno vlogo, med samim dnica je že pred samim iztisom otroka. Posnetek nas porodom trpno prenaša popadke. postavi v vlogo »neme priče«, pasivne opazovalke ali opazovalca pri zelo osebnem in intenzivnem dogaja- V posnetku je nekaj izrazito problematičnih postop- nju na meji znosnosti, da smo priče pri tako intimnem kov in posegov oben izmed njih ne vključuje predho- dogodku; porodna pomoč pa ni sočutna. Posnetek sam dnega informiranja porodnice, ne njene zavrnitve ali po sebi s »pogledom kamere« ne dovoli umika. Poka- soglasja; pravica do informirane izbire in soglasja ali že vse, kar »oko kamere« vidi. Posnetek napotuje na zavrnitve je kršena. To velja tako za pritisk na vrh ma- temeljit premislek o sodobni obporodni skrbi v Slove- ternice, – ki ga opravi babica s precejšnjo silo, glede niji. Analiziramo ga s položaja opazovalke, ne iz pozi- na to, da se na trebuh nasloni tako, da se odriva od cije ženske, ker sama ne pove, kako se počuti. O njenih oporne noge –, in prerez presredka. Oba postopka sta občutkih sklepamo iz vedenja in oglašanja ter izrazov v nekaterih izjemnih primerih ustrezna in celo nujna, na njenem obrazu ter telesnih odzivov Ne vemo, kaj problematično pa je, kadar se ju opravi zaradi neu- je morda želela ali o čem se je prej dogovorila, če se je. temeljenih ali ne dovolj utemeljenih razlogov ali sta Gre za enega redkih prosto dostopnih posnetkov poro- celo del rutinske skrbi za porodnico. Prerez presredka da iz slovenske porodnišnice. ima kratkoročne in dolgoročne posledice za žensko. Iz posnetka sklepamo, da ženska ob prerezu čuti hudo Porodnica leži na hrbtu z nogami v »stremenih«, kar bolečino, ki jo tudi izrazi s krikom. Pred posegom žen- je nezaželen porodni položaj, ki preprečuje spontano ska ne prejme nikakršnega zdravila proti bolečinam. gibanje porodnice in menjavo porodnih položajev. Ne Rez je obsežen. Prav tako čuti hude bolečine ob pora- vemo sicer, morda je porodnica izrecno zahtevala, da janju (iztisu) otroka. Ni videti, da bi uporabili ne-far- leži, nasploh ne poznamo njenih želja ali predhodnih makološke metode za lajšanje porodnih bolečin. dogovorov, glede na izkušnje žensk domnevamo, da najbrž ni bilo posebnega dogovora in da leži na po- Porodna pomoč ni oblikovana glede na potrebe žen- rodni postelji, ker je tako v porodnišnici običajno. Po ske pri fiziološkem porodu. Pritisk na vrh maternice je povezan s povišanim tveganjem za zdravje otroka in ženske. Drugo porodno dobo – porajanje otroka – 1 Pri interpretaciji filmskega gradiva je sodelovala Nina Radin, samo-vodijo zdravstveni strokovnjaki z odločnimi navodili stojna babica. Za prispevek se ji zahvaljujemo. 27 ženski, kaj naj stori. Videti je, da porodnica ni poveza-Povzetek na s svojim telesom in občutki, ki bi jo pri spontanem fiziološkem porodu vodili skozenj, razlogi so lahko Gre za tipični tehno-medicinski porod v sodobni preo- tudi v odtujujoči porodni pomoči. bleki. Odlomek iz filma prikazuje neustrezno porodno pomoč. Posebej izstopata pritisk na vrh maternice in Obe babici se ženske dotikata, ne da bi vzpostavili ču- prerez presredka, oba narejena brez informirane izbi- teč odnos. Dotikata se je po delih telesa, ki navadno re in soglasja ženske. V odnosu do porodnice bolj kot niso izpostavljeno dotiku tujih ljudi. Babica 1 se tudi sodelovanje izstopa »urejanje«, pokroviteljstvo in pri- dotika spolovila in izvede lateralno epiziotomijo, ne krita pa tudi odkrita avtoritativna drža; telo je objekt, da bi žensko predhodno seznanila s svojo namero. na katerem »delujejo« zdravstveni strokovnjaki. Številni gledalci in gledalke so prvič v svojem življenju lahko videli, kako je pravzaprav videti prerez presred- ka, ki se je še leta 2005 v Sloveniji uporabljal pri 54 % vseh vaginalnih porodov. Odnos babice 2 je na prvi pogled sodelovalen, podrob- nejša opazovanje in analiza pokažeta, da gre za po- kroviteljski odnos, z uporabo predsodkov in stereoti- pov o ženskah. Na primer, porodnica rojeva deklico, ki jo bosta starša poimenovala Nia, babica na to odvr- ne: »Nie so pridne punce …«. Še preden se otrok rodi, je njegov spol povezan s »pridnostjo«. Odnos porodničarja je prav tako pokroviteljski in tudi avtoritaren, v nekem trenutku porodnico celo ošteje, in ji ukazuje, kako naj se oglaša. S porodnico sploh ni povezan. Dotika se je po nogi brez vnaprejšnje napo- vedi in njenega soglasja. Partner je v nelagodnem položaju, stoji ob glavi po- rodnice in je tako rekoč precej imobiliziran, tudi sam je bolj priča kot aktivno sodelujoči. V nekaterih trenutkih deluje kot posrednik navodil med porodniškim osebjem in porodnico. Edini v prizoru je povezan s porodnico in je sočuten do njenih izrazov bolečine, trpljenja in celo agonije. Njegovo ravnanje in odnos je precej omejeno s položajem, v katerem se je znašel kot spremljevalec pri tehno-medicinskem porodu. To je njegov prvi otrok, nima še izkušenj s spremljanjem pri porodu in prenaša navodila osebja porodnici. Otroka se osebje dotika s premalo občutljivosti in ne- žnosti, z njim ravnajo premalo sočutno, ga pa položijo materi na golo kožo. Pri tem materi brez napovedi in brez njenega dovoljenja razgalijo prsi. Delovanje ose- bja po porodu ni usklajeno s počutjem in doživljanjem ženske, ki je pravkar postala mati, ni sinhronizirano s tem, kar ženska kaže. Občutki in počutje ženske s strani osebja ni zares pre- poznano, nanj se nihče od strokovnjakov primerno ne odzove. Ženska po porodu nima srečnega izraza, pač pa izraža trpljenje. Ni povezana ne s seboj in ne z otrokom. 28 Analiza in interpretacija porodnih pričevanj, zbranih z vprašalnikom na 1KA in prek e-pošte ter poglobljenih pogovorov V nadaljevanju bomo prikazali nekatere poglavitne poveden (prim. Jordan, 1993, Murphy-Lawless, 1998; izsledke analize pričevanj žensk o tem, kako so doži- R. Davis-Floyd, 2018). Sodobni življenjski prehodi so vljale različne vidike obporodne skrbi v Sloveniji in vsaj navidezno podrejeni racionalni ureditvi, hkrati pokazali značilne in ponekod specifične vzorce, ki jih pa so nekateri postali nedostopni vsakdanjemu pogle- je mogoče najti skozi analize 225 porodnih zgodb. Po- du, možnosti biti v stiku z njimi, biti priča, izkusiti jih udarek je na neprimerni porodni pomoči in nasilju. kot pasivna udeleženka ali aktivno sodelujoča. Števil- ni ostareli in morda onemogli ljudje živijo v domovih Za nas je še posebej pomemben vidik žensk, ki posta- za ostarele, ljudje pogosto umirajo v bolnišnicah ali jajo matere, njihovo doživljanje obporodne skrbi. Za drugih ustanovah, rojevajoče ženske gredo v poro- interpretacijo porodnih pričevanj in premiselek o njih dnišnice … Pomembni deli bivanja, eksistencialne iz- so v pomoč nekatere pomembnejše ugotovitve o so- kušnje, doživljanja ključnih življenskih prehodov, so dobni obporodni zdravstveni skrbi. O teh tematikah je izključeni iz vsakdana, odvijajo se v specifičnih insti- mogoče najti znanstveno in strokovno literaturo, njen tucijah, kjer velik del skrbi, pomoči in nege opravljajo obseg narašča. zdravstveni strokovnjaki. Koliko odraslih ljudi je bilo priča rojstvu ali smrti člana ali članice svoje vrste zu- Najprej in predvsem pa bomo v nadaljevanju v femi- naj njih? Kako se v sodobni kulturi oblikuje vednost o nistični maniri dale ženskam priložnost, da spregovo- procesih, kot sta rojevanje in umiranje? Kako deklice rijo naglas in da se njihov glas sliši. Zato so posamezni in odraščajoča dekleta, ženske oblikujejo predstave o podsklopi opremljeni s citati iz pričevanj. Po tehtnem rojevanju in s tem svoja pričakovanja glede tega izje- premisleku smo se tudi odločile, da samo študijo opre- mnega telesnega, duševnega in duhovnega prehoda v mimo z dodatkom v obliki priloge, ki predstavlja izbor materinstvo; in kako moški? pričevanj. Gre za to, da z analizo sicer dobimo vpogled v podrobnosti, tvegamo pa izgubo vpogleda v notra- Značilnost sodobnega materinstva je njegova vpetost njo logiko posamezne izkušnje nasilja. Tako bomo, če v različne diskurze in prakse, med katerimi so zdra- smo za to odprti, slišali zgodbe s tistih drugih strani, ki vstveni, med njimi pa prav medicinski, še posebej do- so bile doslej premalo slišne ali celo zamolčane. ločujoči. Specifične podobe materinstva so bolj zaže- lene kot druge in služijo kot močan regulatorni ideal, Ženske izkušnje bomo umestili v širšo, dokaj nevidno, vplivajo pa na življenje vseh žensk, ne samo tistih, ki včasih samoumevno, pogosto opresivno kompleksno so matere. Z zanositvijo se posameznica bolj neposre- matrico odnosov v obporodni skrbi, ki jo označuje dno sooči z ideološkimi in diskurzivnimi praksami, ki prevlada medicinskih diskurzov in praks. obkrožajo materinstvo. V sporočilih, ki jih dobivajo Pričevanja niso lektorirana. nosečnice in porodnice skozi zdravstveno oskrbo, so implicitno, pa tudi eksplicitno izražene normativne Ko se mama »rodi« v porodnišnici ideje in pričakovanja glede »ustreznega« materinstva. Kakšne lastnosti mora imeti mati? Odgovori na ta Načini, kako sodobne družbe mislijo in posledično vprašanja predstavljajo izhodišča za sodbo o konkre- urejajo rojevanje in umiranje, so zelo pomenljivi. An- tnem vedenju matere ali njegovi opustitvi, pa tudi za tropološke in druge kulturne študije poudarjajo, da njuno »obsodbo«. Eden izmed takih imaginarijev, zelo je prav v oblikovanju umiranja in rojevanja zbran živih v naši kulturi, je pojmovanje matere kot tiste, ki koncentrat posamezne kulture, ki je zato še posebej naj, če želi zadostiti kriterijem dobrega materinstva, 29 postavlja potrebe bližnjih pred svoje lastne, še pose-Poleg tega kaže na pomanjkanje poznavanje znan- bej, če gre za otroka; v skrajnem primeru svojih po- stvenih izsledkov o pogojih za dober potek fiziološkega treb sploh ne prepozna več in živi »skozi drugega«, za poroda ali njihovo ignoranco ter podcenjevanje krat- drugega. Druga plat (pretirano) požrtvovalne matere koročnega in dolgoročnega pomena in vpliva fiziolo- pa je močan občutek krivde ob nezmožnosti dosega- škega poroda za žensko in otroka. Obtožiti žensko, da nja ideala »super mame«. Ta za ženske pogosto zelo favorizira uresničevanje lastnega pogleda na porod obremenjujoča podoba, ki je dolgoročno škodljiva »za vsako ceno«, »na račun otroka«, ob tem pa ne pre- tako za žensko kot za otroka, se prevaja tudi skozi me- izpraševati lastnega položaja in pogleda s tega mesta, je dicinske diskurze in jo je zlahka prepoznati v številnih še en znak superiornega položaja medicine in implici- izjavah. Pri tem se zdravstveni strokovnjaki razumejo tne misli: »Mi vemo, kaj je dobro za vas«, »Zaupajte!«, kot »tisti, ki vedo«, pa ne samo glede »edino pravilne kar bi lahko prevedli v »Ne mislite z lastno glavo,« celo: izbire« vrste in kraja poroda, pač pa tudi glede »ne/ »Podredite se, mi mislimo namesto vas.« V tem smislu pravilnega« odnosa do otroka, njegove nege in vzgoje. lahko razumemo tudi izjavo ginekologa-porodničarja o domnevni preobsežnosti besedila, namenjenega infor- Tako se na primer tovrstna ideologija »super mame« miranju in osveščanju nosečnic in njihovih partnerjev, zlorablja za diskreditiranje ali celo obtoževanje tistih v nekem pogovoru leta 2018: »Saj ne potrebujejo toliko žensk, ki želijo roditi drugače od prevladujočega, tako (torej: tako veliko, op. ZD) informacij.«3 rekoč celo zapovedanega načina v bolnišnici ali na primer zunaj bolnišnične ustanove. Pogosto se je (in Od bodoče matere in porodnice se še vedno pogosto se še) za tovrstne načine rojevanja uporabljal izraz pričakuje, da bo a priori verjela zdravstvenim stro- »alternativni porod«, kar jasno kaže na distinkcijo kovnjakom, da jim bo vnaprej zaupala in da bo upo- med tem, kar nekdo z avtoriteto označi kot normal- števala njihove napotke, da bo brez vprašanja, kaj no, drugo, ostalo, pa je ne-normalno, alternativno, in šele problematiziranja sprejela obstoječi sistem obpo- navadno povezano tudi s pojmi kot so ne-navadno, rodne skrbi in da bo odgovorno sodelovala. Prav ta ne-varno. Še do nedavnega je bil za alternativni po- samoumevnost (in ponotranjenost tudi s strani žen- rod označen (in ponekod to velja še danes, v sedanjem sk) je znak prepreženosti sodobnega materinstva z sistemu) tudi porod zunaj porodnišnice z ustrezno iz- medicinsko dominacijo. Medikalizacija rojstva je zelo obraženo in usposobljeno babico, češ da je ženskam očitna, ko govorimo o mestu poroda: velika večina so- bolj pomembna njihova lastna porodna izkušnja kot dobnih nosečnic se niti ne vpraša o tem, kje bo rodila, dobro otroka. Pogosto citirana izjava znanega gine- ker je »samoumevno«, da bo šla v porodnišnico. kologa-porodničarja K. Russella iz leta 1992 »Porod doma je zloraba otroka« lahko služi za dodatno ilu- Ena od značilnosti medikalizacije nosečnosti in poro- stracijo.2 da pa je institucionalno oziroma strukturno nasilje, Pri medikalizaciji poroda gre torej za neke vrste noro katerem bomo več govorili v nadaljevanju. Gre za malizacijo medicinske prevlade nad porodom. Ka- vrsto nasilja, ki ga institucije s pomočjo njim lastnih dar posameznica ne pristane na to, kar je prevladu- mehanizmov izvajajo prikrito ali odkrito. Pri tem iz- joča »normalnost«, ko se informira, izbira in odloča, vajajo različne oblike nasilja, prisiljujejo, jemljejo hote ali nehote preizprašuje ne le svoje pozicije, pač svobodo odločanja, marginalizirajo, diskriminirajo, pa dano situacijo v obporodni skrbi: katera vednost dopuščajo oz. favorizirajo avtoritativno odločanje in je priznana, katere vednosti so na robu in izključe- hierarhične odnose itd. Pogosto gre tudi za diskrimi- ne? Zgoraj omenjena distinkcija med »normalnim« nacijo določenih družbenih skupin. in »alternativnim« porodom kaže na nerazumevanje potrebe žensk, da same izberejo in oblikujejo okolišči- Nekateri uporabljajo nekoliko drugačna izhodišča ne svojega lastnega poroda, kaže tudi na pomanjkljivo in govorijo o porodniškem nasilju, pri njem gre, če razumevanje pravice ženske, da odloča o svojem tele- nekoliko poenostavimo, za prisvojitev telesa in repro- su in torej tudi o svojem porodu; in posledično njeno duktivnih procesov žensk s strani zdravstvenega ose- dokaj šibko implementacijo. bja med nosečnostjo, porodom in po njem ( First Nati- onal Survey on Obstetric Violence in Italy, Doxa-Ovoit, 2017). 2 Nav. po Davis-Floyd, R., Sargent, C. F. (eds.) Childbirth and Authori-Za razumevanje institucionalnega, sistemskega na- tative Knowledge, University of California Press, Berkeley, Los Angeles, London 1997, str. 371.; tudi v: M. Wagner, Born in USA, “This statement silja je nujno razumeti kontekst sodobne obporodne was repeated in 1992 when another past president of ACOG, Dr. Keith Russell, was quoted as saying, »Home birth is child abuse in its earliest form«“, opomba št. 32, str. 273. 3 Osebna zabeležka Z. Drglin. 30 pomoči. Znane so teze, da je današnja prevladujoča osvetliti nek parcialen pogled na domnevno ne-vpra-porodna pomoč medikalizirana, tehnologizirana, cen- šljiv in samoumeven primat medicine nad »reproduk- tralizirana in institucionalizirana. Izhodišče študije tivnimi vprašanji«. Gre za temeljni in nujni premislek, predstavljajo ugotovitve številnih znanstvenikov o čigar implikacije so izjemno pomembne za ženske, ki medikalizaciji nosečnosti, poroda in materinstva na- rojevajo, posledično pa za vse, ki v obporodni skrbi sploh, med bolj znanimi so A. Oakley, R. Davis-Floyd, sodelujejo. E. Shorter, B. S. Turner. Medikalizacija pomeni med drugim identificirati ali kategorizirati določeno po- Kot je mogoče reči za vsako znanstveno spoznanje, je čutje, stanje ali vedenje kot bolezensko, kot nekaj, ki tudi naše vedenje o tej problematiki še v razvoju. Kar zahteva zdravljenje ali poseg; je proces, pri katerem je predstavljeno v tej študiji, temelji na podatkih preli- se zdravstveni ali vedenjski problemi začno pojmova- minarne raziskave, ki ne more biti popolna, na prou- ti, definirati in obravnavati kot medicinski; proces, v čevanju literature in premisleku, zato bodo dobrodo- katerem so vsakdanji dogodki, pojavi ali pogoji življe- šle študije, ki bodo poglobile in razširile razumevanje nja in bivanja preoblikovani v medicinske probleme, tematike. Ob tem ne smemo dovoliti, da bi se navzeli podvrženi medicinskemu nadzoru in definicijam, ki nagnjenosti k absolutnemu relativizmu – relativizem poudarjajo tveganje, patologijo in pomen terapevtskih resnic tu ni dopusten, – ali nihilizmu. Nasprotno, intervencij ali drugih načinov »urejanja« oz. urav- prepričani smo, da se moramo v sedanjosti odločati navanja, dobra primera sta staranje ali seksualnost. in delovati na podlagi najboljše sinteze znanja, ki je Patologiziranje znakov staranja je izjemno poveden trenutno na voljo, in tega znanja ni malo. Prav tako pojav, saj je novodobni rezultat specifičnega pojmova- ne primanjkuje podatkov; poleg 225 pričevanj, ki smo nja zdravja, bolezni in človeškega telesa. Zdravstveni jih zbrale prav za pričujočo raziskavo, pri Združenju strokovnjaki, še posebej zdravniki, te pojave definira- Naravni začetki že vse od svojega začetka zbiramo iz- jo, proučujejo in zdravijo. Procesi medikalizacije za- kušnje žensk in moških, o tematiki smo že pisale, pre- jemajo različna področja, kot so spremembe v druž- davale ipd. benih odnosih, terminologiji in v sami rabi terminov, v razvoju določenih načinov reševanja problemov in Ponekod v razvitem svetu so te probleme vsaj v dolo- zavračanju drugih in podobno. Medikalizacija določe- čeni meri prepoznali in skušali najti ustrezne rešitve nih vidikov življenja prinaša nekatere koristi, hkrati tudi s spremembo sistema obporodne skrbi, eden ta- pa je njena cena lahko zelo visoka, česar se pogosto ne kih primerov je Velika Britanija, kjer so uvajali novo- zavedamo dovolj. sti v devetdesetih letih dvajsetega stoletja, pri tem pa so aktivno sodelovale nevladne in vladne organizacije V sociološki literaturi se medikalizacije pogosto pro- (več o tem gl. Changing Childbirth, 1993). Tudi v Slo- blematizira z vidika statusa medicine in medicinskih veniji se porodna pomoč spreminja: porodna praksa strokovnjakov, povezanega z vprašanji nadzora in v porodnišnici Jesenice še posebej izstopa, sledijo pa regulacije. Medikalizacija pogosto pomeni, da se od- tudi nekatere druge, porodna okolja se prenavljajo, ločitve, osebne ali družbene, gibljejo v zamejenem krepijo se težnje k zmanjševanju števila prerezov pre- območju specifičnega načina razmišljanja. Razširitev sredka, v Sloveniji deluje le nekaj samostojnih babic ... medicinske avtoritete na različna področja vsakda- njih življenjskih praks je pomemben vidik sodobnega Kako porod začini življenje žensk življenja, ki ga moramo razumevati skozi analizo obla- stnih razmerij. Pri tem je nujno razumevanje komple- Barbara Katz Rothman, raziskovalka in vplivna femini- ksnosti teh razmerij, kajti problema medikalizacije stična avtorica nekaterih ključnih publikacij o sodob- ne moremo enostavno razmeti kot želje po nadvladi nih diskurzih in praksah, povezanih z materinstvom, določene vednosti ali celo njenih nosilcev in zavestne je znana po naslednji opredelitvi poroda: »Pri porodu potrebe po regulaciji populacij, na primer žensk, ma-ne gre le za rojevanje dojenčkov. Pri porodu gre tudi ter, ali posameznic, na primer nosečnice – čeprav je to za rojevanje mater – močnih, kompetentnih, sposobnih tudi del resnice. mater, ki si zaupajo in poznajo svojo notranjo moč.« Če bi skušali povedati z eno besedo – pri porodu gre za Veliko je napisanega o problemih, ki izhajajo iz me-avtonomijo, avtonomijo ženske in avtonomijo matere. dikalizacije, povezanih med drugim z ideologijami, V študiji želimo predstaviti problematiko neustrezne organizacijo, politiko, pravili, prostorsko organizacijo porodne pomoči in nasilja in prikazati nekatere ključ- in odnosi, ki bistveno zadevajo rojevajočo žensko. Pri ne dejavnike, ki bi omogočili, da bi se v Sloveniji avto- analizi statusa medicinskih znanosti in praks na po- nomne matere rodile v čim večjem številu, in opozoriti dročju nosečnosti in poroda ne gre za to, da bi skušali na ovire, ki jim stojijo napoti. 31 V socioloških in humanističnih študijah je splošno jo babica pove na poti do porodne sobe, prispevata sprejeta misel, da ima porod izjemen, temeljni vpliv k vzdušju nezaupanja in občutku, da je podpora zelo na življenja žensk, njihovih otrok in družin (Kent, šibka. Tista, ki nosi posledice, je ženska in njen otrok, 2003). Potovanje skozi nosečnost in porod je za ženske pogosto pa tudi spremljevalec, ki je najpogosteje oče velik izziv. Matere govorijo o tem, kako so pozitivne otroka. Še posebej bi radi opozorili, da se morajo ne- ali negativne učinke doživetja poroda čutile še mese- katere ženske poslužiti posebnih strategij, da lahko ce in leta po rojstvu svojih otrok. Opolnomočenja ali sledijo svojemu telesu in svojemu občutku ter znanju, izgube moči so vidne iz njihovih porodnih zgodb, iz vednosti, kaj potrebujejo one in kaj potrebuje otrok. njih je mogoče razbirati dolgoročne posledice tega do- V tem smislu ženske niso (vedno zgolj) pasivne žrtve gajanja. V študiji izhajamo iz predpostavke, da ženske sistema ter ravnanj in nehanj nekaterih zaposlenih. nasploh o porodu gojijo širša pričakovanja kot poro- Absurdno je, da si mora ženska danes v obligatornem, dništvo. Tudi njihove opredelitve, kaj je v nosečnosti, tako rekoč zapovedanem institucionalnem porodnem med porodom in po njem pomembno, obsegajo več. okolju, kjer so porodi zunaj ustanove odsvetovani s Zavedati se moramo, kako je vsaka ženska edinstve- strani strokovnih združenj, prizadevati na primer za na, zato govorimo o številnih različicah predstav, to, da ji njenega otroka dajo takoj po rojstvu v naročje prepričanj in stališč o porodu. Ženske potujejo skozi ali za to, da bi ga po rojstvu kar se da kmalu podojila nosečnost na podlagi lastnih etičnih postavk, z raz- (ne da bi obstajali kakršnikoli zdravstveni zapleti pri ličnimi stopnjami refleksije, vse pa potrebujejo ohra- materi ali otroku, ki bi zahtevali prednostno obrav- njanje svoje celovitosti, spoštovanje in nadzor nad ti- navo). Govorimo o razpoki, razliki, razdalji med tem, stim delom dogajanja, povezanega s porodom, ki ga je kar vemo, da bi ženske potrebovale kot dobro popo- (sploh) mogoče nadzorovati. Porode umeščajo v svoja tnico v kar se da svobodno in osrečujoče materinstvo, življenja z raznorodnih položajev, kar je povezano z in dejanskim stanjem. Nikakor ne gre le za osamljene, njihovimi prepričanji in življenjskimi praksami. Ti patološke primere v zdravstvu. Gre za veliko več, za položaji so tudi zanje spremenljivi, ker so povezani s sistemski spregled nasilja, ali za sistemsko neprepo- spreminjajočimi se odnosi in izkušnjami v teku časa. znavanje, dovoljevanje nasilja in zmanjševanje njego- vega pomena. To je bistvo naše raziskave: da poka- Trdimo, da v obstoječem sistemu obporodne skrbi v žemo razsežnosti in globine problematike nasilja, njej delujoči strokovnjaki posameznico pogosto opre- in opozorimo na njene daljnosežne posledice pri žen- deljujejo s stališča lastne nereflektirane dominantne ski, otroku, družini, skupnosti. medicinske vednosti in jo ocenjujejo glede na stopnjo konformnosti. Uporabnice, ki brez pomisleka sodelu- Pomen samega poroda za življenje je pri naših sogo- jejo s predpostavljenim sistemom, doživljajo kot manj vornicah večkrat poudarjen, v premisleku o njem je problematične; tiste, ki so t. i. »alternativke«, ki posta- morda eden najbolj ekspliciten povzetek ženske, ki je vljajo vprašanja, razvijajo in razgrinjajo drugačna pri- doživela hudo izkušnjo: »Grozna izkušnja, zaznamo- čakovanja, pa so »tečne«; »si kar nekaj zmišljujejo«; vala me je za vse življenje« (A33). Tu z besedami ne »še same ne vedo, kaj bi rade.«4 V naši zbirki pričevanj moremo dovolj poudariti pomena odnosa zdravstve- pravi mama takole (A44): »Dobila sva alternativno nih strokovnjakov, ki porodno izkušnjo močno obar- sobo, ker sva se že prej zanimala za možnost poroda va; kot pove ženska o porodu mrtvih dvojčkov, pri ka- na pručki, ki so nama ga odsvetovali z besedami ‹a terem je bila zdravnica »brezsrčna, trda, osorna«, in je res hočete na tem rodit?› medtem ko je vrgla kovin- bila zato to, kot pravi mama: »najhujša življenjska iz- sko pručko omalovažujoče na posteljo. Med potjo do kušnja« (A7). Četudi lahko morda celo razumemo, kaj sobe sem slišala zgodbo o mamici, ki je prišla rodit se morebiti dogajalo v zdravnici, da se je tako vedla in prepričana, da bo rodila naravno in je na koncu vzela jo je porodnica doživela negativno, pa je njeno ravna- vse, kar so ji dali, in hotela še več. Porod ni tako lahka nje nedopustno. Če gre za pomanjkanje spretnosti in stvar.« Za rojevajočo žensko ima lahko napetost med nerazrešene notranje procese, je rešitev v usposablja- njenimi pričakovanji o obporodni skrbi na eni strani nju za kakovostno sodelovalno komunikacijo in zago- ter med dominantno porodno vednostjo in praksami tovljena supervizija kot del izpopolnjevanja zaposle- na drugi strani zaradi njenega (še vedno podrejenega, nih in skrbi zanje. ranljivega) položaja nezaželene, nepredvidene posle- V nasprotju z omenjenima primeroma pa sta poroda, dice. Že samo omalovažujoč odnos do želja porodnice pri katerih so sodelovale podporne babice, danes lep, in »didaktična« porodna zgodba o neki ženski, ki si je pomemben spomin: »Oba poroda si bom zapomni- želela roditi naravno, končalo pa se je drugače, ki ji la do konca življenja. Bila sta lepa, nežna, prijetna« (A123). 4 Navedeno v rezultatih raziskave Porodnišnice za današnji čas. 32 Pri raziskovanju življenjskih zgodb žensk se pogosto naivno prisega, da so izkušnje iz prve roke gola resni-srečamo z opisom prehoda v materinstvo kot eno ca in da so imune pred interpretacijami. pomembnejših prelomnic, in porod pogosto igra in- tegralno vlogo kot tranzicija, točka prehoda in preo- Raziskovanje porodnih pričevanj je podobno popoto- brazbe v drugačen življenjski slog; ponekod tudi kot vanju – imamo vodnik, a ko z njim v roki vstopamo v prelom z generacijskim izročilom glede tradicional- druge svetove, se znajdemo v kompleksnih sistemih nega materinstva (v negativnem smislu), za nekatere z veliko neznankami, kar hkrati razgalja neizogibno ima duhoven značaj, ali pa ženskam predstavlja mo- pomanjkljivost in zamejenost vsakega raziskovanja žnost za osebnostno rast in transformacijo; nekatere in predstavlja izziv vednostim o porodu in porodnih ženske ga doživljajo kot močan ustvarjalen akt. Za ne- praksah. Ženske s pomočjo ubesedovanja občutij in katere ženske je materinstvo izziv in priložnost, da za- doživljanja oblikujejo nove pripovedi, se pomikajo on- živijo bolj sebi lasten, specifičen odnos do sveta, zato stran norm in konceptov, ki običajno definirajo telesa je zanje še posebej pomembno, kje, kako in s čigavo med porodom, s pomočjo lastnega jezika ustvarjajo pomočjo bodo rodile svojega otroka. prelome in prehode. Ubesedovanje izkušnje za žensko predstavlja možnost uvida in redefinicije. Mogoče je Pri medikalizirani porodni pomoči pa so tovrstni vidi- opazovati, kako iz v začetku pripovedi zasejanih zrn ki poroda in vprašanja ter izzivi, povezani z njimi, za- misli zrastejo drugačna razumevanja same sebe in nemarjeni, se jih ne jemlje v obzir, v nekaterih prime- dogodka. Za raziskovanje je pomembno tudi, da smo rih, kot bomo pokazali, pa se dominantna medicinska pozorni na več glasov, kajti pogosto lahko v pripovedi vednost celo postavlja v položaj tistega, ki »ve«, kaj je poslušamo posamične, oddvojene glasove, in iščemo zares pomembno, in s te pozicije tudi deluje. koherentnosti, kontradikcije, ironije, ki tvorijo veliko povodenj vednosti. V tej prestavitvi se bomo ustavili Porod: nekaj tako vsakdanjega, a vedno izjemnega na začetni stopnji analize, vsekakor pa se nam v pri- hodnosti obljubljajo izjemne raziskovalne avanture Zbiraje, analiziranje in interpretacija izbranih dogod- v kopico zbranega gradiva. Konec koncev bi lahko kov iz vsakdanjega življenja, življenjskih zgodb žensk na podlagi porodnih pričevanj o nasilju spregovorili in posameznih porodnih pričevanj, ki so bili do ne- o tem, kako ženske v Sloveniji pojmujejo svoja telesa, davnega na različne načine marginalizirani, morajo same sebe in svoje materinstvo, kako integrirajo poro- postati nujne in legitimne sestavine oblikovanja so- dno doživetje v svoje življenje in kakšni so viri njihove dobne vednosti o porodu; ta predstavlja izziv uvelja- moči. Kot poudarja TR: »Spoznala sem, /.../ da mi ima vljeni »tradicionalni« vednosti. Pričevanja so seveda telo glede poroda precej povedati in da ga ni pametno nujno subjektivna, prav za to (nam) gre. Kot razi- preslišati.« skovalke vztrajamo pri veljavnosti ženskih izkušenj, prizadevamo si za razumevanje argumentacije in ka- Kako ženske ubesedijo svoje težke, boleče, travmatič- žemo na žensko umeščenost ter njeno (pogosto) po- ne izkušnje v času nosečnosti, poroda in zgodnjega drejenost, na mesto, od koder govori svojo izkušnjo. materinstva? Podatkov je izjemno veliko, v nadaljeva- Hkrati pa pri analizi nujno upoštevamo, da ne obstaja nju bomo orisali bistvene konture in izpostavili neka- surova, gola, primarna izkušnja – tako kot ustvarja- tere pomembnejše tematike, ostalo presega namene mo svojo kulturo, nas kultura tudi oblikuje. Izkušnja te študije. in kultura sta med seboj prepleteni, izkušnja v obli-ki porodnega pričevanja ne govori sama zase. Skozi Tiste, ki se poroda ne bi želele spominjati, to povedo raziskovanje diskurzov o materinstvu raziskovalke z veliko pretresenostjo, grenkobo ali jezo: »Nerada se ugotavljajo, kako ženske internalizirajo različne kon- spominjam prvega poroda. Še najbolj bi se približa- ceptualizacije poroda, tehno-medicinsko, »naravno« la, če bi rekla da je v moji psihi ostal kot kombinacija in »humano«, in kako ta sprega oblikuje njihovo do- skupinskega posilstva in prometne nesreče« (A158), življanje in refleksijo izkušnje (Cosslett, 1994). Ženske ali: »Nikoli ne bom pozabila, kako sem umirala od bo- na eni strani internalizirajo kulturne norme in jim po- lečine …« (A35), srečamo pa se tudi z odporom, da bi drejajo svoje lastne izkušnje (Miller, 1998), na drugi se sploh spomnila: »… ne spomnim se niti vsega …« strani pa si prizadevajo za avtonomijo in znotraj tega (A33), ali: »Rajši se spominjam lepih in smešnih stvari, zavzemajo različne pozicije. Zaradi teh multiplih po- na slabe pa kar pozabim ...« (A18). vezav moramo iskati subtilno mejo med tiranijo avto- ritarne raziskave, ki ne šteje ženskih izkušenj, češ da Če govorimo na splošno, porod za večino žensk pred- so subjektivne, vse, kar je osebnega, pa je »sumljivo« stavlja dogodek, ki se ga bodo z veseljem spominjale, in »manj res«, in med novo tiranijo ekspresionizma, ki saj sodi med najlepše dogodke v življenju – kar je v 33 pričevanjih žensk v različnih raziskavah izrecno povezano s trenutkom, ko se otrok rodi in s prvim stikom z njim ter izjemnimi občutki ter pogosto ekstatičnimi čustvi zgodnjega obdobja po rojstvu. Za žensko je lah- ko boleče, če so te prve ure in dnevi drugačni, kot si jih je predstavljala. So primeri, kjer gre navkjub stro- kovno neoporečni in sočutni skrbi kaj narobe, a tu ne govorimo o tovrstnih situacijah. Vzemimo za primer stik med materjo in novorojenčk- om. V popolnem nasprotju s potrebami ženske in otro- ka je njuno ločevanje takoj po rojstvu. Nekateri nujni in na srečo redko potrebni ukrepi zdravljenja zahte- vajo ločitev matere in otroka. Ugotavljamo pa, da je veliko pogostejši razlog za tako ravnanje zahteva po pokornosti bolnišnični rutini, kar je še vedno prisotno v naših bolnišnicah, in neupoštevanja avtonomnosti porodnice. Porodne zgodbe so del življenjskih zgodb, ki ženske spremljajo v prihodnost. A117 je bila zaradi nepri- merne porodne pomoči hudo prizadeta, kot opisuje, je šlo za neprimerno skrb, zaradi nje porodni zaplet in operacijski poseg, kar je vodilo v travmatičen porod in poporodno duševno stisko. Takole danes komentira izkušnjo: »Brezveze ... čist mimo, čist, čist mimo!! A človek kdaj to preboli? Verjetno vse le pobegnemo stran od teh misli, potrpimo in gremo naprej ...« Porodni doživljaj se oblikuje v dinamičnem procesu spominjanja, in ko posameznica zgodbo pove in je za- pisana, postane del kristaliziranega časa, ki ga upora- bljamo za analizo. S tem dragocenim gradivom nada- ljujemo naše potovanje, kjer je treba stopati narahlo in z občutljivostjo in kjer moramo biti pozorni na raz- lične ravni ter opaziti številne podrobnosti. 34 Ranjene pripovedovalke zgodb Rado se reče, da po porodu pozabiš vse bolečine; a še • polomljena rebra, posebej ženske, ki so izkusile nasilje, pogosto povedo, • poslabšanje predhodnih težav s hrbtenico, kot pravi A133: »Jaz pa teh stvari ne morem pozabiti«. • poslabšanje predhodnih težav s simfizo, Vemo tudi, da telo ne pozabi. Ženske o svojem porodu • poškodba presredka s kratkoročnimi in dolgoroč- razmišljajo še dolgo potem, ko so morebitne raztrgani- nimi posledicami (vnetja, edemi, hematomi; oteženo ne zaceljene in ko bolečine na telesni ravni popustijo. spolno življenje; vpliv na doživljanje lastnega telesa …), S svojo porodno zgodbo živijo naprej, jo skušajo razu- • poškodba porodnih poti, meti, integrirati v svoje življenje, se z nje kaj naučiti • neustrezno šivanje in oskrba presredka pomeni, da o sebi in drugih … Ženske tudi vedno bolj ozaveščajo bo treba še enkrat šivati, v nekaterih primerih re- pomen poroda in nekatere za nazaj porodno pomoč konstrukcija nožnice (v našem arhivu imamo doku- imenujejo kraja, kot pravi CL v poglobljenem pogovo- mentirane primere, ko so si ženske same plačale to ru: »Da so mi nekaj ukradli – več ko danes vem, bolj storitev); se zavedam, da sem bila nečesa oropana, kar je bilo • podaljšano okrevanje po porodu, večje tveganje za bistveno zame in tudi za otroka,« ali B5, ki pove: »Pri zaplete, odhodu iz porodnišnice nisem čutila radosti, ker sem • v našem arhivu imamo shranjen primer, ko je pri- dobila svojega prvorojenca, pač pa sem se počutila, šlo do fistule (prehod med črevesom in nožnico, kot da mi je nekdo nekaj vzel. So mi res nekaj vzeli, sodi med hude in izjemno redke porodne zaplete nekaj, kar mi nikoli nihče več ne bo mogel vrniti, čar v razvitem svetu), ki je bila posledica neprimerne, in lepoto tega poroda?« neskrbne porodne skrbi. Posledice neprimerne skrbi in nasilja Posledice za otroka: med porodom • poškodbe (npr. po pritisku na vrh maternice), • težave pri dojenju, ne-dojenje, Posledice neprimerne skrbi in nasilja med porodom • oteženo rojstvo (zaradi položaja porodnice, zaradi so mnogotere. Tak porod vpliva na telesno in duševno zanemarjanja, neprepoznavanja pomena tega, kar zdravje ženske, otroka, očeta in cele družine, vplivi pa ženska sporoča), so kratkoročni in dolgoročni. • povečana zdravstvena tveganja med porodom in Našteli bomo nekatere izmed njih, spisek ni popoln po rojstvu, zaradi velikega pomena porodne izkušnje tako za žen- • prvi stik med materjo in otrokom je otežen, sko kot za otroka oziroma družino in s tem tudi vpliva • prvi stik med očetom in otrokom je otežen, na številna področja življenja. • travma otroka, • psihične posledice travmatičnega rojstva – kratko- Med drugim posledice neprimerne skrbi ročne, dolgoročne. in nasilja med porodom obsegajo: Psihične posledice pri ženski Telesne posledice pri ženski: (in tudi spremljevalcu/ki): • povečana zdravstvena tveganja pri samem porodu, • travma, porodni zapleti, • post-travmatska stresna motnja, • vpliv na nadaljnji potek poroda in njegov zaključek, • povečan strah pred naslednjim porodom, • modrice na trebuhu, • tokofobija, 35 • depresija, dobila mastitis, težave z dojenjem, nizka morala, hi- • tesnoba, panični napadi, ter prehod na mlečno formulo zaradi hude frustracije • slaba samopodoba, občutek, da sem kot ženska od- nad vsem skupaj. Poporodna razpoloženjska motnja, povedala, občutek, da me je telo izdalo, oziroma a sram, da bi komu povedala tedaj. Občutek, da sem • občutek, da bi moral partnerko zaščititi, občutek, kot mama odpovedala.« V njenem doživljanju poroda da sem kot moški odpovedal … je očiten »učinek domin«, iz enega v drugo dejanje se porod in njeno zgodnje doživljanje materinstva spre- Vpliv na partnerski odnos: minja v katastrofo. • težave v partnerskem odnosu (pripisovanje krivde, občutek, da te je partner »pustil na cedilu« …), Porodna travma in posttravmatska stresna motnja • težave v spolnem življenju, (PTSM) • oteženo obdobje prilagajanja na družinsko življenje. Dokazana je povezava med vrsto skrbi med noseč- nostjo in porodom ter doživljanjem materinstva, Vpliv na družinsko življenje: prav tako je dokazano, da neustrezna porodna po- • oteženo navezovanje med mamo in otrokom, moč poveča tveganje za psihične težave po porodu. • otežena navezovanje med otrokom in očetom, V nekaterih primerih lahko travmatičnemu porodu • otežena praktična skrb za otroka, njegova nega, sledi posttravmatska stresna motnja, ki jo je mogo- sodelovanje z otrokom, če diagnosticirati na podlagi simptomov s kliničnim • težave z laktacijo in dojenjem. pregledom. Problem v Sloveniji ni dovolj prepoznan, čeprav se pri svojem svetovalnem delu neredko sreču- Vpliv na reproduktivne odločitve: jemo z ženskami s težavami, ki jih lahko pripisujemo • Težavna odločitev za naslednjo nosečnost. travmatični porodni izkušnji in tudi takimi, ki trpijo • Odločitev ženske, da nikoli več ne bo rodila. Za ne- zaradi PTSM. Ocenjujemo, da ženske s posttravmat- katere to pomeni odpoved svojim najpomembnej- sko stresno motnjo ne dobijo vedno pomoči, podpore šim življenjskim ciljem. ali/in zdravljenja, ki bi jih potrebovale. Ženske, ki so predhodni porod doživele kot travmo, se v naslednji Vemo, da način poroda in kako ga ženska doživlja, nosečnosti pogosto soočajo s posebnimi nalogami pre- vpliva tudi na odnos med otrokom in mamo in na delovanja predhodne hude izkušnje, skušajo se opol- zmožnosti matere za povezovanje z dojenčkom. Doka- nomočiti in oblikovati pogoje za drugačen porod. V zana je povezava med posttravmatsko stresno motnjo sodobni slovenski obporodni skrbi je za take ženske (v nadaljevanju PTSM), nastalo zaradi poroda, in ote- zelo slabo poskrbljeno, kajti v sistem niso vgrajeni me- ženim navezovanjem med mamo in otrokom. Poveza- hanizmi, s katerimi bi jim zagotavljali ustrezno skrb va med oteženim navezovanjem in PTSM je močnejša glede na doživeto pri predhodnem porodu. Kar nekaj kot je povezava med oteženim navezovanjem s hujši- primerov travmatičnih porodov smo zabeležili tudi mi težavami z duševnim zdravjem ženske pred poro- v naši raziskavi. Travmo in depresijo so ženske opi- dom ali akutno stisko med porodom ali s tem, da mati sovale kot posledico neprimerne porodne pomoči in ne doji (Dekel, S., Thiel, F., Dishy, G. and Ashenfarb, A. nasilja kar 27 x. V tej študiji se posvečamo porodnim L., 2018). izkušnjam, ki so jih ženske doživele kot neprimerne, zlorabljajoče, tudi travmatične. Te slednje bi si zaslu- Depresija, tesnoba, PTSM predstavljajo poseben izziv žile posebno osvetlitev, kar pa bi presegalo namen in zahtevajo dodaten čas za zdravljenje in celjenje, ve- naše študije. Naj omenimo le nekatere primere. liko potrpljenja ženske in partnerja, nemalokrat tudi A158 opiše doživljanje po travmatičnem porodu, ko jo finančna sredstva za psihoterapijo. Nekatere ženske več kot leto dni tlačijo more o posameznih delih poro- zaradi neprimerne porodne skrbi, nasilja in travma- da, »… največkrat da so okrog mene neznani ljudje z tičnega poroda trpijo na skrivaj in nikoli ne spregovo- nekimi inštrumenti, da me režejo, zavezujejo ...« rijo na glas o tem, kako slabo se počutijo. Same prede- lujejo neprijetne občutke ponižanosti, manjvrednosti, Podobno doživljanje razberemo iz pričevanja A159, nesposobnosti, žalosti in razočaranja nad seboj ali gospa še v četrtem mesecu otrokove starosti podoživlja jeze, tesnobe, strahu, groze. Njihov prehod v materin- travmatični porod: »... Osebno me je to izčrpalo. Iskre- stvo je otežen, in skrb za otroka, dojenje in drugi vidi- no, vsak dan me spreleti porod, popadki ...« Njeno pri- ki poporodnega obdobja zaznamovani s tem dožive- čevanje je po vsebini in strukturi dober pokazatelj pro- tjem. Kot pove A84 o svojem počutju po težki porodni blematike nesočutne in nepovezane obporodne skrbi izkušnji »… otrok po porodu slabo sesal in veliko spal, – že v zgodnji nosečnosti se sreča z neprimernimi be- 36 sedami osebja z namigovanji o tem, da bo šla morebiti je med drugim pokazala, da 6 % mater, sodelujočih na splav; kasneje v bolnišnici ob sprožitvi poroda in ob v raziskavi zaradi porodne izkušnje ne bo imelo več samem porodu, ob prvih zadregah z dojenjem opiše, otrok; ocene za Italijo so, da to letno pomeni 20.000 da se počuti osamljena, celo zapuščena, v stiski, opira otrok, ki bi se morda rodili, pa se za zanositev žen-se na svoje vire moči in se mora večkrat postaviti zase ske ne bodo odločile (vir: https://ovoitalia.wordpress. – med porodom zahteva, da jo premestijo v porodno com/2017/11/04/first-data-on-obstetric-violence-in- sobo; glede dojenja zahteva, da ji omogočijo črpanje -italy/, dostop 19. 1. 2022). mleka – ta boj zase jo veliko stane; slabo vpliva na doži- vljanje poporodnega obdobja in na partnerski odnos. Tudi naša študija ne daje dovolj zanesljivih podatkov, da bi lahko podali oceno obsega tovrstnih ženskih Ženske, ki so doživele travmatični porod, so lahko iz- odločitev, že v posameznih pričevanjih pa nekatere jemno prizadete, potrebujejo čas za okrevanje in za- povedo, da so se zaradi porodne izkušnje odločile, da gotovilo, da bo naslednji porod drugačen – če se sploh je to zadnji otrok, na primer A149: »Skratka, to je bil odločijo za novo nosečnost. Pojav depresivnosti po moj prvi in zadnji porod. 10 dni, ki sem jih z otrokom porodu ni povezan zgolj s kvaliteto obporodne skrbi, preživela v porodnišnici, je bilo groznih in ne želim ne smemo pa podcenjevati njene vloge pri tem. V pri- jih ponovno doživeti« ali pa povedo podobno kot čevanju A166 gospa pove: pričuje mama več otrok o svoji drugi porodni izku- šnji (A43): »Če bi bil to moj prvi otrok, bi bil tudi za- »Pri prvem porodu sem bila razčlovečena. Dobila dnji!« ali mama A85 »Nikoli več nisem rodila. Upam, umetne popadke kljub mojemu NE, trije ljudje so se želim si, da se je vsaj nekaj spremenilo od takrat.« mi samovoljno dobesedno metali po trebuhu ... sestre na oddelku po porodu niso želele pomagati pri doje- Vemo sicer, da tekom življenja nekatere spremenijo nju, skorajšnjem mastitisu … obup. Drugič sem se bo- svojo odločitev. Kot opisuje mama A33: »Trpela sem lje pripravila, spisala porodni načrt, ki so ga v veliki za posttravmatskim stresnim sindromom, stežka se meri upoštevali. Porod je bil za več kot polkrat krajši odločila za drugo nosečnost, jo preživela v strahu za od prvega, tudi ni bilo poškodbe porodne poti. Niso porod ... Nasilje, ki sem ga doživela, je nedopustno in pa moje punčke hoteli na mojo željo aspirirat (videla nesprejemljivo in ga nobena ženska ne bi smela do- sem, da se noče dojiti, ker je imela poln trebušček plo- živeti.« Tudi mama A152 še ne ve, ali se bo odločidne vode). Zato je nehala dihati, skoraj je umrla in bila la za naslednjega otroka: »Upam, da pri naslednjem cel prvi teden na /…/ kliniki v /…/ na AB. Seveda so po- porodu (če bo do njega sploh prišlo) ne bom doživela polnoma uničili vse možnosti za dojenje, zaradi česar podobne izkušnje, saj je ne privoščim nobeni novo- jih bom do konca življenja sovražila. Po obeh porodih pečeni mamici.« Včasih za odločitev za naslednjega sem imela blago depresijo in anksiozne motnje, ver- otroka potrebujejo posebno podporo, pomoč ali psi- jamem, da tudi zaradi zgoraj omenjenih dogodkov.« hoterapijo. Nekatere se odločijo, da bodo v prihodnje izbirale porodno pomoč vnaprej in da bodo hotele več Tisti, ki se srečujemo z ženskami s psihičnimi težava- sodelovanja. Ženske ubirajo različne strategije, da bi mi po porodu, boleče občutimo pomanjkanje ozave- se po predhodnih slabih izkušnjah izognile določenim ščenosti o pomenu žensko osrediščene skrbi pri po- strokovnjakom, postopkom in posegom. Če dobro po- rodu in pomanjkanje pogojev za njeno uresničevanje. mislimo: same se morajo ukvarjati s problematičnimi Prepričani smo, da bi bilo mogoče preprečiti marsika- pojavi, ki so (tako pogosti) v sistemu, da bi bilo neu- tero duševno stisko. pravičeno razmišljati o njih kot o zgolj naključjih ali osebni patologiji določenih zdravstvenih strokovnja- Zavedati se moramo, da je doživetje nosečnosti, poro- kov in podobno. Zato je pomembno, da se vzpostavijo da in materinstva pomembno za odločanje za druge- mehanizmi zagovorništva žensk v obporodni skrbi in ga ali naslednjega otroka. Nimamo zanesljivih podat- se uvedejo nujne paradigmatske sistemske spremem- kov o tem, kako in koliko kvaliteta obporodne skrbi be glede porodne pomoči. v Sloveniji vpliva na odločitve za naslednjega otroka. Izjave žensk v vprašalniku »Rojstvo v Sloveniji 2005« V strokovni in poljudni literaturi pogosto naletimo na kažejo, da bi bilo mogoče najti nekatere povezave. opozorila, da so ženske ranljive, pa ne v smislu floskul Temu pritrjujejo tudi ugotovitve in izsledki, objavljeni o »preobčutljivih nosečnicah«, »jokajočih mamicah« v strokovni in znanstveni literaturi. ali čem podobno paternalističnem; ne, gre za pomem- ben življenjski prehod, ki ga označuje posebna obču- Italijanska študija o porodniškem nasilju, katere re- tljivost, kar morda še najbolje označuje prispodoba o zultati so bili objavljeni v drugi polovici leta 2017, »navzven obrnjenem srcu«. Ob tem položaj ženske kot 37 uporabnice storitev dodatno zaplete razpetost v so-vplivalo na njihovo zdravje in zdravje cele družine, dobnem porodništvu, ki je posledica konceptualnega morda pa bo tudi olajšalo odločitev za povečanje dru- premika od skrbi za žensko k skrbi za dva, za žensko žine. in fetus oz. otroka, kjer se zgodi, da se interesi mate- re in interesi otroka razumejo kot nasprotujoči si.5 Vendar, kdo je tisti, ki mu je zdravje in dobro počutje porodnice in njenega otroka najbolj pomembno? Se- veda, to je ženska sama, vsi drugi bi morali biti njeni pomočniki in zavezniki pri uresničitvi cilja. Ženske v obporodnem obdobju skušajo najti sebi ustrezne zdravstvene storitve, da bi začele svoje star- ševstvo na kar najboljši način, pri tem pa želijo zašči- titi sebe in otroke ter zmanjšati telesno in čustveno trpljenje na najmanjšo možno mero. Hkrati pa niso pripravljene plačati previsoke cene zato, da bi postale take matere in ženske, kot si predstavljajo, da bi rade bile. Med ženskami so velike razlike, nekatere ne pre- izprašujejo obstoječih storitev, druge pa raziskujejo in se zavestno pripravljajo – razlogi za tovrstne »lege« so v njihovih prepričanjih, izkušnjah in pogledu na ma- terinstvo, zdravje, zmožnosti ženskega telesa ipd. Porodni proces je občutljiv, posameznica ga doživlja na telesni, duševni in duhovni ravni, in ker so ženske v tem življenjskem prehodu še posebej ranljive, posa- mezni dogodki in odnosi v tem času toliko bolj krepijo moči ali pa prispevajo k njihovi izgubi. Tudi zato žen- ske potrebujejo sočutno, individualizirano in naklo- njeno podporo zdravstvenih strokovnjakov in drugih navzočih, ki lahko na več ravneh bistveno obarva nji- hovo doživljanje prehoda v materinstvo. O tem, kdo je tisti, ki naj bi ženskam dajal omenjeno podporo v obporodni skrbi, se danes strinjajo številne avtorice in avtorji: tako imenovane »nove« babice, to- rej predstavnice sodobnega babištva, ki združuje na izsledkih temelječe znanje in preverjeno učinkovite spretnosti z dobrim odnosom, so ene ključnih mostov med ranljivostjo in močjo, s svojo sposobnostjo in zna- njem »biti z žensko«.6 Zagotovo lahko trdimo, da bi individualiziran pri- stop k obporodni skrbi prispeval k boljšem duševnem zdravju žensk, ker bi v večji meri pripomogel k pre- prečevanju duševnih težav žensk in/ali k njihovemu zgodnejšemu prepoznavanju in ponujal ustreznejšo podporo pri iskanju rešitev. Če ženske vstop v mate- rinstvo doživijo v pozitivnejši luči, bo to dolgoročno 5 Temu pomembnemu problemu bi se kazalo temeljiteje posvetiti na kakem drugem mestu. 6 Prim. s prispevkoma M. Wagnerja in V. Fleming v knjigi Rojstna mašinerija. 38 Kako nastane rana? Vrste nasilja Kot smo pokazali v izhodiščih, sta neprimerna skrb dobro žensk in otrok. Vprašati se moramo, ali je mo- in nasilje, o katerih govorimo, različnih vrst, ki so goče, da dobronamerni postopki ali opustitve postop- med seboj pogosto prepletene in soodvisne. kov zdravstvenih strokovnjakov med nosečnostjo, po- rodom in po njem negativno učinkujejo na ženske ali Vrste neprimerne porodne skrbi in nasilja jim celo škodujejo, jih čustveno ali celo telesno ranijo? Ne govorimo samo o stranskih učinkih zdravil in po- 1. neustrezni postopki in posegi, stopkov ali nepredvidenih zapletih, pač pa tudi o od- 2. neprimeren odnos do ženske, nosu do ženske in o organizaciji oz. sistemu porodne 3. besedno nasilje, pomoči. 4. telesno nasilje, 5. spolna zloraba, Prikazali bomo, kako nekatere izmed običajnih, po- 6. stigmatizacija, gosto kar rutinskih postopkov v obporodni skrbi 7. diskriminacija, razumeti v kontekstu doživljanja posameznice. V 8. kršenje človekovih pravic, nekaterih primerih gre za pojav, ki ga raziskovalke 9. kršenje pacientovih pravic in in raziskovalci medikaliziranega poroda imenujejo 10. institucionalno oz. strukturno nasilje. kaskada ukrepov (ali »učinek domin«), ko iz enega v drug ukrep pri porodnici narašča občutek odtujenosti Predhodno smo pojasnili, kako razumeti institucional- od lastnega telesa in poroda, ko posamezni dejavniki, no oz. strukturo nasilje, navedeno pod točko 10. Šele ki sami zase niso videti prav pomembni, soustvarja- v tem kontekstu jasneje razumemo druge (od 1 do 9) jo trpljenje ali celo travmatično izkušnjo – za kar po- vrste nasilje nad ženskami v tako zelo pomembnem trebujemo vpogled v dinamiko celotne izkušnje. V ta življenjskem prehodu v ustanovi, kot je porodnišnica. namen smo v prilogi pripravili na vpogled izbrana porodna pričevanja, ki prikazujejo posamezne opise Včasih pomaga, da si za prepoznavanje, ali gre za ne- doživetij v celoti. Pri našem prikazovanju ne gre za primerno skrb in nasilje nad žensko v porodnišnici, iskanje objektivne resnice o posameznih dogodkih ali pomagamo z obratom in si zamislimo, da gre za moški iskanje »krivca«, za kazensko odgovornost itd. Gre za spol: na primer za moškega, ki potrebuje zdravstveno specifičen razmislek o doživljanju obporodne skrbi storitev, povezano z intimnimi deli telesa. Bi bilo spre- kot neprimerne, nasilne in zlorabljajoče. Treba mu je jemljivo, da so vrata v prostor, kjer se izvaja poseg, od- posvetiti bistveno več pozornosti, kot je je bil deležen prta, mimo pa bi hodili drugi strokovnjaki ali pacienti, do sedaj, da bi lahko prispevali k razumevanju kom- pacientke? Bi mirno sprejel, da se nekdo, ki bi vstopil pleksne narave prehoda v materinstvo in posledično v prostor in se ne bi predstavil, dotaknil intimnega k celoviti kvaliteti zdravstvene skrbi v teh trenutkih. dela telesa, z njim manipuliral, opravil boleč pregled Gre tudi za senzibilizacijo o temeljnih potrebah žen- in brez besed odšel? Bi bilo sprejemljivo, da bi zdra- ske, ki rojeva otroka, in posledično za krepitev zmo- vstveni strokovnjaki moškemu očitali, da je preobču- žnosti vseh nas, da prepoznamo krivico, neprimerno tljiv, če bi stokal od bolečine, ko bi ga brez sredstev postopanje in nasilje »na delu samem«. proti bolečinam šivali? Bi mirno sprejel, če bi osebje komentiralo, da je sam kriv za to, da so težave pri apli- kaciji epiduralne anestezije, ker se je preveč zredil? Večina zdravstvenih strokovnjakov meni, da dela v 39 Kdo nadzira in kdo uboga V patriarhalni družbi je nujen nadzor nad ženski- mi telesi, nad rodnostjo in nad rojevanjem. Zato so Z raziskovanjem povezav med doživljanjem noseč- vprašanja, kdo odloča o tem, kakšen bo posamezna nosti in poroda in medicinskimi in zdravstvenimi porodna pomoč, kakšna bo skrb za žensko med enim diskurzi, ki ju skušajo normirati, lahko razumemo, najpomembnejših dogodkov v življenju, povezana z kje in kako je ta odnos za ženske problematičen. vprašanjem, kdo ima nadzor nad tem, kaj se dogaja z Zdravstveni diskurz z uporabo mehanizmov, kot so ženskim telesom, ki je še posebej »na udaru«. Kdo to- infantilizacija žensk, konceptualizacija fetusa kot rej nadzoruje storitve, povezane z nosečnostjo, poro- subjekta, ločitev uma in telesa ter poudarjanje ču- dom in po njem? Čigava je dolžnost, da skrbi za fetus, stvene nestabilnosti ženskam odvzema položaj od- za dobrobit novorojenčka? Kdo nadzira informacije? rasle osebe, ki je sposobna odločitev o sami sebi (Ru- Je mogoče pritrditi tezi, da so danes zdravniki in dru- dolfsdottir, 2000). Telo je mesto nadzora in izvajanja go zdravstveno osebje predstavniki socialnega nadzo- oblasti, tako socialne kot medicinske, in pogosto ju ra par excelence? Kje na poti iz patriarhalne ureditve med seboj ne moremo ločiti, kajti medicinski »po-in mizoginega odnosa do porodnic in mater se naha- gled« je povezavi s sodobnim pojmovanjem zdravja jamo? in individualizacije odgovornosti za zdravje in bo- lezen neizogibno prepleten s socialnim nadzorom Sprega med vednostjo in oblastjo je pojav, ki ga za nad zdravjem populacij(e) (Foucault, 1973; Turner, dvajseto stoletje in začetek enaindvajsetega odlično 1992). Ženska telesa s svojo potencialno sposobno- ilustrirajo prav diskurzi in prakse skrbi za zdravje. stjo roditi otroka so tu še posebej izpostavljena – Medikalizacija postane očitno problematična na pri- ko gre za noseče telo, za telo, ki rojeva, za telo, ki mer takrat, ko ženske občutijo, da nimajo več nadzora doji, je medicinski diskurz še bolj dejaven (Steward, nad tem, kar se dogaja z njihovimi telesi. V odnosu po- 2004). Primer tozadevnega diskurza je institucio- drejenosti in nadzora bo neizogibno vključena dolo- nalna opredelitev statusa porodnice, za katero smo čena stopnja nasilja. Raziskovalka ženskih porodnih izvedeli v enem izmed pogovorov: gre za načelno izkušenj Nadine Pilley Edwards ugotavlja, da polovica odločitev neke porodnišnice v Sloveniji, da ženska ženskih pričevanj, ki jih je zbrala, govori tudi o tem, med porodom ni (dovolj) prisebna in da zato (sploh) da so doživele izkušnje, ki so bile zanje stresne in na- ne more odločati o sebi, o postopkih in posegih pri silne, druge pa so predstavile izkušnje, ki niso odkrito njenem porodu. Seveda je tako pojmovanje poro- nasilne, gre pa za dejanja, ki so jih izvedli proti nji-dnice v nasprotju z Zakonom o pacientovih pravi- hovim predhodno izrečenim potrebam in željam ali cah in človekovimi pravicami ženske, udejanjanje v kljub temu, da so se jim upirale (Pilley Edwards, 2005: praksi pa njegova kršitev. 236). O tovrstnih izkušnjah (enih, drugih ali obojih) pričuje skoraj vsaka izmed naših zgodb. Prav zaradi specifičnega statusa ženske kot porodnice je treba še posebej preudariti, na kakšne načine je me- Vedeti moramo, da tudi navidezno nedolžne geste in dikalizacija rojevanja v nasprotju z avtonomijo žensk. dejanja lahko pomenijo nasilje nad telesi – žensko do- Resnično avtonomne ženske bi imele besedo pri tem, življanje dotika, postopka ali posega je merilo, da ne- kaj in kako se počne z njihovimi telesi (tudi) med no- kaj velja za nasilno. To je še posebej pomembno pri sečnostjo, porodom in po njem, in ne bi bile reducira- naslavljanju institucionalnega nasilja. ne na objekte. Žal v slovenski obporodni praksi sreča- mo primere, ki nakazujejo precej ustaljen in ne ravno Zakaj je institucionalno nasilje v porodnišnici še pose- redek vzorec razmišljanja in delovanja: ženske naj bej vredno raziskovati? Prenašanje osnovnih sporočil bodo poslušne, kajti strokovnjaki vedo, kaj je dobro posamezne kulture o ženski, njenem telesu, materin- zanje in za njihove otroke in si jih v nekaterih prime- stvu ipd. je del sodobnega rituala prehoda, kot zasta- rih celo »lastijo«. Tako mama iz naše zbirke pričevanj vi svoj premislek mednarodno uveljavljena ameriška pojasnjuje (A154): »Po porodu sem novorojenčico do- antropologinja Robbie Davis-Floyd. Ta sporočila ima- jila, babica pa je prišla, da tako dolgo ne morem dojit jo poseben pomen in vlogo pri oblikovanju ženske in in jo odnesla, ter jo šla razkazovat okrog kot trofejo.« matere. V prevladujoči porodni paradigmi se mora Gre za nezaslišano ravnanje, poseganje v odnos med ženska do določene mere podrediti, da bi dobila po- mamo in novorojenčico, ki bi moral biti deležen spo- rodno pomoč, odvisno od vsake posameznice in mere štovanja, poseg v zasebnost ženske (in zasebnost otro- njene avtonomnosti. Kaj pomeni za ženske, če v po- ka), nespoštljivo vedenje, vse našteto pa krši pravice rodnišnici dobivajo sporočila, da je prav biti odvisna, pacienta. pridna, poslušna, sprijaznjena, trpna? Do nedavnega je bila ženska nagrajena, če je bila podrejena, saj je 40 kljub vsemu »dobila« v določeni meri varen porod, ki je temeljil na isti paradigmi, v kateri je bila vzgojena: ločena od svojega telesa in naučena, da je nezaželeno, da bi imela ženska moč, in da je nevarno, če odloča; ugotavljamo, da ponekod še vedno prevladuje ta vzo- rec. Ženske so sicer vedno iskale poti za uresničevanje svojih pogledov na porod z različnimi kompromisi in včasih težkimi izbirami, a danes tega vedno več žensk noče več početi, kot reče ena od sodelujočih: »Ne gre- mo se vaše igre.« Želijo in potrebujejo varen porod, a ne za ceno, da so zato ujetnice podrejenosti in da, v nekaterih primerih, doživljajo nasilje. Ženske želijo varno roditi, in to v sodelovanju s svojo osebno »na- ravo«, biološkimi in izbranimi kulturnimi vzorci, in v sodelovanju z zdravstvenimi strokovnjaki, s katerimi delijo podoben pogled na porod. Hkrati pa ženske ne potrebujejo mistifikacije porodnega procesa ali novo- dobnih glorifikacij »nove ženskosti«, ki prav tako lah- ko delujeta opresivno. Od sadizma in mizoginije prek zlorab do manipulacije – problem strukturnega nasilja Intenzivnost nasilja sega vse od sadizma in odkrite mizoginije, spolne zlorabe, nasilnega vedenja kot ek- stremnih primerov nasilja prek zlorabo (strokovne) avtoritete, do zlorabe zaupanja, zlorabe potrebe po pomoči in podpori, do manipulacije, zanemarjanja, ignorance, nespoštovanja, nesočutja, rutinske obrav- nave in podobno. Del problematike strukturnega nasilja je odnos sode- lavk in sodelavcev do tistega, ki izvaja neprimerne prakse in je nasilen, ter odgovornih in vodstev ter prevladujoče klime do teh pojavov. Tako lahko neprimer- ne skrbi in nasilja sploh ne prepoznajo; ali ga nočejo prepoznati; se obrnejo proč, ker ne vedo, kaj storiti; ali ne želijo ukrepati; zmanjšujejo problem ali pa se postavijo na stran storilca, storilke. Lahko pa opozori- jo, prijavijo; ali ustrezno ravnajo, prekinejo situacijo ali jo preprečijo; slednje bi bilo še posebej pomembno okrepiti. 41 Kako se rodi bolečina? Ne smemo še nadalje spregledovati (povzročenega, V nekaterih primerih je odnos zdravstvenega ose- nepotrebnega) telesnega in duševnega trpljenje ne- bja do ženske izrazito neprimeren, dodaten problem katerih žensk med nosečnostjo in porodom. S tem bi predstavlja, ko v to skušajo vključiti tudi moža. Kot nadaljevali tradicijo utišanja vednosti o nasilju, zlu pove o izkušnji šivanja po porodu A33: »Med drugim je in poškodbah, ki so se v zgodovini zgodila ženskam komentiral, kakšna hodim v porodnišnico, s kakšnim v imenu znanosti, –tudi medicine –, in institucional- vnetjem, naj pride mož pogledat, kako mu šivanka kar nih praks, še posebej tistih, povezanih z reproduktiv- čez pada, da to sploh ne gre zašiti itd.« Partnerjeva nim in duševnim zdravjem. Marsikaj je raziskanega navzočnost (včasih) ni dovolj, da bi preprečila nasilje in znanega o ženskih telesnih izkušnjah pri porodu in zlorabe. Celo več, v krog nasilja s pozicije patriar- in povzamemo lahko, da se, – razen takrat, ko gre za halne moči zdravnik pritegne ali skuša vanj pritegniti zaplete –, ženske počutijo močnejše in so manj poško- tudi moškega; gre za dvojno zlorabo. Iz predhodnih dovane, če so se izognile invazivnim praksam ali če so raziskav smo seznanjeni tudi s šalami, ki nakazujejo, jih bile deležne le v majhni meri. Znane so prednosti da jih izreka avtoriteta, ki se »sme« šaliti in ki s šalje- »nemotenega«, fiziološkega, »naravnega« poroda za njem zavzame distanco do tiste, na katero beseda leti. žensko in otroka. Našteli bomo nekaj porodnih po- Med njimi je vprašanje možu med šivanjem presred- stopkov in posegov ter vidikov organizacije porodne ka: »Ali boste še uporabljali ali zašijem do konca?« ali pomoči in jih ilustrirali z besedami žensk, ki so sodelo- poimenovanje zadnjega šiva »možev šiv«. vale v preliminarni raziskavi s svojimi pričevanji ter navedli številčne podatke o pojavih. Ob tem bomo po- Ne-potreben poseg? nekod pojasnili, kakšni so znanstveni izsledki o ome- Amnioskopija njenih praksah. Že dolgo je znano, da je med slovenskimi porodnišni- Omejevanje navzočnosti bližnjih oseb, cami mogoče najti pomembne razlike med stopnjo neprimeren odnos do spremljevalca/-ke uporabe različnih postopkov in zdravil, ki so težko opravičljive z racionalnimi argumenti. Eden takih Za žensko je pomembno, da je pri porodu oseba ali postopkov je amnioskopija, ki je večinoma skorajda osebe po njeni izbiri. V Sloveniji je največkrat to ne opravljajo več, ponekod pa je to rutinski postopek partner, oče otroka, v nekaterih primer doula. V ne- spremljanja stanja otroka po predvidenem roku po- katerih porodnišnicah obstajajo neupravičene ome- roda. Izvedba amnioskopije, ki je opravljena neobzir- jitve za navzočnost obeh, ponekod za navzočnost no, brez predhodne priprave ženske in možnosti za partnerja zahtevajo finančni prispevek. Kar pogo- sodelovanje, je bila po pričevanju ene od sodelujočih sta so pričevanja o tem, da je osebje »moža poslalo zelo boleča. Opravljeni pregled, ki naj bi prispeval k domov«, češ da bo porod še trajal, čeprav bi ženska varnosti otroka in matere, je v resnici ogrozil samo- partnerja želela ob sebi ves čas poroda. Zabeležene zaupanje bodoče porodnice. Podobno kot pri drugih imamo tudi primere, ko se je moški zato vrnil pre- postopkih med porodom bi moralo tudi tu veljati, da kasno in je bil otrok že rojen. Gre za spregled osnov- je amnioskopijo, kadar je utemeljena in se nosečnica nih potreb ženske po podpori in bližini ljubljene z njo strinja, treba opraviti z vsem spoštovanjem in osebe in za kršitev pravic pacientov po spremstvu obzirnostjo. Naj opozorimo še na to: ker se postopek po svoji izbiri. opravlja s posebno pripravo, ki se jo vstavi v nožnico, obstaja nevarnost, da bi ga posameznica doživela kot 42 spolno nasilje, sploh, če je izveden nesočutno in brez svetu, sploh z evropskimi državami, kjer ju ne upo-sodelovanja ženske; še posebej pa ženska z izkušnjo rabljajo več; vendar niso ponudili nobenih dokazov spolne zlorabe, kar je opisano v strokovni literaturi. ali argumentov za to trditev. Razlog je v tem, da jih ne morete najti – uporaba klistirja pred porodom ni Ne-potreben poseg? vezana na (domnevne kulturne) značilnosti pripadnic Ločevanje plodovih ovojev (tudi luščenje plodovih ženskega spola v posamezni državi. ovojev; sweeping oz. stripping) Osnovna pogoja, da je mogoče sploh govoriti o infor- O ločevanju plodovih ovojev kot enemu izmed na- mirani izbiri, sta ustrezna izobraženost zdravstvene- činov sproženja poroda ženske v naših pričevanjih ga osebja – to mora poznati najnovejše dostopne pre- pišejo trikrat. V enem primeru ga ginekolog izvede verjene znanstvene podatke o posameznem postopku, na kontrolnem pregledu ob vaginalnem pregledu še posegu ali zdravilu, ki ga predlaga; in pa ustrezna po- v nosečnosti, ne da bi ženski povedal, kaj namerava sredovanost teh informacij uporabnici. Podatki me- storiti in tudi brez soglasja ženske (A142): »Ginekolog dicinskih raziskav o velikem številu postopkov med mi je brez pojasnila in opozorila naredil stripping. To porodom so brez težav dostopni in cela vrsta priporo- sem izvedela šele po porodu, ko sem svoji ginekologi- čil navaja smernice za njihovo učinkovito in smiselno nji pojamrala, da je bil tale pregled zelo zelo zelo bo- rabo ali opustitev (SZO; NICE; IMBCI).7 Strokovnjaki in leč, potem pa je ona v dokumentih odkrila, da je šlo za strokovnjakinje iz medicinske ter babiške prakse se stripping. Seveda se mi je po tem mehčanju oziroma sklicujejo na priporočila Svetovne zdravstvene orga- prav fistingu z pritiskanjem odluščil čep in tudi voda nizacije na izbranih področjih, na primer pri promo- mi je odtekla. Bolelo pa je zelo zelo zelo.« Opis spomi- ciji dojenja. Ko gre za postopke porodne pomoči, pa je nja na spolno nasilje, tudi besedišče pripovedovalke položaj drugačen, kajti še vedno smo priča razkoraku vključuje take izraze. V pričevanju A4 gospa pove, da med medicino, temelječo na znanstvenih izsledkih,8 postopka ni želela: »Ročno luščenje plodovih ovojev in uveljavljenim prevladujočim rutinskim načinom pri 3. vstavljenem prostaglandinu, čeprav sem jasno porodne pomoči. Priporočila Svetovne zdravstvene in zelo glasno povedala, da tega ne želim in sem po organizacije iz leta 2015 z velikimi črkami govorijo: tem tudi nekako uspela odstranit roko porodničarja iz »NE klistirajte« (»DO NOT give enema«), o britju sra- moje vagine. « Po našem védenju se ločevanje plodo- mnih dlak pa »NE brijte predela presredka« (»DO NOT vih ovojev brez predhodnega informiranja ženske še shave the perineal area«) – če omenimo zgolj eno, vedno izvaja. Nemalokrat ženska sploh ne izve za to, morda pomembnejšo referenco, ki velja globalno.9 Če ker ga je (žal) mogoče izvesti ob vaginalnem pregle- ponudiš ženski klistir na izbiro, pri tem pa ji navedeš du. Gre za kršenje pacientovih pravic do predhodnega domnevne prednosti klistirja, kot to prakticirajo v pojasnila in nedopustno poseganje v telo brez soglas- eni izmed slovenskih porodnišnic, to nikakor ni pri- ja, kot vsak drug poseg pa je povezan z zdravstvenimi mer dobre prakse; to ni zgolj napačno prakticiranje tveganji; sproži lahko kaskado ukrepov. koncepta informirane izbire (ki se mu bomo posveti- li kasneje). Ključni problem leži onstran tega, temelji Ne-potrebna posega? v samoumevnosti in nereflektiranju pozicije moči in Klistir in britje ravnanja zdravstvenega osebja. Primer »izbire kli- stirja« ilustrira oblastna razmerja in zgovorno priča Sodelujoče v naši raziskavi so 44 x govorile o svoji iz- o moči specifične vednosti in (še vedno) neenakoprav- kušnji klistiranja in britja ali o tem, da so se izognile nega oziroma odvisnega odnosa med porodnico, »ki klistirju (in bile zato zadovoljne). To je izjemno velik ne ve« in zdravstvenimi strokovnjaki, »ki vedo«, če- delež glede na skupno število pričevanj, predstavlja prav, ironija, sta njihova vednost in praksa ponujanja skoraj petino. klistirja, in po našem védenju neredko tudi manipu- Britje in klistir, ki se v Sloveniji v nekaterih porodni- šnicah še vedno uporabljata, sta sicer pred nedavnim 7 V letu 2017 je Združenje mam MAMICE ZA MAMICE enega izmed dokumentov SZO, tretjo različico iz 2015, Nosečnost, porod, predstavljala rutinsko pripravo na porod, čeprav ve-poporodna oskrba in oskrba novorojenčka. Priročnik temeljnih praks ljata danes za znanstveno neutemeljena postopka pri-prevedla v slovenščino, prosto je dostopen na povezavi: https:// prave na porod. Še v času raziskave Porodnišnice za www.mamicezamamice.com/_files/ugd/90852b_b0fdf59e5f8d- današnji čas okrog leta 2005 so nekateri vidnejši poro- 40879370c65396d07917.pdf. dničarji in porodničarke trdili, da bi ju bilo smiselno 8 Uporablja se besedna zveza »evidence based practice« ali »evi-ohraniti zaradi domnevnih kulturnih razlik med žen- dence based medicine«, pogosto kar EBM. skami v Sloveniji in drugimi ženskami v zahodnem 9 WHO, 2006, razdelka D6 in D3. 43 lacije z žensko in celo vsiljevanja postopka, dokazano deno neprimerno, medtem je ko ženska v ranljivem in napačna. odvisnem položaju: »Babica je po odreditvi CR ostala v sobi in brez moje privolitve, ko sem bila še vpeta v poste- Sam klistir ima lahko nasprotni učinek od predvide- lji za pregled, namesto da bi me pripravila za operacijo, nega oz. nameravanega, tako je imela porodnica teža- izvedla še en vaginalni pregled. Vpila sem, ne, nehajte, ve (A9), ob tem bodimo pozorni še na problematični zbrcala bi jo s sebe, če ne bi bila privezana. Šokirano je odnos babice: »Klistir name ni dobro vplival – ker ni- prenehala in mi zabrusila, da mi želi samo pomagat in sem mogla dovolj časa zadržati te tekočine v sebi, sem odvihrala ven. Naslednjič sem jo videla, kako me besno med porodom imela probleme z odvajanjem blata … brije, mož se še danes spominja tega.« trikrat mi je kahlo prinesla mlada negovalka, ki je bila Primera zlorabe klistirja in britja sramnih dlak sta za zelooo prijazna ... nazadnje pa je prišla starejša gospa, naš razmislek še posebej primerna, ker o nesmiselnosti me grdo pogledala, češ, a nisem mogla opravit prej. njune rabe pri pripravi na porod ne moremo resno dvo- Podstavila mi je kahlo, jaz pa sem jo popravila, ker miti, če vztrajamo, da morajo biti medicinske prakse ute-sem imela občutek, da bo šlo vse mimo ... ona grobo meljene na znanstvenih podatkih, preverjenih znotraj pravi: ‚Zakaj popravljate za mano? Že 30 let opravljam okvira medicinske znanosti. Postavljajo se ključna vpra- to delo, potem boste pa vi takole popravljali za mano?‘ šanja: Zakaj sta torej klistir in britje v očeh zdravstvenih Isto vložek ... ko mi ga je naštimala čiiiisto mimo, sem strokovnjakov potrebna navkljub znanstvenim doka- spet popravila ... in ona zakriči: ‚A že spet? A boste kar zom? In zakaj sta tudi z vidika uporabnic še vedno po- namesto mene prevzela?‘« gosto neproblematizirana, kljub temu, da ga spremljajo neprijetni občutki in sram, piše gospa (A44): »Potem so Tudi druge opisujejo neprimeren odnos ob tem po- me poslali na oddelek, kjer sem dobila klistir in britje. stopku: »Po opravljenem klistirju mi je študentka re- Bila sem zelo zakrčena, prestrašena, bil je problem s kli- kla, naj pazim v stranišču, da vse ne popackam, ker stirjem. Počutila sem se zelo neprijetno in sram me je da je pred mano že ena porodnica tako naredila. (so bilo. Ko sem se sčistila, se mi je končno pridružil mož.« imeli verjetno potem delo s čiščenjem :)).« (A27). Poleg tega, da je klistir pred normalnim porodom neupra- Zakaj ponekod vztrajata kot del samoumevne prakse? vičen postopek, je porodnica doživela še disciplinira- Njuna na videz absurdna logika vztrajanja v porodni- nje; torej, dobiš nepotrebni klistir, nato pa še nauk o škem vsakdanu je utemeljena v strukturah in procesih, lepem vedenju. Podobno piše tudi gospa (A34): »Ob ki so za razumevanja sodobnega porodništva in ženske- klistiranju se je osebje vedlo zelo grdo in neprofesi-ga položaja v njem ključni, in segajo onstran racionalno onalno,« ali druga, pri kateri so uporabili neprijetno utemeljenih praks. Gre za primer neprimerne porodne pretoplo (vročo) tekočino, komentar babice pa je bil prakse, v nekaterih primerih pa tudi za strukturno, in- grob, češ da je v štiridesetih letih »poklistirala že celo stitucionalno nasilje – discipliniranje in podrejanje žen- Slovenijo.« (A158). Zgodba A158 kaže tudi na težave, ske: »Ko je naposled ugotovila, da bom res rodila, me ki jih povzroči klistir, v katerega so jo prepričali, češ je odvlekla do klistirne, mi vstavila klistir in me pustila da bo pohitril porod: »Imela sem popadke, ampak če samo na školjki vsaj kakšnih 10 ali 20 minut; v tem času sedaj primerjam z drugim porodom, lahko rečem, da sem se res bala, da bom rodila v školjko, ona pa je non- ko ležiš, se nič ne dogaja, samo boli tri krat bolj. Vmes šalantno šla na kavo in čik, ker sem jo zbudila.« (A82). sem morala zaradi klistirja še nekajkrat na stranišče Če ženska odkloni klistir, se v nekaterih primerih sreča s in babica je postajala vedno bolj slabe volje, ker me kaznovalnimi praksami. Pričevanje A154 je izjemno po- je morala odklapljat s ctg-ja.« Zdi se, da gre za narobe veden primer, kajti porodnica je prosila babico, če sme svet: kjer bi morala biti v središču porodnica in nje- iti na stranišče na veliko potrebo; najprej je bila deležna ne potrebe, postanejo zdravstveni strokovnjaki očitno »začudenja« in nato posredne kritike zaradi predhodne »slabe volje«, ker imajo nekaj dodatnega dela. Pogost zavrnitve klistirja z grožnjo, da bo morala uporabiti ka- odziv žensk na izraženo slabo voljo je poskus, da bi hlico. Pri tej izkušnji je opisano tudi dovolj glasno »opra- bile čim manj »zahtevne«, ker ne želijo tvegati poslab- vljanje« ženske med babicami, ker je zavrnila klistir in šanja odnosa in/ali ker so sočutne do osebja. Te skr- protibolečinska zdravila, da ga je slišala tudi porodnica. bi niso neutemeljene; v naslednjem primeru vidimo, Vidimo, da je odstopanje ženske od predvidenega okvir- kako se ženska upre nepotrebnemu pregledu, in je ja porodne pomoči kaznovano. Gre v resnice z vidika zato »kaznovana« z neprimernim odnosom. Postopke avtonomije žensk absurdno, a še vedno precej splošno bi osebje moralo vedno izvajati sočutno in obzirno, sprejeto ukalupljevalno politiko do (teles) žensk. Kaj kadar so ti sploh utemeljeni in potrebni. V primeru nam o položaju porodnice v porodnišnici pove dejstvo, carskega reza je britje (v nekaterih primerih) smisel- da mora prositi (!) za odhod na WC, in da babica, ki bi po no; kot vidimo iz pričevanja A35, pa je to lahko izve- definiciji morala biti oseba, ki žensko podpira pri preho- 44 du v materinstvo, nad tem celo vzroji? Še enkrat poudar-dar je pospeševanje poroda del rutinske obravnave jamo, gre za povsem nezapleten porod. porodnice, gre lahko za neprimerno porodno skrb, ki veča zdravstvena tveganja pri porodnici in otroku. Pri- Nepotrebno omejevanje? kaz celotne problematike pretirane rabe postopkov, Raba sanitarij, prhe, porod v vodi ki je eden ključnih delov tehno-medicinske porodne paradigme, presega namene elaborata. Pomembno pa Ženske povedo, da zdravstveni strokovnjaki zaradi je izpostaviti, da o teh postopkih priča slaba polovica svojega udobja ali pomanjkanja časa (ženski je treba našega vzorca. Umetni popadki so povezani z imobili- zagotoviti spremljavo ob odhodu v sanitarije, ni na po- zacijo ženske, večjimi bolečinami in s tem večjo potre- stelji, treba je ponovno namestiti tipala CTG-ja …) niso bo žensk po zdravilih za lajšanje porodnih bolečin, in dovolili na WC, kot pove A144: »Na vodo so me pustili s povečanimi tveganji za otroka. Raba bi torej morala samo enkrat, zaradi infuzije pa sem imela seveda poln biti vedno individualna – po presoji, ali v dani situa- mehur,« in so jo prisili k odvajanju vode na kahlico ciji predvidevajo, da bi uporaba predstavljala manjše oz. »račko«. V nekaterih primerih so brez utemeljene- tveganje v primerjavi s pričakovanim razvojem do- ga razloga uporabili kateter za praznjenje mehurja. godkov, če sredstev za pospeševanje ne bi uporabili. O Problematika je bila v naših pričevanjih omenjena svojem doživljanju rabe umetnih popadkov priča A70: 14 x.Tako na primer A35 pove o babici, ki ni dovoli- »Ko sem prišla, še nisem imela svojih popadkov, zato la nič drugega kot ležanje brez utemeljenega razloga: je takoj ugotovila, da bodo potrebni umetni popadki. »Vložke in kahlo (ker na WC nisem smela več) mi je Razložila mi ni nič, jaz pa sem bila mlada, neizkuše- menjal mož.« Gre za nespoštovanje fiziološkega po- na in preplašena, zato tudi nisem kaj dosti spraševala. roda, neustrezno in neutemeljeno rabo postopkov in Rekla sem si, da že ve, kaj dela in da bo že ok kot bo. posegov, ki so povezani s tveganjem (ena od pričevalk Odprta nisem bila še nič. Dala mi je torej umetne po- pove, da so ji pri kateteriziranju poškodovali sečevod, padke in tako so se popadki kmalu začeli. Kmalu so posledice so vplivale na počutje in doživljanje popo- postali zelo boleči, poskušala sem predihavati, ampak rodnega obdobja). Kršena je pravica do ohranjanja te- kaj dosti nisem vedela o tem, kako je prav.« Nadalju- lesne in duševne celovitosti, v nekaterih primerih gre je nekoliko kasneje z opisom ravnanja babice: »Vmes za nespoštovanje do ženske, kršitve zasebnosti in celo enkrat je še zvišala dozo umetnih popadkov in potem pravo izživljanje nad žensko, torej zlorabo moči nad je postalo vse skupaj zelo mukotrpno. Popadki so se nekom, ki je v ranljivem položaju. vrstili, odpirala sem se počasi …« Pravica do informi- ranosti o načinu, prednostih in tveganjih sproženja Za številne ženske je raba prhe ali porodne kadi učin- poroda in pospeševanja poroda, o prediranju plodo- kovito sredstvo za lajšanje porodnih bolečin. Nasploh vih ovojev in umetnih popadkih je v naših pričevanjih prostor s prho navadno ni neposredno ob porodni kar nekajkrat kršena, kot v tem primeru A33: »Nasil- sobi, tudi WC ne, porodna kad pa je na voljo v ome- no sprožili porod. Niso me vprašali, ali lahko predrejo jenem številu porodnišnic. V našem vzorcu omenjata mehur, niti povedali, da ga bodo. Niti me niso vpraša- porod v vodi le dve porodnici. Žal se prha večinoma li, niti mi povedali, da mi bodo dali umetne popadke.« uporablja zgolj za higienske namene, kot omenja A158 Ali pa, kot pokaže A128, v nekaterih primerih sploh postopek tuširanja po klistiranju: »Potem je sledil tuš ne upoštevajo, da ženska izrecno pove, da umetnih kot kje v kampu. Majhen tuš in WC, vse drsi, dobiš eno popadkov ne želi ali da jih zavrača: »Ker se v uri in mini brisačo, drek teče iz tebe, ne moreš se z trebu- pol svojih popadkov nisem več odprla kot tistih 6 cm, hom nikamor obrnit.« O koristnosti rabe prhe pri po- mi je dala umetne popadke kljub temu, da sem rekla, rodu in problematiki dostopa do nje je poročalo deset da nočem. V dveh urah sem rodila po izjemno bolečih žensk. Odtegovanje rabe nemedikamentoznih pristo- umetnih popadkih in raztegovanju.« pov in metod za lajšanje porodnih bolečin sodi med neustrezno porodno pomoč, odsotnost WCjev in prh Ne-potreben poseg? pri porodnih sobah pomeni neustrezno zamišljeno in Vaginalni pregled oblikovano porodno okolje, ki ne podpira fiziološkega poroda. Vaginalni pregledi so del protokola obporodne skrbi; nekateri so nujni oziroma skorajda neizogibni. Izve- Ne-potreben postopek? deni bi morali biti nežno, počasi, sočutno, spoštljivo, s Sproženje in pospeševanje poroda predhodno pojasnilno dolžnostjo, v skladu z doživlja- njem ženske, z zagotavljanjem zasebnosti … Sproženje in pospeševanje poroda z zdravili sta v ne- Sodijo med bolj invazivne prakse med porodom in so katerih primerih ustrezna in smiselna postopka. Ka- lahko za določene ženske problematični sami po sebi. 45 Še posebej pa so problematični prepogosti, neobzirni, li in preneha. Zdaj se počutim skoraj kot posiljeno, boleči, brutalni, z neustrezno vzpostavljenim stikom, takrat pa sem se pustila, da delajo, kot da so lastniki brez soglasja, brez povratne informacije. mojega telesa.« Pri ženskah, žrtvah spolnega nasilja, lahko tovrstno vedenje zdravstvenih strokovnjakov Tematika vaginalnih pregledov je v naših pričevanjih sproži »flash backe«, re-travmatizacijo; vse to vpliva pogosta, ženske jo omenjajo kar 30 x. Le v petih pri- na potek poroda (zastoj, disociacija ženske, ki nato ni merih (od teh) so pregledi izvedeni korektno. v stiku s svojimi občutki, telesom …). Z občutkom izveden vaginalni pregled, o katerem Žal v naši zbirki pričevanj ugotavljamo nespoštovanje zdravstveni strokovnjak vnaprej seznani žensko in volje ženske. Tako A124 pove: »… med popadki mi je počaka na njeno pripravljenost in soglasje, ne bi smel z roko ‚šarila‘ po nožnici, čeprav sem ji lepo rekla ne. povzročati bolečin. Vendar ženske poročajo o bolečih, Da o tem, ko je potem prišla ginekologinja, sploh ne grobih, neobzirnih vaginalnih pregledih. Na primer pomislim.« A39: »9x vaginalno pregledana, enkrat med popadkom (vsi pregledi ekstremno boleči – edino eden narejen Premislimo, kaj to zares pomeni: kako samo dejstvo, z občutkom – moški zdravnik).« A2 govori o bolečem da je ženska v zdravstveni ustanovi in da jo »obrav- posegu in pregledu v sprejemnici, opravljenima brez nava« babica ali zdravnik/-ca, zamegljuje presojo, kaj pojasnila. Posebej boleči so pregledi med popadki, kot je prav in kaj ne; kar bi bilo v drugačnih okoliščinah poroča tudi A70: »… me je vedno hotela pogledati med popolnoma nedopustno, torej vstopanje v žensko telo popadkom, kar me je bolelo res neznosno.« Ali A87, brez predhodnega soglasja, je na porodni postelji vi- ki pove o grobem in bolečem vaginalnem pregledu, ki deti vsakdanje in sprejemljivo. V kakšnem miselnem ga je opravila zdravnica: »Ko sem s sestrino pomočjo okviru je mogoče prestop intimne meje opravljati kar le postala ‚pacientka‘, so mi rekli, naj se usedem na gi- »rutinsko« in kot da neizogibno, celo nujno, in to kljub nekološki stol. Le kako? Zgrozila sem se. Saj se nisem očitnemu trpljenju in izražanju nestrinjanja? sposobna razkrečiti v polsedečem položaju! V groznih bolečinah je zdravnica segla vame in z grobim gibom Kot vidimo, gre za zlorabo položaja, pozicije moči, ki pritisnila v notranjost. Zabolelo me je še močneje in jo babica ali zdravnik ima v zdravstvenem sistemu, ulila se je kri. Mož se je zadrl: ‚kri.‘ Brez besed, brez za zlorabo odvisnosti od zdravstvenih strokovnjakov kakršnih koli razlag ali morda pomirjujočih besed je v času poroda; za spregled ranljivosti ženske in njene hladnokrvno izustila: ‚7-cm. V porodno.‘« A158 pove zaveze dobremu otroka. Ustvarja se vtis, kot da imajo o bolečih vaginalnih pregledih: »Prišla sem zvečer zdravstveni strokovnjaki vnaprej podano »pravico«, okrog 9-h – v sprejemni je bila sestra (zdaj bi rekla kar da to smejo početi. Če natančno premislimo, spozna- možača) volje bolj tako-tako, ki mi je neceremonialno mo, da gre za strukturno nasilje, očitno telesno in vtaknila noter celo roko, tako da je res bolelo, s ko-tudi spolno nasilje, kajti »šarjenje po nožnici«« brez mentarjem, naj se neham kremžiti. Naj bi bila odpr-izrecnega dovoljenja in spoštljive izvedbe spominja ta 3 cm.« Podobno A22: »Najbolj neprijetna izkušnja na posilstvo. Ženska dobi dvojno sporočilo: doživljaš, je bilo srečanje z enim zdravnikom, ki je deloval kot da boli, rekla si ne, a vendarle to moraš potrpeti zara- hlod. Spomnim se res zoprnega vaginalnega pregleda. di tvojega dobrega ali dobrega otroka. Sklepanje, da Strašno je bil boleč, po porodu pa me je skozi nožnico so vaginalni pregledi potrebni za spremljanje poteka pretipal tako, da so se mi potem kar kolena tresla in se poroda in za pridobivanje nekaterih drugih podat- mi je ta tip v mislih še prikazoval tudi kasneje. To mi kov in da ga ženska že zato mora sprejeti, ni pravilno. sicer ni ravno pokvarilo ‚užitka‘ do rojevanja, saj sem Odgovor tistim, ki trdijo, da zdravstveni strokovnjaki v naslednjih treh letih rodila še dvakrat, a izkušnja je morajo opraviti določen pregled: da, lahko ga predla- bila res bedna. Kot bi tip pregledoval kravo. Fuj!« Žen- gajo, a za njegovo izvedbo nujno in vedno potrebuje- ske, ki imajo izkušnjo spolne zlorabe, bi lahko brez- jo soglasje ženske. Morda bo želela pojasnila, zakaj je obzirne preglede doživele kot ponovno zlorabo; prej potreben; ki jih mora dobiti. Šele po njenem soglasju navedeni opis se bere kot dejanska zloraba. S podob- naj ga opravijo sočutno, obzirno, kar se da neboleče. nimi mislimi je pisala o svojem porodu A122: »Babica Ženska naj ima nadzor nad potekom. Če na predlog je vztrajala, da me med popadki vaginalno pregleda. reče »ne«, je njen »ne« nujno upoštevati. Če sprejme Med popadkom je preverjala odprtost materničnega pregled in nato zahteva prekinitev, ga je treba preki- vratu. Obupne bolečine sem doživljala in jo prosila, niti. Na kratko: Nedopusten je vsak vaginalni pregled, naj preneha, ker ne zdržim. Ni me poslušala, samo s katerim ženska izrecno ne soglaša. noge sem morala držati narazen, ona pa je nadaljeva- V sodobnih priporočilih je določeno, koliko vaginal- la. Prosila sem jo kot največjega Boga, da se me usmi- nih pregledov je smiselnih med prvo in koliko med 46 drugo porodno dobo, da bi ustrezno spremljali na-me je napotila v neko sobo, kjer je kao preverila, če predovanje poroda ter hkrati ne povečevali tveganj, sem dovolj odprta za porod. Kao, ker je ta ‚pregled‘ povezanih z njimi. Ženske veliko poročajo o prepo- bil nekaj najbolj bolečega in nečloveškega, kar sem v gostih vaginalnih pregledih, na primer A5 »Deset dni življenju doživela. Ta ‚pregled‘ je babica opravila tako po določenem roku poroda so se začeli izvajati stalni grobo, sadistično, tako zelo brez občutka, da sem kar pritiski, CTG-ji, vaginalni pregledi, nestrpno čakanje otrpnila, zlasti zato ker take ‚obravnave‘ nisem/ne bi brez diagnoze ali simptomov, so se pritiski in grožnje pričakovala niti v nočni mori. Razprla mi je noge in o sproženju poroda nadaljevali. Ostala sem v porodni- mi meni nič, tebi nič v vagino potisnila vsaj štiri prste, šnici, kjer so se konstantno izvajali pritiski, CTG-ji, va- da sem močno zastokala in se s petami nagonsko od- ginalni pregledi, nestrpno čakanje, kdaj že se bo začel rinila navzgor po ležišču, ona pa me je vlekla za noge porod.« Nekatere se, kot A31, sprašujejo o upraviče- in vpila name, da kaj stokam, ter se zlobno režala in nosti visokega števila vaginalnih pregledov ter o svoji večkrat pripomnila, naj bom tiho, češ da nisem prišla pravici do odločanja o svojem telesu in soglasju ali za- v wellness center (dobesedno ta izraz je uporabila).« vrnitvi pregleda: »Manj prijetni so bili edino vaginalni pregledi pred samim porodom – skupaj 6, od tega 4 v Nekatere ženske se upravičeno postavijo zase in upre- zadnji uri pred začetkom poroda. Ne vem edino, ali jo tovrstnim »samoumevnostim«. Če se vrnemo k že so potem bili res nujno potrebni še ti 4 vag. pregledi prikazanemu primeru, vidimo, kako odziv ženske ba- – babica na oddelku, sprejemna babica v porodnem bico preseneti: »Babica je po odreditvi CR ostala v sobi bloku; zdravnik in še babica, ki sta bila pri porodu pri- in brez moje privolitve, ko sem bila še vpeta v postelji sotna – se pravi v roku dobre ure 4 x. A je res, da bi za pregled, namesto da bi me pripravila za operacijo, vaginalne preglede lahko zavrnila? To je bil moj prvi izvedla še en vaginalni pregled. Vpila sem, ne, nehajte, porod, na katerega sem se sicer dobro pripravila, a na zbrcala bi jo s sebe, če ne bi bila privezana. Šokirano to prej res nisem bila pozorna – si misliš, oni že vedo, je prenehala in mi zabrusila, da mi želi samo pomagat zakaj je tako.« in odvihrala ven.« Večina žensk vstopa v zdravstveni sistem z zaupa- V obeh primerih gre izjemno boleč in nečloveški vagi- njem, ki pa se vedno ne izkaže za upravičeno. A94 nalni pregled, opravljen brez občutka, za preplet gro- umirjeno pove svoja pričakovanja, svoje želje: »Pri bega odnosa babice, za besedno nasilje, zlorabo ranlji- prvem porodu 2011 bi si želela večje sočutje ginekolo- vosti in zaupanja, kaznovanje, zlobo, celo sadizem in ga, ki me je pogledal, ali sem dovolj odprta, ko sem ob povzročanje nepotrebnih bolečin. 0.20 prišla v porodnišnico,« in taka je po naših izku- šnjah večina žensk. V dveh primerih je prišlo do zlorabe vaginalnega pre- gleda zato, da ženska ostane v ležečem položaju (po- Problematični so vaginalni pregledi po spontanem polnoma neupravičeno), v drugem (A78) zato, da je razpoku plodovih ovojev zaradi povečanega tveganja porodničarka predrla plodove ovoje brez informirane za okužbo. Upoštevanje tega je zelo pomembno, pa izbire in obvestila. Podobno je babica v primeru A81 vendar A34 pove: »Ko mi je odtekla voda, so s sproži- zlorabila vaginalni pregled, ki se izvaja v pasivnem tvijo poroda čakali 2 dni. Vmes sem imela veliko vagi- položaju ženske, za predrtje plodovih ovojev brez in- nalnih pregledov (enega za drugim).« formacije, pojasnila in soglasja. Nekateri opisi neprimernega izvajanja vaginalnih V nekaterih primerih vaginalnih pregledov ženske pregledov vključujejo navedbo nesramnih komen- poročajo o pomanjkljivi komunikaciji ali njeni odso- tarjev. V primeru A35 ženska pove: »Ko je odšla, se je tnosti, nekatere ne dobijo informacije, kaj je pregled moja babica odločila še za en vaginalni pregled in ko pokazal. A143 pove o ravnanju porodničarke: »Niti sem vpila od bolečin, je izvlekla roko, pomigala s prsti besede mi ni namenila, lotila se me pregledovat, moža in mi rekla ‹sem ga počohala po glavi› in odšla.« Duho- so hotele potisniti nazaj, a se jim ni dal in je začel pro- vitosti in šale na račun ženske, seksualne šale morda testirati, da so dolžni informirati.« prispevajo k razbremenitvi osebja, so pa popolnoma neprimerne in jih v kakovostni obporodni skrbi ne bi Problem je tudi vedenje osebja: glasnost, neobzirnost, smelo biti; so del strukturnega nasilja, ponižujoče, ža- pomanjkanje zagotavljanja zasebnosti porodnice, kot ljive, obscene, povzročajo neprijetne občutke. v primeru A167: »In potem ko me je pogledala, je že od daleč zavpila drugi sestri: ‚Hitro jo peljite gor, ta Mama A82 pove o svojem doživetju vaginelnega preb› kr› tukaj rodila.‘« Osebje se vede, kot da »posedu- gleda: »Kot da sem neki brezvezni nebodigatreba, je prostor«, ženske pa so obiskovalke, ki se morajo na 47 vsak način prilagoditi okoliščinam, predvsem pa se ne V nekaterih drugih primerih so žensko o postopku pritoževati ali česa zahtevati. Pričakovanja ženske, da informirali. Nekatere so izrazile načelno nasprotova- bo osebje obzirno, se ne uresniči vedno. nje, pa niso upoštevali njihove odločitve, da posega nočejo, in so ga kljub temu izvedli, kot poroča A83: Nekatere ženske ne vedo, kako naj si razlagajo določene »Sforsiran prebod mehurja, čeprav izrazito izražena pojave ob vaginalnem pregledu, npr. odtekanje plodov- želja po naravnem porodu. Utemeljitev v smislu, da nice, luščenje čepa, krvavitev, kar še dodatno prispeva je kljub temu lahko naraven porod.« Podobno je pri k negotovosti in tudi trpljenju; tu umanjka pojasnilna pričevanju A145:»A bilo je zanimivo, da ko sem ležala, dolžnost in ustrezno informiranje porodnice. popadkov nisem imela, zato sem ob sprejemu v poro- dno sobo zdravnico prosila, da mi ne predre plodnih Se je mogoče izogniti bolečinam pri vaginalnih pre- ovojev, ker se mi bo sicer porod zaustavil. Naduto mi gledih? Trdimo, da bi se bilo mogoče z ustvarjenjem je razložila, da se pri 8 centimetrih odprtosti porod ustreznega vzdušja v prostoru, kjer se pregled opra-pač ne more zaustaviti, da je to pri njih rutinski posto- vlja, z obzirnim pristopom, ki vključuje predstavitev, pek in da o tem ne morem odločati jaz. Gledala me je pojasnitev namena, čakanje na soglasje ženske, na v oči, se zasmejala in mi predrla ovoje.« Po postopku ustrezen trenutek za začetek pregleda in z ustrezno je bila gospa v prisilni legi po njenih besedah vsaj pol izvedbo znatno izogniti povzročanju nelagodja in ure, porod pa se je za eno uro povsem ustavil. bolečin.� Poleg tega je za sodobno porodno prakso v Sloveniji zelo na mestu razmislek o (pre)pogostosti va- V enem primeru je porodničarka sicer izvedla infor- ginalnih pregledov in o uporabi drugih načinov ugo- miranje pred postopkom, kot piše sodelujoči A86. Pro- tavljanja napredovanja poroda. Številne med njimi je blematično je bilo, ker ni bilo verodostojnega opisa moč najti v naboru babiške vednosti. dejanskega postopka in posledic oz. je bilo opisano zavajajoče, izkušnja pa je bila drugačna od predsta- Ne-potreben poseg? vljenega. Postopek je pustil posledice: Umetno prediranje plodovih ovojev (UPM) »Rekla je, da za otroka to nima posledic. Pač jih je ime- Omemba posega, imenovanega prediranje plodovih lo, na glavici je vseeno imel prasko, četudi je rekla, da ovojev (»mehurja«), se v našem vzorcu pojavi 23 x. V se pri posegu otroka niti ne dotakne. Predrla je kakor nekaterih od teh primerov so ga izvedli, ne da bi za- je pač predrla. V primerjavo s kasnejšo izkušnjo pre- gotovili ženski informirano izbiro, kot na primer pove drtja bi retrospektivno rekel, da je predrla pregrobo A81: »Samovoljno mi je med enim vaginalnim pregle- (praska na otroku), prehitro (presilovito nadaljevanje dom predrla mehur.« Podobno je bilo pri gospe A78: poroda). /…/ lahko rečem, da je bilo nadaljevanje pre- silovito, ker je žena izgubila stik s seboj, imela je ob- »Porodničarka je komentirala, da sem že 4 cm odprta čutek nemoči, brez nadzora, počutila se je nemočno. in da bom lahko šla v porodno sobo, izvlekla roko iz Odvzeta ji je bila moč. Spuščanje in iztis je potekal zelo mene in ko sem se še z zaprtimi očmi počasi pripra- hitro in s silovitimi popadki. Žena se je ob iztekanju vljala, da bom vstala s stola, mi je brez vnaprejšnjega vode počutila kot ožeta cunja, kot da bi ji zraven od- opozorila, kaj šele vprašanja, predrla plodovne ovo- tekala moč. Informiranje je bilo sicer tehnično korek- je. In ko sem se nenadoma, s široko odprtimi očmi od tno, ni pa bilo sočutno, ni vabilo k zaupanju in sodelo- presenečenja, dvignila v polsedeč položaj, je doktorica vanju. Zato je ženo poseg predrtja popredmetil.« še komentirala, da že dolgo ni videla tako veliko plo- dovnice odteči in še, ob pogledu na moj zaprepaden V enem primeru je babica pogojevala raba zdravila za izraz: ‚Ja, sej sem rekla, da greste v porodno, kaj ste pa lajšanje bolečin s prediranjem plodovih ovojev: »Ba- pričakovali?‘ Ne problematiziram predrtja plodovnih bica je spet začela težiti za predreti ovoje. Prosila sem, ovojev, če bi mi jih zdravnica ponudila kot možnost, če lahko dobim plin, da mogoče lažje preživim popad- bi jih najverjetneje sprejela. A ker se je to zgodilo brez ke, ampak je rekla, da to pa ne, da šele ko predremo mojega privoljenja, in ker sem mižala in nisem videla, ovoje, ga lahko dobim.« (A158) Opisano pogojevanje je kaj se dogaja okrog mene, tudi brez mojega vedenja, povsem neprimerno. sem imela močan občutek zlorabe, da je nekdo z in- timnimi deli mojega telesa storil nekaj brez mojega Neredko plodovnica spontano odteče med porodom, v soglasja. Po tem dogodku sem se odšla tuširat in se bo- nekaterih primerih pa se porod s tem začne. Plodov- rila s solzami (vedela sem, da če se razjokam, se bom nica lahko odteka po kapljicah in nekatere ženske ne težko spet sestavila nazaj).« zaznajo, kaj se dogaja. V naši porodni praksi se ume- tno prediranje plodovih ovojev pogosto uporablja ru- 48 tinsko. V taki situaciji se je znašla gospa A130, ki je tina porodnic, kažejo na neprijetne občutke in posle-doživela neprimeren, neprijazen odnos: »Ob prihodu dice za potek poroda: mama A97 na primer pove: »… zdravnika, ki bi izvedel poseg, je le ta ugotovil, da mi na ctg-ju sem ležala celo večnost«, A118 pravi: »… med je porodna voda odtekla. Še enkrat mi je zastavil vpra- porodom me je motilo stalno ležanje in onemogoča- šanje, kdaj se mi je to zgodilo in bil zelo neprijazen, nje premikanja zaradi stalnega CTG-ja.« Problematika ko sem mu odgovorila, da ne vem, da kdaj naj bi se kontinuirane rabe CTG-ja je obsežna in bi zahtevala mi to zgodilo. Izkazalo se je, da mi je voda odtekala že posebno študijo. doma po kapljicah, sama pa sem mislila, da me tišči na vodo. V zapisnik je napisal, da mi je voda odtekla Ne-potreben, neprimeren postopek? ob prihodu v porodnišnico, čeprav to ne drži.« Naj tu Ročno odpiranje materničnega vratu opozorimo še na v pričevanjih večkrat omenjeni pro- blem beleženja podatkov v dokumentacijo, ki vključu- O postopku odpiranje materničnega vratu, ki ga z roko je zapisovanje netočnih, tudi prirejenih podatkov in opravi babica ali porodničar, porodničarka, ženske v opustitev zapisa »problematičnih«. naši raziskavi pišejo devetkrat. V štirih primerih je bil postopek povezan s hudimi bolečinami. A25 piše: V tehno-medicinski paradigmi se umetno prediranje »Doživela ročno odpiranje in mehčanje materničnega plodovih ovojev rutinsko uporablja v aktivni fazi po- vratu, izredno boleče in še danes travmatičen spomin roda. Pri porodni pomoči, ki spoštuje fiziologijo poro- na to.« Sodelujoča v raziskavi A101 piše o posledicah da, se ga navadno ne uporablja, razen v določenih pri- večkratnega in dolgotrajnega ročnega odpiranja in merih. Svetovna zdravstvena organizacija odsvetuje tudi mehčanje materničnega vratu, ki je bilo zelo bo- rutinsko prediranje plodovih ovojev (WHO, 2018). Kot leče zaradi predhodnih ginekoloških posegov: »Dobila vsak drug postopek ali poseg je povezan z določenimi sem gel za mehčanje; dva dni zaporedoma ... nato tri tveganji. Kot smo videli, gre lahko pri njegovi izvedbi dni ročno odpiranje oz. mehčanje materničnega vra- za neprimerno porodno skrb, nespoštovanje informi- tu, ker sem imela zlepljenega zaradi posega izpred rane izbire, kršitev pravice do soglasja ali zavrnitve, dveh let ... aroganca, ko sem povedala, da ne zdržim neprimeren odnos do pacientke. več – dvakrat da dan – nato so mi mv prerezali na treh delih – med porodom, katerega so sprožili z umetnimi Ne-potrebni postopek? popadki ...« Zunanja kardiotokografija (CTG) Razlogi za ta boleči poseg, ki ni vedno strokovno upra- Postopki, ki se zdijo na prvi pogled nujni, ker tako zah- vičen, so v nekaterih primerih nepovezani z dobrobi- teva protokol ali ocena zdravstvenega strokovnjaka, tjo porodnice ali otroka, takole opisuje ženska (A128): lahko ogrozijo dobro počutje porodnice, če med po- »Zadnje pol ure pa me je na silo s prsti odpirala. Bolelo stopkom komunikacija ne teče tako, kot bi morala, kot je, da sem mislila, da me daje iz kože. Je rekla, da mo- svoje počutje in doživljanje opisuje A152: ram do dveh rodit.« Razloga babica ni pojasnila, po domnevi porodnice pa je bil v tem, da je bila babica »Ura je bila že ena zjutraj. Odprta še vedno 3,5 cm. S kadilka in je želela na ‚čik-pavzo‘. strani babice pregledano grobo in povedano očitajoče. Popadki so se spet ustavili. ctg je bil vse skozi v redu, Če ženska predhodno ni bila seznanjena z namenom razen da je padal dol s trebuha – moj sin v trebuhu pa zdravstvenega strokovnjaka in ni pristala na posto- je bil živahen kot ponavadi, če sem ga požgečkala po pek, gre za kršenje pravice do informirane izbire; za- nogici, je začel brcati in nisem rabila ctg, da vem, da je radi narave posega bi postopek ročnega odpiranja ma- v redu. Ura je bila že dve, spet pregled, spet vse bolelo, terničnega vratu lahko uvrstili med spolno zlorabo; zdaj 3 cm. Čutila sem vse vijake v postelji, na kateri za žensko ima lahko hude psihične posledica – trav- sem ležala že od 9 h zvečer.« matičen spomin, ki vpliva na njeno doživljanje telesa, spolnosti in s tem tudi na partnerski odnos. Za ženske Za večino slovenskih porodnišnic je značilna rutin- z izkušnjo spolne zloraba obstaja povečano tveganje ska uporaba zunanje kardiotokografije. Navadno celo za re-travmatizacijo, če je poseg izveden brez njenega predstavlja »obvezen« postopek, o katerem se skoraj- soglasja, je boleč ipd. da ni mogoče pogajati, kar je vprašljiva praksa, ki ni znanstveno utemeljena. Povezana je s prisilno lego, Ne-potrebna opustitev? zmanjševanjem možnosti za gibanje med porodom, Pijača in hrana med porodom kar omejuje možnosti za fiziološki porod ali ga celo onemogoča. V zbranih izkušnjah ga omenja ena četr-Prakse omogočanja pitja in hranjenja med porodom 49 so v sodobnih porodnih okoljih zelo raznolike, med-Neustrezna porodna pomoč? narodna priporočila govorijo o osnovnih potrebah po- Raba kanile (aplikacija intravenozne tekočine, rodnice, med katere sodi pijača in hrana, ki naj bosta zdravil) ženski z nezapletenim porodom dostopni (WHO, 2018). V 16 primerih ženske poročajo o rabi IV pri porodu, V Sloveniji se počasi odmikajo od popolne prepovedi ki je del tehno-medicinske porodne paradigme, ki ne pitja med porodom, najdemo pa zelo različne pristo- dovoljuje pitja med porodom ali ga zelo omejuje, kot pe, pogosto odvisno od posameznih strokovnjakov v opisujemo zgoraj. Pri normalnem, fiziološkem porodu porodni sobi. Ženske v naši študiji kar nekajkrat ome- bi ženska pila po svojih potrebah. Raba IV omejuje gi- njajo problem lakote in žeje – našteli smo 16 prime- banje ženske, vstavitev kanile, ki je lahko boleča, kot rov. Odtegovanje hrane in pijače med porodom brez poročajo ženske, pa odpira tudi poti za neinformirano zdravstvenih zapletov sodi med vprašljive prakse, ki rabo zdravil pri porodu, kot so »umetni popadki« ali ženskam, še posebej, če se porod odvija počasi, pov-zdravila za lajšanje bolečin, za katera ženska ni dala zroča nepotrebno nelagodje; žeja in stradanje dokaza- soglasja, kot pove mama A87: »Čez kakšno uro se je no negativno vplivata na sam potek poroda. vrnila babica in vestno uredila zapisnik poroda. Brala je, kaj vse se je zgodilo kot, da bi šlo za kakšno tehnič- Gospa A128 pove: »Ker je od mojega zajtrka minilo 6 no zadevo. In na koncu je prebrala, da se je po vnosu ur, sem bila zelo lačna. Babica je rekla, da zdaj pa res oksitocina v kanilo posteljica lepo izločila. Obnemela ne bom jedla.« Paradoks kaže porodno pričevanje, ko sva. In tudi ona. Obljubila je, da me bo o vsem, kar mi je bilo gospe A130 sicer »dovoljeno« piti, ni pa smela bodo dali v kanilo, predhodno obvestila. Pa me ni.« urinirati: »Tekom poroda mi je bilo dovoljeno piti, kar Vstavitev kanile je v nekaterih porodnišnicah del ru- mi je ustrezalo. Nihče pa mi pred porodom ni omo- tinskega postopka, in ženski povedo, da se o tem ne gočil, da bi urinirala, kljub prošnjam. Zato je iz mene more sama odločati, kar je v nasprotju s pacientovo teklo po in verjetno tudi ob porodu ...«. pravico do odklonitve postopka ali posega. Za nekatere opisane porodne pomoči lahko rečemo, Neustrezna porodna pomoč: omejevanje porodnih da so sicer manj avtokratske, a so rešitve in ukrepi še položajev in gibanja med porodom ter prisilni vedno iz polja tehno-medicinskega poroda, tako je na položaji primer babica (pravilno) ugotovila, da je porodnica A140 lačna, a hrane ji ni ponudila. O omejevanju in onemogočanju spontanega gibanja ter o prisilnih položajih so sodelujoče pisale v 61 pri- Da ob onemogočanju uživanja tekočine porodnica ne merih, torej pri dobri tretjini pričevanj. Med drugim dehidrira, je pogost ukrep, da ji dovajajo tekočino v omenjajo »dolgo ležanje v porodni sobi«, porod, ki so žilo, kar oteži spontano gibanje in zavzemanje raz- ga bile prisiljene brez tehtnih razlogov preživeti leže ličnih porodnih položajev; tako je rojevala na primer na postelji (A85), gospa A90 v lapidarni, »suhi« in zelo mama A84: »Dolgo ležanje v porodni sobi, prvič, na močni kratki pripovedi govori o popolni pasivizaciji, infuziji in CTG, nemoč in lakota …« ko osebje ni v oporo in ne upošteva njenih izraženih želja: »Ležanje na hrbtu in nič drugega.« Prikrajševanje za tekočino in hrano med nezaplete- nim porodom sodi med neustrezno obporodno skrb; V nekaterih primerih se ženska med porodom ali po prav tako tudi neomogočanje običajnega odvajanja njem ne more ali ne sme gibati, ker je prejela spinalno urina v sanitarijah. ali epiduralno analgezijo: mama A93 po urgentnem carskem rezu 24 ur ni videla svoje punčke, z obema je V nekaterih primerih se ženske odločijo kršiti pravila, bilo vse v redu; le mama se zaradi spinalne analgezije na primer mama A128: »Sem ji rekla, da moram na ni mogla gibati, osebje pa ni stopilo naproti s podpor- WC, da me je odklopila z aparata in šla na avtomat nimi ukrepi, ki bi omogočili stik med novorojenčico in jest. Lačna pač nimam moči za rodit.« Gre za odločitev materjo. ženske, da bo sledila svojim potrebam, žal pa zdra- vstveni strokovnjaki in sistem, v katerem delujejo, V nekaterih primerih je prisiljen položaj porodni- tega ne podpre; kar ne prispeva k zaupanju in sode- ce posledica dejstva, da je osebje preobremenjeno. lovanju. Kaj nam opisan primer rabe specifične stra- Mama A97 pove: »Tistega dne je bila nora gužva in ni tegije porodnice za to, da bi si zagotovila zadovoljitev nihče zares imel časa zame, na ctg-ju sem ležala celo osnovne potrebe, govori o značilnostih obstoječega večnost in nihče ni prišel pogledat.« Včasih gre za dru- sistema obporodne pomoči? ge razloge, kot pri ženski A109: »Nisem želela ležati, a 50 zaradi hitro napredujočega poroda nisem imela druge ležeč položaj,« ali bile prisiljene rojevati leže na hrb-izbire,« kjer ni jasno, ali ni bilo časa, da si izbori drug tu, v enem primeru gospa piše, da si je morala sama položaj oziroma kakšna naj bi bila povezava med hi- držati noge navzgor, kljub tem, da so bile poleg štiri trostjo poroda in možnostmi za spremembo položajev strokovnjakinje (A127). Gospa A139 pove: »Po 6h, ko (če sploh). so mi moči posle, so me polegli in me sprocesirali po svojem načrtu.« Gre za nespoštljiv in aroganten odnos Pri pričevalki A117 je bil spontani razpok plodovih do porodnic, nasploh pa za prakso, ki je v nasprotju ovojev razlog, da sploh ni smela vstati. »Razpok me- z osnovnimi potrebami ženske, ki rojeva. Bodimo po- hurja doma, po navodilih šole za starše poklicala re- zorni na izraze: gospa pravi, da so jo »polegli in me šilca (ta je takoj povedal, da bi me komot peljal par- sprocesirali«, kot bi bila objekt. tner). Pregled, britje in potem LEŽAANJE. Na stranišče ali vstat nisem smela (kahla na postelji ni prijetna, v Včasih osebje z manipulacijo doseže, da ženska med bistvu v ležečem položaju obup!).« Po sodobnih stro- porodom leži, kot v primeru porodnice A158: kovnih smernicah ni ovir za spontano gibanje in raz- lične položaje po razpoku plodovih ovojev, potem ko s »Ko povem, da bi se rada malo usedla /… / pa me na- pregledom ugotovijo, da je otrok dovolj »spuščen« in hruli, da če bom pa sedela, se pa lahko tudi uležem, da ni nevarnosti za izpad popkovnice. posname CTG. No uredu in smo šli na desni bok. Zdelo se mi je malo čudno, ker je neprijetno noseča ležat na Prisiljeni ležeč položaj je povezan tudi s pogostim po- desni – težko dihaš itd., pa tudi nisem vedela da bom segom – umetnim prediranjem plodovih ovojev, o ka- potem tako še x ur.« terem smo že govorili. Po njem porodnice dobijo na- vodilo, da naj nekaj časa ležijo, kot ženska A104: »Po Ukazovanje in prisiljevanje v ležeč položaj se v neka- predrtju sem morala nekaj časa ležati, nato pa sem terih primerih stopnjuje do telesnega nasilja. Navedli se spet lahko gibala oz. se na tleh opirala na žogi.« V bomo nekoliko daljši odlomek iz pričevanja mame nekaterih primerih so zdravstveni strokovnjaki mani- A141, ki jasno kaže neustrezen odnos do ženske in pulirali z informacijami in napovedali slab izid, če se zlorabo strukturne in neposredne fizične moči zdra- bo ženska premikala ali zamenjala položaj, kar je ne- vstvenega osebja, ki žensko razčloveči: dopustno. MC pove: »Ves čas rojevanja (6 ur) sem bila privezana na posteljo z infuzijo in CTG-jem. Morala »Pridejo mi nastavit CTG, men je bila muka ležati na sem ležati na levem boku in se nič premikati. Babica hrbtu, komaj sem zdržala. Ulegli so me spet na hrbet mi je rekla, da bo drugače izpadla popkovnica.« in dali CTG. Jaz sem začela živalsko vpit. Nisem mogla ležat na hrbtu. Na hrbtu me je bolelo za umret. Okleni- Raba CTG-ja, ki je v večini porodnišnic obvezna ob la sem se stranice postelje in se zavlekla na bok in tu- sprejemu (približno pol ure) in pri aktivnem porodu, lila. Prigovarjal so mi, naj se uležem nazaj, naj neham prav tako ovira spontano gibanje. Porodnica A154 je tulit, naj moč za tuljenje raje uporabim dol, če me na ležala tako med snemanjem CTG-ja v sprejemni sobi, šoli na starše niso naučil dihat, da kako sem poslušala. nato spet v porodni sobi – to je pravzaprav zelo po- Nihče me ni poslušal. Na silo so me želel obrnit na hr- gosta praksa. Kot pove pričevalka A105: »Cel čas sem bet, jaz sem se z njimi borila. Ker me niso mogli obvla- bila priklopljena na CTG, ki me je oviral pri gibanju. dati, so me na silo razkrečili in zvezali v »stremena«. Tako sem bila primorana biti cel čas na postelji, kljub Počutila sem se kot žival. Brez moči.« temu, da sem si želela gibanja, uporabiti žogo ...« Doda tudi, da nanj niso niti enkrat pogledali. Podobno nava- V primeru mame A124 je prva babica upoštevala željo ja mama A118: »… me je motilo stalno ležanje in one- po gibanju, uporabljali so CTG: »… no, do toliko, kot so mogočanje premikanja zaradi stalnega CTG-ja in mer- bili dolgi kabli od CTG -ja …«, druga babica pa ne: »… jenja krvnega tlaka na 10 min (tudi v intenzivni dobi joj, ni mi pustila gibanja, mogla slediti in ležat, ni mi popadkov/poroda).« Mamo A151 je med porodom še pustila biti na boku med iztisom, čeprav sem ji lepo posebej motilo to, »… da sem morala ležati, češ da je povedala, da imam probleme s hrbtenico in da ni do- zaradi CTG-ja nujno,« in to kljub želji, da bi bila po- bro, da ležim na hrbtu (ker tudi drugače ne ležim).« konci. Podobno pove A153, pri kateri je porod trajal 13 ur, »… to pomeni 13 ur ležanja na hrbtu, priklopljena V naših pričevanjih je še več zapisov o tem, da zdra- na CTG, ker so mi dali umetne popadke zaradi meko- vstveni strokovnjaki niso zares prisluhnili temu, kar nijske plodovnice.« je sporočala porodnica in so jo na različne načine sku- Nekatere so bile v prisilni legi zaradi zahteve babi- šali disciplinirati ali si jo pokoriti, o tem piše na pri- ce, na primer ženska A119: »Babica me je prisilila v mer mama A143: 51 »V tistem trenutku so me hoteli posesti na voziček, V tem zadnjem primeru vidimo, da gre za kršitev in-a sem začutila, da rojevam, da imam punčko že med formirane izbire, kršitev pravice do zavrnitve posega, nogami (sem namreč stala) – in to sem tudi povedala. neprimerno porodno skrb (plodove ovoje se predira, Sestra mi je rekla, da se ‹mi to samo zdi› in ta odnos ko je otrok dovolj spuščen) in neupoštevanje tega, kar me je še posebej zabolel, saj je gladko pohodila moje je ženska spoznala in tudi sporočila o svojem porodu samo-poznavanje lastnega telesa. Z zadnji močmi sem in popadkih. se prerekala, da ne grem na voziček, sestra me je ‹toži- la› zdravnici, sama pa sem zlezla na posteljo in rekla, Porodnica A162 pove o prisilni legi med iztisom otro- naj me raje peljejo tako, s posteljo.« ka in telesno poškodbo, povezano z njo, s kratkoročni- mi in dolgoročnimi posledicami: Za fiziološki porod so svoboda gibanja in menjavanje različnih porodnih položajev zelo pomembni. O tem »Celi porod sem imela močno potrebo, da stojim na- govori ženska A136: »Pomembno mi je bilo tudi, da slonjeno naprej. Za preglede sem se morala uležti. Ko sem se svobodno gibala in izbirala najbolj optimalne sem čutila, da se bo iztis začel, so me še enkrat pre- položaje.« Ko so porodnice še doma, se z gibanjem od- gledali. Med pregledom sem dobila močan popadek zivajo na popadke in spoznavajo, kaj jim najbolj ustre- in neustavljivo potrebo vstat in se nagniti naprej. V za. V porodnišnici je smiselno, da je babica ves čas ob tem so me sestre porinile nazaj na posteljo, s beseda- ženski in ji tudi predlaga določeno lego ali položaj za- mi, da zdaj ne morem vstat, saj glava že prihaja ven. radi posebnosti poroda, da (kar se da) gladko teče. V Ob tem sem čutila, kako se glava porodi in neznansko naših porodnišnicah ena babica navadno skrbi za več ostro bolečino v eni strani križa. Tako huda boleči- porodnic hkrati in v prvi porodni dobi ni ves čas nav- na je vztrajala 6 mesecev. Brez pomoči nisem mogla zoča, zato je individualno svetovanje glede porodnih vstat, niti se obračati v postelji. Diagnoza: poškodba položajev oteženo. živca. Sem se pritožila, a so me odpravili s besedami, da nimam dokaza, da gre za porodno poškodbo in naj Gospa A144 pove o svoji izkušnji s prisilnim ležečim dokažem, da je zaradi tega poroda. Seveda ni bilo mo- položajem: goče tega dokazati. Še 10 let potem imam kdaj hude bolečine v tem mestu.« »Doma sem naslednjih 24 ur predihavala popadke, če sem stala, hodila, so bili pogostejši in močnejši, če sem Kot lahko vidimo, je problem prisilne lege med poro- se ulegla, so se ustavljali in bili redkejši. Ko sem prišla dom eden od pomembnejših in pogostejših vrst neu- po 24 urah nazaj v porodnišnico, odprta 3 cm, so me strezne porodne skrbi, v nekaterih primerih povezan dali ležat, kljub temu, da sem jih opozorila, kaj se do- z neprimernim, nespoštljivim, arogantnim, manipula- gaja, ko ležim. Zaradi ležanja sem imela prešibke in tivnim odnosom, je tudi oblika telesnega nasilja. Naj- preredke popadke, zato sem dobila umetne.« pogosteje ženske kot nasilje doživljajo prisilno lego v postelji v prvi ali drugi porodni dobi in vezanje nog Kot lahko vidimo iz navedenega (in številnih drugih na »stremena«, o slednjem govorimo v nadaljevanju. primerov), gre pri ležečem položaju za rutino in ne za specifičen predlog za najustreznejšo lego pri posa- Nedopusten ukrep: Vezanje nog v »stremena« meznem (posebnem) primeru. Podobno izkušnjo ima mama A145, o kateri smo že pisali pri umetnem pre- Ena najbolj travmatičnih obravnav za ženske je ve- diranju plodovih ovojev, tu pa jo lahko razumemo še zanje nog v »stremena«, povezano je s hudimi boleči- z drugega vidika: nami zaradi prisiljenega položaja, v enem primeru je otroku padel srčni utrip kmalu po tem ukrepu; ženske »A bilo je zanimivo, da ko sem ležala, popadkov nisem so imobilizirane in pasivizirane, spominja na posil- imela, zato sem ob sprejemu v porodno sobo zdravni- stvo, pri katerem je uporabljena fizična sila, oseba pa co prosila, da mi ne predre plodnih ovojev, ker se mi je v nemočnem položaju na hrbtu in se ne more brani- bo sicer porod zaustavil. Naduto mi je razložila, da se ti; to je nedopustno ravnanje in telesno nasilje. V na- pri 8 centimetrih odprtosti porod pač ne more zausta- ših pričevanjih je vezanje nog omenjeno sedemkrat. viti, da je to pri njih rutinski postopek in da o tem ne morem odločati jaz. Gledala me je v oči, se zasmejala in mi predrla ovoje. Ter mi razložila, da moram vsaj Ne-potreben, neprimeren postopek? pol ure povsem pri miru ležati, saj otrok še ni dovolj Pritisk na vrh maternice (pritisk na fundus) spuščen.« Pritisk na vrh maternice se po dostopnih podatkih v 52 Sloveniji pogosto pojavlja kot pomoč pri iztisu otro-kefalhematom, oteklino lobanje.« ka. V raziskavi iz leta 2005 so ženske o njem poročale Ob postopku so nekatere opisovale bolečine, kot v zelo visokem odstotku – več kot polovici ženskam, mama A66: »Boleče pritiskanje na trebuh več ljudi. ki so vaginalno rodile, so v drugi porodni dobi priti- Trebuh sem imela v modricah se nekaj tednov.« Po- snili oz. pritiskali na vrh maternice (Wagner, v Drglin dobno opisuje gospa A130, doživela je pritisk na vrh (ur.) 2007, str. 20). V porodnem zapisniku se ne beleži, maternice brez opozorila, babica, ki se ni predstavila čeprav bi bilo to zelo pomembno, skupaj z načinom in ki se je »vrgla na trebuh«, doživela je hude, »nepopi- izvedbe in močjo pritiska oz. jakostjo. Izvajajo ga ba- sne« bolečine, ni si predstavljala, da lahko kaj takega bice in v manjši meri tudi zdravniki. Obsega lahko vse sploh doživi med porodom. Tudi mama A133 opisuje: od blagega pritiska z dlanjo, pritiska s podlaktjo, z na- »… porodničar mi je «pomagal» s pritiskom na trebuh. dlaktjo, s pestjo, z dvema dlanema, z obema pestema, Grozno me je bolelo.« Pri ženski A152 se je zgodilo: do pritiska z močjo obeh rok; pri tem se zdravstveni »Pri samem iztisu sta dva z vso silo večkrat pritisni- strokovnjak lahko opira oziroma odriva od odrivne la na moj trebuh s tem, da sta stopila na rob postelje površine ali pa ne; med tem ženska leži na hrbtu (na- in se mi skoraj vrgla na trebuh. Seveda, v naslednjih zoren primer vidimo v začetku filma Družina, ki ga dneh so bile prisotne bolečine na rebrih in modrice.« obravnavamo od str. 35 do str. 47). Med tveganji priti- ska na vrh maternice so poškodbe matere – podplutbe, Sam postopek nekatere ženske izkusijo kot izrazito te- zlom reber, ruptura maternice, inverzije maternice, lesno nasilje – kar pogosto tudi je, nasilje do ženske in poškodbe porodnih poti, hujše raztrganine presredka, otroka; gospa A158 pove: »… ko sta se mi dve možači in poškodbe otroka, na primer poškodba brahialnega (žal drugega opisa ni – komot bi bila dva moška) obe- pleteža, zlom nadlahtnice, zlom ključnice, poškodba sili s komolci in podlahtmi na trebuh. in ko je šel moj hrbtenjače, hrbtenice; tudi smrt. SZO odsvetuje rabo sin skozme, sem samo videla belo – čutila nisem več pritiska na vrh maternice (WHO, 2018). nič …« V naši raziskavi so o pritisku na vrh maternice ženske Ena od sodelujočih, gospa A85, opisuje tudi postopek pogosto poročale, izrecno ga omenjajo v 41 primerih. po porodu, ki ga redko zasledimo in je tudi sporen z Med njimi so navedbe, da sta »babici močno pritiskali več vidikov – uporabljena je telesna sila, brez predho- na trebuh« (A70), večkrat pa govorijo o tem, da se je dne seznanitve in informirane izbire, gre za postopek, osebje, predvsem babice, »metalo na trebuh«, »obeša- povezan z zdravstvenimi tveganji za žensko: lo na trebuh«, na primer »močno«, »brez opozorila«, »na koncu iztisa se mi je ginekologinja vrgla na tre- »… ko sem rodila, se mi je babica brez kakršnegakoli buh.« (A140), »trije ljudje so se mi samovoljno dobese- opozorila z vso težo ulegla na trebuh, kar me je to-dno metali po trebuhu ...« (A166). talno šokiralo! Rodila naj bi še posteljico, je rekla. Po- zneje sem imela težave zaradi dela posteljice, ki se ni V nekaterih primer je šlo za postopek, ki ga izvaja ena izločil.« oseba, na primer pri gospe A36: » … se mi je močnejša sestra parkrat močno obesila na trebuh …«, v nekate- Izvajanje pritiska na fundus je izjemno nevarno v rih pa sta bili vključeni dve ali več oseb, na primer v primeru priraščene ali vraščene posteljice (placente). pričevanju A33 beremo: » … štiri ženske so se s koleni Kot opisuje mama A157: »Posebej so se njena zmerja- in komolci nasilno opirale na moj trebuh, da je bil na- nja stopnjevala pri iztisu posteljice, ki se ni porodila. slednji dan ves v modricah.« Opazili so, da zelo krvavim, vseskozi so mi zelo boleče pritiskali na trebuh, zdelo se mi, je, da omedlevam!! Lahko gre za večjo ali manjšo časovno usklajenostjo s Ko je naposled le prišel zdravnik, jih je takoj zaustavil, popadki, na primer pri A153 »… sta se dva ulegla na da bo potreben poseg, saj je bila placenta priraščena.« trebuh in s komolci pritisnila z menoj vred ...« ali, kot pove druga mama A117: »Po navodilu obupno poti- Poleg bolečin med postopkom in po njem ter modric snem, sledi rez in štiri roke na trebuhu, ki so potisnile so v naših pričevanjih opisane še druge posledice pri- dete na plan.« Kot vidimo, lahko ženska pritisk na vrh tiska na vrh maternice (na fundus). Kot piše mama maternice čuti kot pasivizacijo in doživlja, kot da ni MC: s svojimi močni rodila otroka, kot izrecno pravi MC: »Trenutno imam 7 cm pesar, ki si ga sama vstavim v »Nato mi je druga babica, močna in velika ženska, nožnico, da mi drži maternico znotraj telesa. Počutim nekajkrat z upognjeno roko, s podlahtjo in komolcem se izigrano, lagali so mi, mi prikrivali poškodbe. Moje močno pritisnila na trebuh. Moj sin se je rodil. Nisem telo je za vedno pohabljeno. Pritisk na fundus seveda ga rodila jaz, iztisnili so ga iz mene. Na glavi je imel ni omenjen v zapisniku.« in nekoliko kasneje nadalju- 53 je: »Ne mine dan, da me ne bi poškodbe ovirale pri »… potem sta mi dve od njih močno pritiskale na tre- vsakodnevnih opravilih. Psihično in fizično sem za buh, spodaj pri nogah pa so se mi poblisnile škarje, da vedno zaznamovana. V zapisniku je omenjena le rup- sem samo še videla in nato začutila, da mi je prerezala tura vagine in epiziotomija, kar je daleč od resnice.« presredek.« V enem od zbranih porodnih pričevanj A99 je utrpel V enem od pričevanj se je par vnaprej opredeljeval do poškodbo tudi otrok: »… mogoče me je motilo le to, da epiziotomije: Mama A117 pove: »Ko sva šla reševat li- so mi pritisnile na trebuh, da bi šlo hitreje, posledično ste za pristop k porodu, sem napisala, da ne dovolim, je sin utrpel zlom ključnice.« da me režejo, razen, če bo ogroženo življenje in še ta- krat želim, da mi to razložijo – gospa je rekla, da tega Po sodobnih priporočilih se pritisk na vrh maternice ne morem napisat (raztrgala obrazec) in sem morala ne bi smel uporabljati oz. naj bi uporabljal le izjemo- izpolnit nov list. Smela sem napisat, da ne želim epizo- ma, v zelo redkih primerih. tomije.« Gre za neustrezno interpretacijo in izvedbo informirane izbire s strani zdravstvenega strokovnja- Ne-potreben poseg? ka in kršitev pacientovih pravic. Prerez presredka (epiziotomija) Nekatere po prerezu presredka doživljajo manjše ali O nekaterih posameznih posegih in načinih porodne večje zdravstvene težave, na primer gospa A84, ki je pomoči so danes dostopni kakovostni podatki o nji- doživela veliko epiziotomijo, nato boleč hematom. hovih koristih, smiselnosti, možnih stranskih učinkih Eno od pričevanj govori o operativnem saniranju in podobno, o določenih teh podatkov nimamo ali pa hematoma, takole piše A110: »… hematom v rani od niso dovolj kvalitetni. Prerez presredka sodi med prve epiziotomije, ki je bolj bolel kot popadki, operativni – o njem so narejene številne raziskave in tudi pregle- poseg revisio hematoma, med katerim sem se 3-krat dne študije, ki zelo jasno govorijo o vprašljivosti »ši- zbudila iz narkoze …« rokopasovne«, rutinske rabe prereza presredka, sploh če ta presega določen odstotek. Kadar se rojeva otrok V pričevanju A83 ženska pove: »Porod sem preživela v medenični vstavi ali se porod konča z vakuumom, zadrogirana v bolečinah, zaključil pa se je s pritiskom je prerez presredka navadno sestavni del postopkov. na trebuh in prerezom (podaljšanim) presredka. Vse, V naših pričevanjih je bila problematika prereza pre- kar je bilo prvotno izraženo, da ne želim ...« in opiše, sredka med najpogostejšimi, posebej ga omenja peti- da je močno krvavela in da je bilo njeno okrevanje po na sodelujočih. porodu počasno. Tako kot velja za druge postopke, bi morala biti žen- Mama A89 govori o posledicah poroda in administra- ska seznanjena z namero, da bi presredek prerezali. tivnem urejanju informirane izbire med porodom, Imeti mora možnost, da soglaša ali da odkloni. Nema- kar se ji nikakor ni zdelo ustrezno: »Niti nisem vedela, lokrat ženske poročajo, da so enostavno izvedli prerez da so me prerezali. Ali sem tudi to podpisala v navalu presredka brez vnaprejšnje informirane izbire. Kot administracije? Ne spomnim se. Imela sem strašne bo- pove MC: »Nekajkrat sem pritisnila, potem me je pre- lečine od prerezanega presredka, hemoroidov in kile, rezala. To vem, ker je rekla, ‹zdaj bo zapeklo›.« Jasno videla sem slabo, ker so mi popokale vse žilice.« je, da tak način »obvestila« krši pacientove pravice do informirane izbire in da kratko opozorilo: »Zdaj bo za- Prerez presredka ima (tudi) po pričevanju naših sogo- peklo.« nikakor ne zadostuje. vornic nezaželene kratkoročne in dolgoročne posledi- ce, kar sicer poznamo iz številnih prispevkov in druge O prerezu presredka brez obvestila in brez soglasja literature, in ki lahko bistveno obarvajo poporodno ženske, v celoti brez informirane izbire je poročalo 15 okrevanje. žensk. To pomeni kršitev informirane izbire oz. poja- snilne dolžnosti, ki je del pacientovih pravic. Kot pravi V naših pričevanjih so številni opisi dolgoročnih po- mama A10: »… za privoljenje za prerezat presredek sledic epizotomije. Med njimi so bolečine, ki na pri-niso vprašali …« Podobno so brez dovoljenja prerezali mer vplivajo na spolnost. Kot opisuje mama A33: presredek gospe A36, ki je rojevala na hrbtu in s pri- »… obsežna epiziotomija, po kateri imam še danes, tiskom na vrh maternice, ali gospe A62, ki je doživela več kot 4 leta po porodu, bolečine, ki se predvsem od- prediranje plodovih ovojev in prisilno lego na hrbtu, ražajo pri spolnosti. Ta je zame postala prej muka kot vse brez soglasja. Nekatere izvedbo opisujejo drama- karkoli drugega. Obsežno prerezana in šivana tako tično, kar odraža doživljanje posega. Mama A70 pravi: znotraj kot zunaj nožnice, poškodovali so maternični 54 vrat, predvsem pa so uničili moje dostojanstvo, človeč- sano ravnanje je močno vplivalo na počutje ženske in nost, ženskost.« Podobno pove mama A53: »Prerezana povzročilo travmo z dolgoročnimi posledicami. sem bila konkretno, težave imam se danes.« Tudi žen- ska A81 pričuje: »Ko sem odhajala, sem komaj hodila, Nekatere poročajo o dvomu, ali je bila potrebna tako za sedenje sem cel mesec potrebovala plavalni obroč. obsežna epizotomija oziroma, ali je bil sam poseg sploh Bolečine, ko sem šla na veliko potrebo, ne znam niti utemeljen. Gospa A121 pove: »Pri porodu me je ful pre- opisat ... trgalo me je. Bala sem se, da se bom spet pre- rezala, sem imela ful notranjih in zunanjih šivov. Vem, trgala. Na prvem gin pregledu pa je ginekolog komen- da ne bi bilo potrebno toliko.« Druge izkušajo ob epizio- tiral, da zakaj sem bila med porodom tako trda!?!?!?! tomiji še raztrganino. Mama A158 poroča: »… ko me pre- Spolni odnosi so postali lepi komaj po enem letu po rezala, nisem čutila, čeprav tega nisem čutila, ker sem porodu.« Gospa A144 pove: »Kljub moji prošnji, da naj šla čez prag bolečine, se mi je strgala ob epiziotomiji še ne naredijo epiziotomije, so jo naredili. Po dveh letih vagina navzgor.« imam še vedno čuden občutek pri brazgotini in zelo boleče spolne odnose, do katerih mi posledično sploh Pomembno je pričevanje ženske A95: »Poleg tega me ni.« je babica spodaj tako močno prerezala, da me je moč- no zaznamovala. Zagotovo ni bilo potrebno tako močno Najpogosteje prerez presredka opravijo brez zdravil prerezati presredka ...«, ker jasno govori o prerezu pre- za lajšanje bolečin. Niti v enem »našem« primeru ni sredka z vidika zaznamovanja, nespoštovanja in ogroža- zabeleženo, da bi zdravilo uporabili. Pojavljajo se tr- nja celovitosti telesa. Posledice prereza presredka, ki jih ditve, da ženska prereza ne čuti, a zbrana pričevanja omenjajo naše pričevalke, vključujejo tudi podaljšano kažejo drugače, prav tako posnetek poroda v filmu okrevanje, posvečanje reševanju lastnih zdravstvenih Družina, ki ga analiziramo v začetku te študije. Go- težav in zato oteženo poporodno obdobje, ko se vendar- spa A69 pove: »Babica oz. sploh ne vem kdo v množici le želijo posvečati otroku. V pričevanju mame A152 be- me je prerezal, rekli so, da morajo pri medenični žal remo: vedno. To je pravzaprav najbolj boleč spomin. Ta pe- koča bolečina, ki sem jo povezovala z iztisom, danes »Imela sem prerezan presredek in ko sem med šivanjem po še dveh porodih vem, da je bil to prerez.« Podobno vprašala, koliko šivov, sem dobila odgovor: ‚kar veliko, pričuje gospa A141, ki se spominja hudih bolečin ob saj ste videla, da drugače ni šlo›. Najhujša nočna mora samem prerezu presredka: »Seveda so me prerezali. se je s tem šele začela. Na sam porod kljub vsemu temu, Spomnim se bolečine še danes. Idiotsko, da kdo pravi, iskreno, nimam slabih spominov, ampak na okrevanje da ne boli, pa kako boli.« pa zelo. Bolečine, oteklina, boleče odvajanje, hlajenje, tuširanje ... prvič sem se usedla po 4 tednih, bila sem ‹ne-Sledeče pričevanje pokaže, kako nesočuten in nepove- pokretna›, komaj skrbela zase, kaj pa šele za malo bitje- zan odnos babice z žensko »omogoči« babici, da izve- ce, ki me je v tistih prvih trenutkih najbolj potrebovalo.« de poseg. Mama A72 pove: Pričevanje mame A119 govori o tem, da je babica želela »Babica ni upoštevala, da nočem biti prerezana, celo »… izvesti epiziotomijo brez opozorila ali moje privolitve, porodni načrt je prebrala pred pričetkom, kjer je bilo a je zaradi pomanjkanja asistence in hitro napredujoče- to tudi zapisano. Kljub temu, da sem ji to dvakrat ja- ga poroda ni uspela, na mojo srečo.« Gre za nenavadno sno povedala v fazi iztisa. Rekla je da me ne bo, pa me situacijo, ko ženska reče, da je njena sreča, da »babica ne je vseeno, ker je rekla, da bo tega otroka ona porodila. uspe« izvesti nekega posega, kajti če bi bila babica (mi- Čim je prerezala, se je otrok rodil, ona pa je končala z dwife, ki v stari angleščini pomeni osebo, ki »je z žensko«) izmeno in odšla domov. Ko me je prerezala, sem neha-res podpornica in sopotnica ženske, kot jo opredeljujejo la sodelovati in zgubila stik z dogajanjem v sobi. Otro- v konceptu »novega babištva«, ki pri nas še ni zares zaži- ka sem bila vesela, a me je vseeno preplavila žalost. vel, ne bi mogla ravnati v nasprotju z interesi porodnice. Brez dovoljenja so posegli v moje telo in mi ga uničili.« O svojem porodu, ko osebje ne upošteva njenih izraže- Kot je mogoče razbrati iz celotnega pričevanja, je bil nih želja in potreb, s prisilno lego na hrbtu, govori mama razlog za prerez presredka neustrezen, kajti ni šlo za A124, ki poleg tega pa dvomi o upravičenosti postopka: dobrobit ženske ali otroka, lahko bi rekli, da je šlo celo »Pri sebi sem vedela, da se ne bom raztrgala pri iztisu za egoističen razlog, češ, »jaz, babica bom porodila in sem jim tudi povedala, ampak ne, one so rekle da tega otroka, ta porod se bo končal v moji izmeni«. To me morajo prerezat, da je to dobro za otroka. Oba s je nedopustno ravnanje in sodi med sistemsko nasilje. partnerjem sva kričala ne, pa so vseeno vrezale, moj Gre za ogrožanje telesne (in duševne) celovitosti. Opi- partner je takrat stopil, tako da je gledal, ga je nagna- 55 la, ji je povedal nazaj, da lahko gleda. Kasneje mi je mašinerija). O tem govorijo številne ženske, kar v 42 povedal, da bi me veliko več prerezale, če ne bi gledal primerih omenjajo neustrezno šivanje, torej nikakor zraven.« ne gre za izjemo. Poglejmo si pričevanje mame A89: »Porod je potekal po naravni poti, babica je bila su-Iz celotnega pričevanja lahko razberemo, da ni bilo per, ko sem rodila oba otroka, se je začelo šivanje nobenih (vsaj očitnih ne) utemeljenih argumentov na živo. Zdravnico sem opozorila, da so to neznosne za postopke in posege, ki jih ženska izrecno ni želela. bolečine. /…/ Zdravnica mi ni hotela dati zdravila in Prozoren je izgovor, da je šlo za dobro otroka. Ženska nadaljevala s šivanjem na živo kljub mojim glasnim ne pričuje, da je šlo za nujno stanje zaradi otrokove opozorilom, da boli. Pristopila je babica in brez odo- stiske ali nenadnega zapleta in da bi ji prej ali nakna- bravanja zdravnice pošpricala z nekim sprejem, da dno pojasnili, zakaj so storili, kar bi bilo zelo priporo- je bilo veliko manj čutiti bolečino.« Podobno pričuje čljivo, če bi šlo za nujno ukrepanje. Celo več, zdi se, da mama A117: sta njena pripravljenost na porod in njeno večje zave- »… malo po porajanju posteljice šivanje rane ... Ob tem danje pravic vsaj v eni meri prispevala k temu, da so stiskam zobe ... preveč je bilo vsega in vsak vbod igle izvedli omenjene postopke kot obliko discipliniranja. čutim. ‚Saj bom kmalu‘ mi reče, ko šiva. Prav ‚cvileče S tega vidika utegne biti resnična domneva, da bi jo boli‘, a sem potrpežljiva, bolečina v trebuhu je bila še celo »več prerezali«, če ne bi mož vztrajal in ostal kot hujša. Na oddelku bolečine šivov, ne razumem, zakaj priča. pomagajo tako kratek čas pri otročku, če me tako boli … Druge porodnice z isto zgodbo (šivanje, potisk z ro- Ob tem dodajamo še premislek o vplivu neustreznih kami) v sobi so mi v uteho, da nisem sama.« postopkov in posegov ter nasilja: v opisani situaciji je mož tisti, ki zavzame držo zagovornika ženske in Mama A121 pove: »Pri porodu me je ful prerezala, njenih interesov, kar pomeni določeno čustveno inve- sem imela ful notranjih in zunanjih šivov. Vem, da ne sticijo, ki se kasneje pokaže v njegovi upravičeni pri- bi bilo potrebno toliko. Šival so me na živo, injekcija zadetosti. Vprašati se moramo, kaj pomeni, da si priča za omrtvitev je prijela, ko je bilo že konec. /…/ Bolečine prerezu presredka, s katerim se ne strinjata ne ona ne imam pa take spodaj, da tud lulat ne upam. Pa me pri- on? Če pomislimo, kaj doživijo gledalci in gledalci ob de prej ginekologinja pogledat in mi reče da ni čudno, posnetku prereza presredka v filmu Družina režiserja saj sem bila šivana več kot 10 cm.« Bička (o katerem smo pisali prej), ko so postavljeni v situacijo nasilja, hkrati pa so nemočni – kako to doživi Včasi kdo od zdravstvenih strokovnjakov tudi komen- moški, oče otroka in spolni partner? Gre za bistveno tira vedenje ženske pri šivanju, kot navaja v svojem drugačno optiko od nekdanje, ko so problematizirali pričevanju ženska A129: moško navzočnost pri porodu zaradi morebitnih po- »… je pa še rekla, da kaj tako jamram in se zvijam, ko sledic za njegovo doživljanje spolnosti. Tu je on priča so me šival. Če nisem mela prej plina, da naj ga zdaj nasilju nad žensko (ljubljeno žensko, nad njenim te- dajo. Med porodom namreč nisem imela protibolečin- lesom, njenim spolovilom …), kar vpliva na njegovo skih sredstev. Seveda pa so samo pošpricali z aneste- doživljanje poroda, samega sebe in povečuje tveganja tikom in takoj šivali. Brez da bi počakali, da bi prijel.« za težaven partnerski odnos zaradi občutkov krivde, jeze, razvrednotenja njegove vloge zaščitnika in po- Tudi mama A133 pove, da je zdravnik »… šival, brez močnika … To porodno pričevanje je dobra odslikava da bi mi dal kako injekcijo, potem se pa se drl name, trenutnega prehoda iz tehno-medicinske oskrbe v hu- zakaj se premikam. Se mi zdi jasno, da sem se, če me je manejši model, pri katerem je od naključja odvisno, pikal z iglo? Poleg tega pa je še zašil tako grozno grdo, kam bo porodna pomoč vodila: če bi prva babica, ki kot bi to delal prvič in se še danes ne morem sprija- je bila sočutna, pri porodu pomagala do konca – kako zniti z izgledom nožnice«. Podobno govori mama drugačna bi bila porodna pomoč ? A139: »Zaradi šivanja brez lokalne anestezije sem ob vsakem vbodu trznila in zato me je dr. zmerjala in mi Šivanje epiziotomijske rane ali raztrganine očitala lastno bolečino.« Gre za neustrezno, žaljivo, avtoritativno, nesočutno Ene bolj presenetljivih problemskih točk, ki so jih na- komentiranje vedenja žensk, tak je tudi odnos. V vseh vajale ženske, so bila šivanja raztrganin in prerezov primerih pa gre za nesprejemljivo ravnanje odtegova- presredka brez anestezije oziroma bolečine pri šiva- nja sredstev proti bolečinam oziroma neustrezno iz- nju, ker zdravnik ali zdravnica ne počaka, da bi ane- vedbo šivanja, ker strokovnjak ne počaka na ustrezno stezija začela učinkovati; pri tem še vedno vztrajajo učinkovanje zdravila. Ogrožena je telesna in duševna po desetletju, odkar smo javno pisali o njih (gl. Rojstna celovitost žensk. 56 Posledica fragmentirane skrbi in neindividualizirane bolečina jo utruja in vztraja leto in pol po porodu, šele obravnave je tudi naslednja izkušnja B26: nato se začenja vračati radost. Pričevalka A21 pove: »Na šivanje sem morala čakati, partner je rekel, da »Vsa raztrgana znotraj in zunaj rezana. Šivali so me približno 20 minut, ker je neka druga porodnica ro- na živo, ker injekcije še niso prijele. Izgubila sem ogro- dila le malo pred mano. Rano naj bi mi stisnile z ne- mno krvi ampak zdravnik je šival naprej. Naredil je čim skupaj. Partner je rekel, da je vseeno kri v rahlem zelo grdo, saj mi je poleg reza zraven prišil še del živ- curku tekla naprej. Tako sem zgubila zelo veliko krvi, ca. In tako so sedaj zame spolni odnosi zelo boleči in hemoglobina sem imela za polovico manj, kot je nor- neprijetni.« malno – tako da se mi je še cel mesec vrtelo in sem praktično ves mesec preležala. Transfuzije nisem bila B5 pove o drugačnem zapletu: »Presredek so mi pre- deležna. Ob premestitvi na bolniško posteljo sem pa- rezali in zašili. Zašili pa so mi ga malce preveč. Zaradi dla v nezavest in še nekaj ur mi je šumelo v ušesih.« tega je čez pol leta sledilo ponovno rezanje in šivanje In ne pozabimo, govorimo o materi, ki naj bi se posve- presredka.« čala novorojenčku. Znanstveno utemeljena priporočila o odstotku prere- Okoliščine ob šivanju epiziotomijske rane ali raztrga- za presredka govore, da je smiselno govoriti o največ nine so zelo pomembne. Pacientove pravice vključu- dvajsetih odstotkih epiziotomij, optimalen odstotek jejo tudi pravico do zasebnosti. V pričevanju mame prerezov pri porodnicah pa bi bil okoli deset odstot- A135 ta ni zagotovljena: kov ali tudi manj, ne da bi pri tem tvegali povečanje števila poškodb pri ženskah in/ali otrocih; izjemno »Edina stvar, ki me je zelo zmotila oz. sem se počutila po- zanimivo pa je, da obstajajo tudi prakse z znatno niž- nižana, je bil prihod gruče študentov medicine. Ko so mi jim številom prerezov presredka.� Pričevanja žensk o šivali epiziotomijsko rano, jih je nekaj vstopilo v sobo, doživljanju tega postopka in njegovih kratkoročnih in kot bi bila porodna soba ena od mnogih trgovin v ulici, dolgoročnih posledic kažejo na nujnost kritične anali- moje telo pa zanimiv predmet opazovanja. Vstopili so ze sedanjih porodnih praks v Sloveniji in oblikovanja brez vprašanja, ali smejo, in še odprta vrata so pustili.« smernic za bistveno znižanje odstotka prerezov pre- sredka. Kajti v slovenskem prostoru je sicer najnižji Na zdravnikovo obravnavo ob šivanju opozarja priče-odstotek prerezov presredka po dostopnih podatkih v vanje ženske A151: porodnišnici Jesenice in se giba okoli 1 %, leta 2018 je bil 3,9 %. Slovensko povprečje prerezov presredka pa »Prerezali so mi presredek – pač, dobro, dopuščam je še vedno previsoko glede na mednarodna priporo- možnost, da je to bilo res nujno (tudi v drugo so mi ga), čila, po podatkih za leto 2018 so jo opravili pri okvirno vendar je ginekolog oziroma zdravnik, ki je opravljal 30 % vaginalnih porodov, v eni izmed porodnišnic pa šivanje, to počel izjemno izjemno grobo. Šivanje me je pri polovici žensk, ki so vaginalno rodile (Rudolf, Mi- tako zelo bolelo, da sem potrebovala masko s plinom hevc Ponikvar, 2020, dostop 23. 12. 2021). in vdihovala kot nora. Potem sem bila 14 dni kot inva- lid, saj nisem mogla ne samo sedeti, tudi hodila sem Kadar se rutinski prerez presredka kvalificira kot so- kot po črepinjah! Skratka, grozljiva izkušnja.« dobna oblika spolnega pohabljanja žensk, kar je med drugim relevantna tema kulturoloških razprav in Gre za preprečljive bolečine ob posegu, primer sodi v ženskih študij, so odzivi zdravstvenih strokovnjakov med neprimeren, nespoštljiv odnos in med telesno na- pogosto precej burni, kajti takšno pojmovanje inter- silje. Postavlja se tudi vprašanje o rabi ustreznejšega pretirajo kot očitek njihovi strokovnosti in pripisova- zdravila. V primerjavi z nebolečim šivanjem po dru- nje zlonamernosti. Ključno je vztrajati pri tej oznaki, gem porodu naglasi razliko in zaključi: kajti preveliko število prerezov presredka je prav to, »Zdravnika, ki me je šival prvič, bi odpeljala čim dlje torej spolno pohabljanje žensk. Uvrščamo ga lahko stran od porodnic.« med spolno nasilje. Izraža nespoštovanje ženskega te- lesa, in nepriznavanje zmožnosti, da rodi otroka, ne Kot med vsakim drugim postopkom se lahko tudi med da bi utrpela poškodbe … Znano je, kaj vse prispeva šivanjem rane zaradi prereza presredka zgodijo ne- k temu, da se število prerezov zmanjša – večina pri- pravilnosti in/ali se pojavijo zapleti kasneje, ko je žen- stopov temelji na poglobljenem razumevanju fiziolo- ska že doma. O tovrstnih težavah piše mama A117. Po škega poroda in ukrepov za oblikovanje okoliščin, ki prerezu presredka, šivanju in doma ognojenih in raz- ga omogočajo; zato je pomembno, da se zdravstveni rahljanih šivih se je vrnila v porodnišnico, potrebni so strokovnjaki zgledujejo po dobrih praksah – te že ima- bili ukrepi in zdravila, »bolečino je čutila do kolena«, mo tudi v Sloveniji. 57 Vakuumski porod jih zaradi neskrbnega in neindividualiziranega spre- mljanja ne prepoznajo, neustrezno reagiranje oziro- O vakuumskem porodu, ki je izhodna operacija, žen- ma ignoranca – gospa pravi, da »ji niso verjeli«. ske v naši raziskavi spregovorijo 13 x. V drugem pričevanju ženska A164 opisuje svoje eks- V pričevanju gospe A13 slišimo pripoved o disociaciji, tremno počutje: »... Na koncu sem bila že tako brez ki jo je doživljala pri težkem porodu: »… mene so s ki-moči ... bledelo se mi je od bolečin, še bolj od nemoči ... sikom in injekcijami čist zadrogirali in sem dojemala Na koncu so le poklicale ginekologa, predstojnika ... ko porod kot nekdo 3-ji v sobi, kot da bi zraven stala in je ocenil situacijo, je v minuti prišla ekipa 15-tih ljudi, gledala ... zato sploh nisem dojela, da so naredili va- pripeljali so stroje ... otročka, težkega 4890g sem rodi- kuum in niti, da so otroka takoj odnesli vstran od naju la s pomočjo vakuuma.« Reči je mogoče, da osebje ni in da je dolgo bila smrtna tišina, nakar je najin sonček bilo v dovolj dobrem stiku s porodnico, ki je doživljala le zajokal. O vakuumu sem zvedela šele naslednji dan travmatično izkušnjo. Nedopustno je trpljenje ženske, ...« Iz celotne zgodbe je razvidno, da ni bilo ustrezne ki bi ga lahko z ustrezno porodno pomočjo in zdravili, komunikacije z žensko o poteku poroda, da so se spre- če bi jih ženska želela, preprečili. jemale odločitve namesto ženske, ni bilo informirane izbire, soglasja s carskim rezom (za katerega so se pre- Pričevanja gospe A158 opisuje doživljanje porodnice, pozno odločili, ker je bil otrok že nizko v porodnem ko zdravnica najavi vakuumski porod: »In v tistem kanalu in iztis ni bil uspešen) in da ni bilo soglasja z grobem premetavanju, ko mi nihče ni povedal, kaj se vakuumskim porodom. dogaja, slišim zdravnico, ko je rekla nekomu ob sebi ‹pripravite na vakum›, zraven pa še žvenket nekega Odločitve za to vrsto operativnega dokončanja poroda orodja po pladnju. tega ne bom nikoli pozabila, tega niso preproste, a žensko bi morali vključiti v proces zvoka. čas se mi je upočasnil v hipu. potem se spomnim odločanja. V pričevanju gospe A28 vidimo, da »prosi«, samo se tiste tečne babice ki je začela govoriti nenado- in ji ne omogočijo sodelovanja, niti ji ne pojasnjujejo ma ‹bravo – bravo – bravo›.« Gre za zapis o travmatič- odločitev, kar je del problematike strukturnega nasi- nem porodu, ki ga ženska opiše kot »kombinacijo mno- lja: »Pregledali so me zelo površno in niso opazili, da žičnega posilstva in prometne nesreče«, napisana pa je ima moje dete 2 x ovito popkovino okoli vratu. Ko je že z distanco in uvidi. Vakuumski porod je bil opravljen prišlo do zastoja poroda, me niso pregledali. Ves čas brez informirane izbire in brez pojasnil. Ženska je bila sem prosila, naj mi naredijo carski rez, naredili pa so popolnoma pasivizirana, kršene so bile številne pravi- mi vakum.« Problem položaja pacientke, ki ne odlo- ce. En postopek za drugim v neustrezni skrbi in z ne- ča o svojem porodu, se ponovi še večkrat, na primer primernim odnosom osebja – dajejo grozovit rezultat. pri gospe A33: »Sam iztis je potekal tako, da je bilo v Otrok je, kot pove mama, na srečo v redu. porodni sobi praktično vso osebje porodnišnice, name A cena, ki jo je ženska plačala za to, je huda, nezasliša- so kričali, štiri zenske so se s koleni in komolci nasil- na, predvsem pa neupravičena. no opirale na moj trebuh, da je bil naslednji dan ves v modricah, niso mi povedali, da bo uporabljen va- Carski rez kuum, niti zakaj ...« Posledica neustrezne komunikaci- je in tega, da ženska ni zares v središču porodne skrbi, Kar 35 pričevanj v naši raziskavi omenja carski rez. je povečano tveganje, da so sporočila ženske o počutju Ker gre za kompleksno problematiko, tu izpostavlja- ali težavah prezrta ali se jih jemlje preveč na lahko. mo le vidik problematičnega informiranja porodnice V primeru gospe A48 je šlo pri težavah z dihanjem v o situaciji, včasih popolne odsotnosti obveščanja o resnici za hud zdravstveni zaplet, kar se je izkazalo tem, kaj se dogaja, in pogosto umanjkanja pogovora oz. ugotovilo šele po porodu: »Med samim iztisom sem o nujnem ukrepanju (izvedbi carskega reza) in po ponavljala, da ne morem dihat, pa me nihče ni poslu- njegovi izvedbi, kjer bi imela posameznica možnost, šal, niti mož me ni resno jemal, da ne pridem do zra- da vpraša in dobi odgovore o preteklem dogajanju. ka. Rezultat tega je bil padec srčnega utripa mojega se Problem odločitev zdravstvenih strokovnjakov, ki ne nerojenega otroka in posledično se je porod končal z vključujejo ženske, se kaže med drugim v naslednjem vakuum-ekstrakcijo.« pričevanju matere A28: »Ves čas sem prosila naj mi naredijo carski rez, naredili pa so mi vakum.« Postop- V pričevanju matere A115 o porodu, ki se je končal ka pogosto nista zamenljiva, a problem neinformira- z vakuumom, ta pravi: »Srečna samo, da je otrok ne izbire in soglasja oziroma zavrnitve ostaja. V ne- zdrav!«, analiza pa pokaže nepovezanost osebja s po- katerih primerih so ženske čutile, da so se predolgo rodnico; uporabijo epiduralno, pride do zapletov, ki odločali za izvedbo carskega reza. Ženska A9 pove: 58 »Ko sem končno dobila porodno sobo, so me priklopili aciji naredim, kako naj ta problem rešim. Ona pa me na ctg, v istem momentu je prišla zdravnica in še pre- je zelo osorno zavrnila, češ kaj si mislim, ali ne mislim den je pogledala ctg, je že omenjala carski rez. Potem dojiti, ko je vendar dojenje tako zelo pomembno za je bila panika in v parih minutah sem že bila v opera- otroka. Ob tem jaz sama niti pomislila nisem na to, da cijski sobi. Dobila sem občutek, da do takrat niso imeli bi dojenje opustila – potrebovala bi samo nasvet ali časa zame in da bi cr delali že prej, če bi bila drugačna usmeritev.« situacija. Morda bi mi potem tudi lahko izpolnili željo po spinalnem bloku, tako pa se je mudilo in sem bila Drugo pričevanje, ko govori gospa B5, kaže na ne- v splošni anesteziji (odnos anestezistke je bil obupen primerno pomoč in izjemne napore matere, ki kljub in nesočuten).« temu vztraja pri odločitvi, da bo svojega otroka hrani- la z lastnim mlekom: Videti je, da gre pogosto za pomanjkljivo sodelovanje zdravstvenih strokovnjakov z žensko, ki je lahko zara- »Na oddelku so mi sestre poskušale pomagati tako, da di tega hudo prestrašena, panična, v hudih skrbeh za so mi ga na prsi pristavljale na silo, z močnimi, izra- zdravje in življenje otroka in zase. Podobno je s spre- zitimi gibi. V takem pristavljanju nisem čutila nobe- mljevalci pri porodu. Taka občutja sodijo med dejav- ne ljubezni in radosti, pa tudi malček se ni in ni ho- nike tveganja za PTSM. tel začeti dojiti. Žal se otročiček nikoli ni začel dojiti. Ker ga kljub temu nisem hotela hraniti z adaptiranim Laktacija in dojenje: neustrezna, neprimerna ali mlekom, sem si mleko iztiskala in ga hranila po ste- celo škodljiva pomoč in ukrepi klenički. Z iztiskanjem sem začela že v porodnišnici in potem s to prakso nadaljevala do otrokovega drugega V 46 pričevanjih ženske poročajo o neustrezni, nepri- leta. Ur dodatnega dela, podnevi in ponoči, s pranjem merni ali celo škodljivi pomoči glede laktacije in do- neštetih stekleničk in vse ostale opreme, raje ne šte- jenja, tudi odnos je bil v nekaterih primerih izrazito jem.« sporen, problematičen, avtokratski, nasilen. Danes je nesporno ugotovljeno, da je fiziološki porod Glede na opisano lahko sklepamo, da bi mati s primer- najboljša popotnica za dobro vzpostavitev dojenja, no, sočutno in strokovno pomočjo v porodnišnici ali takoj po rojstvu otroka pa je nujno zagotoviti nemo- kasneje s pomočjo patronažne medicinske sestre ali ten kožni stik med dojenčkom in mamo; izjemo lahko svetovalk za dojenje najverjetneje vzpostavila dojenje predstavljajo le nujni ukrepi za reševanje zdravja in na prsih. življenja. Vsakršno neutemeljeno poseganje v ta od- nos je neprimerno. Večina porodnišnic v Sloveniji ima naziv Novoro- jenčku prijazna porodnišnica, kar pomeni zavezo k Izredno veliko je navedb o neprimernem, nesoču- uresničevanju desetih korakov za dojenje, ki izrecno tnem, celo arogantnem odnosu do mater, ki v poro- vključujejo informiranje, praktične nasvete in podpo- dnišnici potrebujejo nasvet glede dojenja. Tako pravi ro osebja v porodnišnici, a v realnosti ženske veliko mama A88; navajamo nekoliko daljši odlomek, ker do- prepogosto izkušajo nesodelovanje in šibko podporo, bro opisuje tipične situacije: kot pravi gospa A121: »Tu sem pa ponoči komaj kaj spala, saj sem ali jaz do- »Potem pa se je začela kalvarija z dojenjem. Po šivanju jila (nihče mi ni dal usmeritev glede tega, koliko časa so naju pustile sama s punčko vsaj 2 ure. Nakar pride naj dojim, šele mnogo kasneje, ko sem bila že kar ne- sestra in me napizdi, zakaj nisem male podojila. Glede kaj časa doma, sem izvedela, da je dovolj nekaj mi- na to, da sem bila prvorodka, nisem znala pristavljat, nut), potem sem se šla stuširat in zmasirat prsi, da ne kar sem ji tudi povedala. To ni spremenilo ničesar. bi dobila mastitisa. Moja hči se je sicer doma sicer še Vseskozi sem se mučila, kakor sem vedla in znala. Ko dolgo ponoči dojila, ampak ti napori niso bili niti slu- sem prosila za pomoč, sem dobila jezikovo župo. Ko čajno primerljivi s temi v porodnišnici. Še največ ra- mi jo je katera pomagala pristavit, mi je prsi stiskala zumevanja za situacijo je pokazala neka sestra, ki mi tako, da sem imela še en teden doma modrice na njih. je (sicer v nevtralnem tonu) rekla: tako je pri nas: naša Pohvalim lahko le sestre, ki so skrbele zame, čeprav porodnišnica je prijazna do dojenčkov, in neprijazna sem za vsak lekadol proti bolečinam prosila, kot bi bil do porodnic. zlat. Sestra, ki naj bi me naučila, kako ravnati z otro- Imela sem eno težavo pri dojenju, sploh se več ne spo- kom, mi je vse razložila v 5 minutah in odšla. Rekla mi mnim, kaj je bilo. Povedala sem zdravnici, saj sem od je, da naj se sama znajdem.« nje pričakovala, da mi bo povedala, kaj naj v taki situ- 59 Osupljiva so pričevanja o grobem odnosu zdravstve-Bolečine pri porodu in nepotrebno trpljenje nih strokovnjakov, nespoštljivem dotikanju prsi in bradavic, posmehljivem govorjenju o domnevni ne- Nasploh so bolečina in teme, povezane z njo, kot so -sposobnosti matere, ignoranci, napačnemu informi- popadki, dihalne tehnike, zdravila in metode za laj- ranju o tehnikah dojenja in pomena dojenja nasploh, šanje bolečin ena vodilnih tematik, ki se pojavljajo v na primer gospe A156: pričevanjih o porodu. Izražanje porodne bolečine je kulturno in zgodovinsko specifično, prav tako se spre- »Takrat so začeli gledati, kako se doji in kmalu sem minjajo prevladujoči načini soočenja z njo. Eden od bila ‹kregana›, češ da bi morala videti, da otrok sesa paradoksov sodobnega poroda v porodnišnici je za samo bradavico in, da ni zajel celotnega kolobarja, kot žensko težko ujemljivo razmerje med nadzorom in je to potrebno (naj poudarim, da nisem vedela, da je prepustitvijo. Nosečnost in porod sta specifični doga- to potrebno, ker mi nihče ni povedal, kako naj se tega janji, kjer je izguba nadzora nad dogajanjem v telesu lotim na samem začetku). Sama sem se ob tem poču- implicirana s samo »naravo« procesov. Znano je tudi, tila kot nesposobna in slaba mati in sem komaj zadr- da lahko samonadzorovanje ali neustrezne okolišči- ževala jok …« ne, ki onemogočajo sprostitev in prepustitev, porodni potek resno ovirajo. To dejstvo poznajo tudi babice v Odsotnost ustrezne sočutne pomoči in praktičnih na- naših porodnišnicah, uporaba tega znanja pa je lahko, potkov rezultira v stiski matere in otroka, kot pove milo rečeno, hudo nerodna in neučinkovita. Tako naša gospa A21: »Otrok je bil lačen, mene pa so silili dojiti, sogovornica navaja: »Babica me je potem kregala: ‘Ja, čeprav mi je iz bradavic tekla kri. Nihče se ni veliko vse je v glavi, vi porod zadržujete, vse je v glavi, se sekiral za naju ...« morate ja sprostit pa spustit otroka.’ Ja, samo kako naj se sprostim, mene je bilo res hudo strah.« Hkrati pa Navajamo tudi pričevanje o nedopustnem telesnem je v sodobnih porodnišnicah zelo poudarjeno pričako- nasilju. Tako gospa A82 piše: vanje osebja, da bo porodnica samo sebe »imela pod nadzorom«, kar je večkrat tudi eksplicitno izraženo, »Hči je bila lačna, logično, vendar se ni in ni mogla s ti- na primer z besedami: »Nadzorujete se vendar!«, pri stimi majhnimi ustki prisesati na bradavico. Jaz pa do- tem pa se včasih kot razlog navajajo druge porodnice, besedno nisem znala, kako se v takem primeru ravna. ki bi jih porodni glasovi lahko prestrašili. »Samoob- Tako sem se mučila ves dan po malem. Pozno zvečer, vladovanje« nekatere ženske doživljajo kot merilo, po ko sem bila že čisto izmučena, sem poklicala dežur- katerem jih bodo presojali, kakšne so kot porodnice, no sestro. Očitno sem tudi njo zmotila, morda zbudila včasih so to ponotranjena merila, poudarjala so se in pri dremežu, kajti pridivjala je vsa nejevoljna, češ kaj ponekod je tako tudi danes, v šolah za bodoče starše, neki hočem ‚ob taki uri‘. Opisala sem ji težavo, ona mi kjer je (bila) srž uveljavljene priprave na porod tako je razprla spalno srajco, me grobo zgrabila za dojko in imenovana »psihoprofilaksa«. kot da to še ni dovolj, prijela me je za bradavico in mi jo začela vleči in vrteti kot gumb na radiu, od boleči- Od prihoda v porodnišnico imajo ženske relativno ne sem dobesedno videla vse zvezde tega vesolja. S to malo nadzora nad dogajanjem, še vedno dominantna metodo naj bi bradavica nabreknila, otrok pa naj bi ideologija, kjer je ženska podrejenost predpostavlje- se prisesal. Ko je bila že na vratih, povsem nezainte- na, jih posrka vase. Medtem ko bi ženske potrebova- resirana, ali je metoda sploh delovala in je moj otrok le nadzor nad tem, kaj se z njimi dogaja, torej kaj z še vedno lačen jokal, se je bradavica vrnila v prvotno njimi počno zdravstveni strokovnjaki in kaj se dogaja stanje, tudi sam sem začela jokati, od nemoči, od brez- v neposredni okolici, torej v porodni sobi, se od njih upa.« pričakuje, ironično, da bodo nadzorovale same sebe in svoje izraze.� Na primer, da ne bodo glasne, ker bi s Naj dodamo, da tudi v preteklih raziskavah beležimo tem utegnile prestrašiti druge nosečnice. Od žensk, ki brutalno masiranje prsi doječe matere, ki so bile na- rojevajo, zahtevati obzirnost do drugih do take mere, slednje dni v modricah; to je telesno nasilje, nestro-da to zavira njihov porodni proces, je del institucio- kovno delovanje – tako ravnanje je v nasprotju s pri- nalnega nasilja. Namesto da bi porodno okolje maksi- poročili; neprimerno vedenje, ogrožanje telesne in malno prilagodili potrebam porodnice, kar vključuje duševne celovitosti matere, neprimerna obporodna tudi zvočno izolacijo porodnih sob in ustrezno raz- praksa, kršitev več pacientovih pravic (obvestilna dol- poreditev prostorov, se pritiska na ženske, češ da naj žnost, informirana izbira, nespoštljivost …). Ob vsem bodo uvidevne. tem tovrstno ravnanje zagotovo ne prispeva k razreši- tvi težav pri dojenju. 60 V naših pričevanjih so navedbe žensk, ki so se od bole-Za tehno-medicinsko porodno paradigmo so značilni čin onesveščale, kot pove gospa B28, ki jo je spremljal številni postopki in posegi, ki so lahko povezani tudi mož: z bolečino. Osvetljujemo boleče postopke in posege, ki ne bi smeli biti takšni. Spremlja jih torej nepotreb- »Ni mogel verjeti, kako trpim. Pozna me in ve, da zdr- na, dodatna bolečina – vaginalni pregledi, ločevanje žim marsikaj, zato je bil toliko bolj šokiran. Bolečine plodovih ovojev, ročno širjenje materničnega vratu, so se vlekle, stopnjevale, v sebi sem blaznela, bila sem prediranje plodovih ovojev itd. – so izvedeni tako, da prepričana, da bom umrla. Od časa do časa sem izgu- ženska med njimi trpi. Gospa MC opisuje odnos babice bila zavest, pa se spet malo ovedla ... Očitno ni vse tako na sporočilo o bolečini, ki je nastala zaradi nepravil- gladko potekalo, saj sta okrog mene ves čas plesali kar no vstavljene igle: »Po vbadanju igle, ko je začela teči dve babici z zaskrbljenimi pogledi, tudi zdravnica je infuzija, sem rekla, da me boli. Babica mi je zabrusila, pogosto prihajala, pa je bil v tistem času porodni blok da bom že še videla, kako me bo bolelo. Čez nekaj časa poln in osebja premalo. Bilo mi je grozno slabo, če-se je vrnila, ko je bila roka že zatekla in rekla, da nič prav že ves dan skoraj nisem jedla. ‹Bruhala bom ...›, ne teče. Iglo so mi vdeli skupno trikrat. Še dva dni po sem zašepetala možu. ‹Slabo ji je, je rekel eni od babic, porodu me je roka bolela in je bila zatečena.« Napo- ‹imate kakšno posodo?›. ‹Oh, saj ne bo bruhala›, se je vedovanje večjih, hujših, močnejših bolečin, ki bodo glasil odgovor. ‹No ja, pa ji pridržite tole ledvičko, če še nastopile, je s strani babic ali zdravnic, zdravnikov misli, da ji je slabo.› Ravno v zadnjem trenutku je še izrazito neprimerno in ga v porodnih sobah nikakor prestregel curek žolča, ki mi je švignil iz želodca. Po- ne bi smelo biti. Ustvarja tesnobno pričakovanje, veča padki so se vrstili en za drugim ...« strah porodnice, kar zaviralno vpliva na porod. Podobno pričevanje o hudih bolečinah, zaradi katerih Bolečine so včasih neznosne, kot opisuje mama A159: ženske izgubljajo zavest, je zapisala A33: »Jokala od bolečin«, ali »Pregled boleč ko satan«, ali »Ne morem koraka več«, ali »Trgalo skos«. Odzivi na »Mene so pustili krvaveti, izgubila sem liter in pol izraze bolečine so v nekaterih primerih izrazito neso-krvi, že med iztisom sem zaradi bolečin (kljub dvakra- čutni, kot poroča ista gospa besede babice in svoj od- tni dozi epiduralne, sem mislila, da umiram, taksne ziv: »Kaaaj ste zjamrana, kak boste pol sploh rodila! bolečine sem imela – otrok z veliko glavico – 39,5 ob- Jokala kot dež.« sega – v temenski vstavi) padala v nezavest, po iztisu še posebej. Šele po preteku nekaj časa se je porodničar Skozi opravljene pogovore lahko zelo jasno sledimo, slabe volje odločil me zašiti, pri tem je podajal neoku- kako se trpljenje posameznice stopnjuje premosoraz- sne komentarje, ne spomnim se niti vsega, se pa spo- merno z izgubo nadzora nad samo sabo, nad dogaja- mnim, da sem se počutila kot kos mesa, se slabše ...« njem v porodni sobi in dogajanjem neposredno na (v) Poglejmo še pričevanje gospe A70: njenem telesu. »Ko sem jo poprosila, da mi pove, kako naj diham, je zalajala name, da saj mi je že rekla, da naj diham kot Kako postaneš objekt kuža in da sem sama kriva, če je ne ubogam in ne de- lam kot je rekla in da ni čudno, da porod nikamor ne Kar nekajkrat se v naših pogovorih z ženskami izkaže, gre. In potem je spet šla. Jaz sem poskusila dihat kot je da je eden izmed problemskih sklopov, s katerim bi rekla, vmes se mi je začelo vrteti, čutila sem, da bom se bilo dobro natančneje soočiti, popredmetenje po- padla v nezavest, če bom tako nadaljevala. Moža sem rodnice, ki se kaže v opisovanju odtujenosti od doga- poslala, da jo poprosi za nasvet, ker se mi vrti in se po- janja, občutku, da je rojevajoče telo ločeno od poro- čutim slabo in je spet prihrumela, da zakaj ne diham dničinega jaza; da je žensko telo le kos mesa, predmet kot mi je rekla ... jaz pa nisem vedela, kaj sploh hoče. nadzora in mesto, kamor zdravstveni delavci skoraj- In je spet šla. In tako se je vse skupaj vleklo in vleklo da brez omejitev posegajo, da bi to telo nadzirali, ga in vleklo, vmes je še zvišala dozo in v enem trenutku usmerjali in priredili njegovo delovanje tako, kot mi- so se popadki začeli zlivati v celoto, brez pavze, brez slijo, da je prav. V pričevanju gospe B3 slišimo, kako prenehanja ... spomnim se, da sem samo še ležala tam, je kot porodnica čutila proces odtujevanja od lastnega se zvijala od bolečine, napol zavestna, z obrazom v telesa: »Postajala sem vse bolj pasivna – čutila sem, blazini, mislila sem si samo še, naj se že to konča, jaz kako moje telo počasi prehaja v roke medicinskega ne morem več, tudi če umrem, samo naj se že konča. osebja, kako se oddaljuje od mene same.« Podobno Ta zadnja faza je trajala (potem sem kasneje vse sku- ženska B20 opisuje svoj prvi porod: »Porod mi je ostal paj sestavljala, z moževo pomočjo) kar kako uro, kako v spominu kot nekaj, kar sem pač morala dati skozi, še sem preživela, ne vem.« vedno pa sem bila razočarana, ker sem morala ves čas 61 poroda preležati. Ostal je občutek, da sem bil izključe-lo. Vse to so poškodbe, ki so nastale pri porodu. Pred na iz dogajanja pri porodu.« porodom sem bila zdrava in sem večino nosečnosti preživela na delovnem mestu. Zdaj je vse drugače.« Tako pa povzema gospa MC izkušnjo podrejenosti pri svojem prvem in edinem porodu: »Meni ni bilo dovoljeno nič. Negibno sem morala ležati na levem boku. Njim je bilo dovoljeno vse.« Objektivacija in odtujitev (od) telesa lahko delujeta kot obrambna mehanizma, ki ljudem v ekstremnih polo- žajih, na primer pri hudih poškodbah, ko je ogroženo njihovo življenje, omogočata preživetje. Tako priče- valka izjemno nazorno opiše dogajanje med svojim (sicer nezapletenim) porodom, ki se je začel z vzne- mirjenim pričakovanjem in pozitivno naravnanostjo s strani pričakujočih staršev, nato pa se je iz posega v poseg psihično počutje porodnice obračalo v drugo smer, ko se je počutila kot opazovalka lastnega tele- sa, ki je ležalo na porodni postelji – težko bi si pred- stavljali tipičnejši primer odtujitve od telesa; opisano sodi med znake travme. Nekatere ženske opisujejo svoje občutke, ko jih je bilo strah, kaj jim lahko (še) naredijo, ker so bile odvisne in nemočne, niso hotela tvegati, da bi se zdravstveni strokovnjaki razjezili ali postali še slabše volje ali se ji maščevali. Kot lahko vidimo, se lahko zgodi pravcati obrat, ko po- rodnica iz potrebe po vsaj minimalni skrbi in sočutju začne razmišljati in ravnati tako, kot bi pričakovali od osebja – skuša se vživeti v njihove potrebe in način do- življanja položaja, kar ji oteži osredotočenje na lastni porodni proces. Tovrstno odzivanje, ki ga posamezni- ca v odvisnem odnosu razvije, lahko prepoznamo kot preživitveno strategijo v nasilni situaciji, ki kratkoroč- no omogoči vsaj minimalno zaščito telesne in dušev- ne celovitosti. V okoliščinah, v katerih se zdravstveni strokovnjaki počutijo ogrožene, če ženske izražajo svoje potrebe, bolečino, in v sistemu, ki za zdravstve- ne strokovnjake ne zagotavlja ustreznega znanja in podpore za delo z ženskami v izjemnih življenjskih prehodih, situacijah, bolečinah, je več možnosti, da bodo ženske aktivno iskale načine, kako »preživeti«. Pa ne samo, kako preživeti porod, pač pa, kako preži- veti v okoliščinah, ki povzročajo še dodatne bolečine, ponižanje, telesne in duševne bolečine. Dolgoročni učinki celotnega dogajanja so za našo so- govornico zelo hudi, kot pravi gospa MC: »Porabila sem ogromno energije in časa, da sem prišla do ustre- zne diagnoze. Čaka me tehnično zahtevna operacija, suspenzija maternice. Zaradi odtrgane mišice levator ani imam veliko odprtino, skozi katero trenutno pro- dira maternica. Po operaciji je velika verjetnost, da se mi povesi mehur. Diagnosticirano imam tudi rektoke- 62 Odnosni vidiki porodne skrbi – ugotovitve o aktualni problematiki V tem delu prikaza rezultatov naše študije se še pose- bej osredotočamo na pričevanja o odnosu. Spregovorili bomo o tem, kako so ženske v naši razi- Značilnosti odnosa zdravstvenih strokovnjakov v skavi doživljale svoje porodne pomočnice in pomoč- naših porodnih pričevanjih o neustrezni porodni nike, saj je to eden najbolj izpostavljenih vidikov po- skrbi in nasilju in številčne ocene pojavnosti: roda. Tu bomo orisali nekaj osnovnih potez. Vnaprej se moramo zavedati, da so se ženske odločale za sode- 1) ne-sočutnost, ne-povezanost, ne-posvečenost lovanje s svojimi pričevanji iz različnih razlogov: ker porodu ali ženski, neindividualizirana skrb, rutin- so zavzele izrazito stališče do svoje porodne izkušnje ska skrb, ignoranca, ne-skrbnost, malomarnost so in/ali ker želijo, da bi se na tem področju nekaj spre- izrecno opisani v 161 primerih naše študije; posre- menilo ali iz potrebe, da (morda prvič) spregovorijo o dno pa še mnogokrat; svojem hudem porodu, ki je imel zanje še poseben po- men, ali ker je bil porod zanje travmatična izkušnja, 2) nespoštljiv odnos, nesramen, žaljiv, aroganten, in še bi lahko naštevali; v prikazu ne gre za naključno poniževalen, posmehljiv odnos, besedno nasilje izbran vzorec sogovornic. so izrecno opisani v 123-tih primerih naše študije; V naših pričevanjih vse prepogosto najdemo opise posredno pa še mnogokrat; problematičnega odnosa in ravnanj babic in zdrav- nikov ali zdravnic. Za predstavo, o kakšni obsežnosti 3) zmanjševanje, zanikanje pomena tega, kar žen- problematike govorimo, najprej navajamo številčne ska prosi, pričakuje, zahteva, pove, da misli, čuti, podatke analize 225 porodnih pričevanj, v nadaljeva- želi, so izrecno opisani v 51-tih primerih naše štu- nju pa se bomo posvetili nekaterim pomembnejšim dije; posredno pa še mnogokrat; vidikom odnosa, druge pa bomo pustili ob strani, ker bi celovita predstavitev presegala namen naše štu- 4) zavajanje, pritiski, ustrahovanje, siljenje, laži, dije. Številčno ocenjevanje odnosne ravni v prvi fazi vsiljevanje so izrecno opisani v 42-tih primerih obsega štetje eksplicitno navedenih kategorij (npr. naše študije, posredno pa še mnogokrat; in ne-sočutnost), sama analiza v drugi fazi pa pokaže na značilnosti, ki so izražene bolj posredno, skozi dogaja- 5) kaznovanje je izrecno opisano v devetih prime- nje, doživljanje, posledice (npr. babica zavija z očmi, rih naše študije, posredno pa še večkrat. zdravnik ne odgovori na vprašanje …). Komunikacija v luči pravic in izbire Načini komunikacije so eden izmed bolj očitnih ka- zalcev kakovostnega odnosa, v Sloveniji smo priča počasnosti njihovega spreminjanja na bolje. V sve- tovnem merilu se je področje komunikacije v zdra- vstvu v drugi polovici dvajsetega stoletja zelo razvilo, oblikovani so kurikuli izobraževanja za zdravstvene strokovnjake, na voljo je skoraj nepregledno število modelov dobre prakse, opravljene so bile številne raz- 63 iskave. Svetovna zdravstvena organizacija je v pripo-soglasja ali zavrnitve, pravice do spoštovanja osebno- ročilih za osnovno skrb v nosečnosti, med porodom sti in varovanja celovitosti posameznice in podobno. in po porodu prav komunikacijo navedla kot prvo od Vprašanje je, koliko posameznice svoje pravice pozna- štirih principov dobre skrbi, ki se nanašajo na vse vr- jo, in kakšni so pogoji in realne možnosti, da jih lahko ste stikov zdravstvenega osebja z ženskami in njihovi- udejanjajo. Paradoks je tukaj očiten – nosečnice in po- mi otroki;� poudarjeni so posamezni vidiki odnosa z rodnice niti niso pacientke, so prej uporabnice določe- žensko (in njenim spremljevalcem oz. spremljevalci), nih storitev, kar pa nas poveže s potrošniškimi načini med drugim zagotavljanje občutka, da so dobrodošli, razmišljanja (ki je problematičen) in lahko predsta- prijaznost, spoštovanje in pristop, ki ne obsoja, spod- vlja negativno plat diskurza izbire. Zagotovo pa ima bujanje postavljanja vprašanj, zanimanje za njene po- diskurz o pravicah pacientov in njegovo (sicer dokaj trebe in želje; informiranje pred vsakim postopkom počasno) udejanjanje določene zasluge pri izboljšanju ali pregledom s čakanjem na njeno soglasje in razla- položaja nosečnic in porodnic v posameznem zdra- ga ugotovitev. Drug pomemben vidik komunikacije je vstvenem sistemu. V Sloveniji se to zavedanje nasploh zagotavljanje in spoštovanje zasebnosti in zaupnosti krepi tako pri uporabnicah zdravstvenega sistema (ibid.). Priporočila SZO veljajo tudi za Slovenijo. Koli- kot pri zdravstvenih strokovnjakih. O tem priča gospa ko jih zdravstveni delavci poznajo in uvajajo v delov- B17: »... ko mi je babica vstavila v žilo metuljčka, /sem/ ni vsakdan? Se zavedajo posledic nedoslednega upo- prosila, da me obvestijo o vsaki stvari, ki bi mi jo želeli števanja pravil dobre komunikacije? Odgovore na ta vbrizgati. Nad idejo je zavila z očmi, toda željo je upo- vprašanja bomo skušali najti v nadaljevanju. števala.« Pa vendar podoba, ki jo lahko razberemo iz pričevanj, kaže šibko realizacijo posameznih segmen- Kot ilustracijo pomena kvalitetne komunikacije naj na- tov pravic pacientov in pogoste kršitve v praksi. vedemo ugotovitve urednice publikacije o težavnih po- govorih v medicini, E. Macdonald, ki navaja ugotovitve Odnos osebja do porodnice je v naših pričevanjih zelo raziskav, da se lahko pacient, ki ima občutek, da nima pogosto izpostavljen, a navadno ni eksplicitno pove- možnosti govoriti o svojih skrbeh, počuti odtujenega, zan s sklicevanjem na pravice (pacientov). Tako na lahko je frustriran, jezen, njegovo nezadovoljstvo pa primer gospa A28 pove: »Prav tako me je zelo priza- lahko vodi k temu, da ne sprejema nasvetov o zdravlje- delo, da mi zdravnik ni želel prisluhniti in me niti pre- nju, tudi do slabšanja zdravja, trpljenja, tožb ali celo do gledal ni.« Podobno pričuje mama A24: »Epiduralna njegove smrti (Macdonald, 2004: 3). Kvaliteta komuni- analgezija ni prijela in zdravnik tega ni verjel. Oma- kacije je torej izjemno pomembna in ni zgolj dodatek lovažujoče je od daleč spremljal porod in me prepri- (»če bo ostalo kaj časa«) k domnevno »osnovni oskrbi«, čeval, da čutim drugače kot sem v resnici čutila.« Po- ki pa bi bila lahko bolj neosebna in mehanicistična. dobnih primerov je v naših pričevanjih še veliko, a so ženske svoje pravice zelo malo neposredno omenjale, Diskurz pravic niti se niso sklicevale nanje. Diskurz pravic – človekovih pravic, pravic žensk, pra- Ni videti, da bi sodelujoče v času nosečnosti in poroda vic pacientov, otrokovih pravic – je danes zelo priso- diskurz pravic kaj veliko uporabljale zato, da bi soo- ten, pravzaprav bi bilo o njem pravilneje govoriti v blikovale svojo porod, vplivale na rutinsko porodno množini. Zavedati se moramo njegovih kontradik- pomoč tako, da bi dosegle želene spremembe ali da bi tornosti, razumeti, kako na različnih ravneh služijo postale središče porodne skrbi, kar je mogoče razlo- različnim ciljem, in kako se zgodi, da so si posamezne žiti s tem, kako doživljajo svoj položaj. Govori tudi o vrste pravic nasprotujoče. V globaliziranem svetu se tem, da je treba na tem področju še veliko narediti za ne moremo (več) slepiti, kako kljub deklariranem za- osveščanje in izobraževanje tako bodočih mater kot vzemanju za pravice ljudje trpijo zaradi kršenja mar- zdravstvenih strokovnjakov. sikaterih od njih, tudi najosnovnejših. Diskurz pravic, četudi kdaj zlorabljen in močno preprežen z različni- Ko razmišljamo o diskurzu pravic, se moramo zaveda- mi ideologijami, pa je še vedno ključno izhodišče za ti, da je še vedno mogoče ugotavljati razlike med paci- pomemben korak k spremembi položaja posamezni- entkami in pacienti; problem je spolno zaznamovan, ka v njegovem vsakodnevnem življenju – v zvezi z kajti obstaja sprega med ženskim spolom in (samo) zdravjem se govori na primer o pravicah pacientov, ki pričakovanjem, da bodo ženske bolj izražale določene so natančneje razdelane in določene. lastnosti kot so na primer prijaznost, potrpežljivost, ubogljivost, uslužnost, »ne biti nekaj posebnega«, »ne V obporodni skrbi še posebej izpostavljamo pomen se izpostavljati«, kar na individualni ravni posledič- pravice do zasebnosti, pravice do informirane izbire, no lahko vpliva na manjše možnosti realizacije pra- 64 vic. V sistemu, ki deluje pretežno po principu »za vse Diskurz izbire enako«, si je težko izboriti nekaj, kar je drugačno, pa čeprav je to zgolj dokazano učinkovita uporaba prhe Zaradi specifičnosti se zdi smiselno posebej obravna- za blažitev bolečin, kar je želela ena izmed naših so- vati diskurz izbire, ki je v mnogočem prepleten s šir- govornic, hkrati pa pri tem ne izstopati. Nemalokrat šim pojavom globalnih kapitalističnih in potrošniških mame govorijo o tem, da v porodnišnici niso hotele miselnosti, na drugi strani pa s pravicami pacientov, izpostavljati kakšnih posebnih potreb ali želja, ženske kjer se običajno formulira kot pravica do informirane ne želijo biti označene kot tiste, »ki komplicirajo«. V izbire. V idealnih okoliščinah, kjer postopki nege in enem primeru gospa A130 razmišlja, da z njo niso zdravljenja v nosečnosti in med porodom temeljijo na imeli veliko dela, saj je rodila v nekaj urah. Nekatere preverjenih znanstvenih izsledkih in je vzpostavlje- si prizadevajo, ne bi bile preveč v nadlego in se opra- no ustrezno sodelovanje med strokovnim osebjem in vičujejo, če se morajo z njimi (več) ukvarjati. To bi naj- žensko, kjer se spoštujejo pravice pacientke, je videti brž veljalo za tiste ženske, ki so prijazne, ki ne želijo, možnost izbire logična posledica teh okoliščin. O nuj- da bi jih drugi videli kot »posebne«, »zahtevne«. To sa- nosti prevetritve posameznih postopkov nege, pose- mookrajševanje je lahko nevarno, ker bi lahko vodilo gov, zdravljenja na podlagi preverjenih znanstvenih do spregleda napovedujočega se zapleta. Drug vidik je izsledkov v babištvu in porodništvu, ki je zadnjih ne- tudi prilagoditev na obstoječ sistem: če nisem zahtev- kaj desetletij pravcati globalni trend, smo že večkrat na, se mi bodo vsaj minimalno prijazno posvetili, in še govorili na drugih mestih. Tu pa na znanstvenih iz- to pričakovanje se včasih žal izkaže za neizpolnjeno. sledkih preverjeno prakso omenjamo, ker je nujni po- Iz nekaterih pričevanj je razvidno, da so zdravstveni goj, ki mu mora biti zadoščeno, da lahko zdravstveni strokovnjaki do avtonomnejših, v njihovih očeh »zah- strokovnjak kvalitetno informira porodnico oziroma tevnih« porodnic tudi kaznovalni. bodoča starša. Po zbranih podatkih ocenjujemo, da ženske v Sloveniji večinoma ne preizprašujejo medi- V nekaterih primerih se ženske počutijo, kot da morajo cinskega koncepta obporodne skrbi, se pa razlikujejo »ustreči« osebju. Osebje jim v nekaterih primerih »opo- po tem, koliko informacij želijo in kje jih iščejo. Tiste, naša«, da pričakujejo nekaj nemogočega ali »modne- ki želijo več informacij kot običajno, pogosto v noseč- ga«, torej neutemeljenega, čeprav je v resnici utemelje- nosti načrtno poiščejo strokovnjake, ki jim ustrezajo, no na izsledkih in je smiselno. Gospa A62 pove: »Ne raziskujejo pa tudi številne druge vire. bom pa pozabila besed babice, češ kaj je to zdaj modna Nikakor niso redki primeri, ko je informiranje po- muha, da nobena noče na hrbtu rodit.« Komentar ba- manjkljivo, kot smo videli pri predstavitvi posegov in bice je v popolnem nasprotju s sodobnimi priporočili o postopkov. Del problema je odsotnost ustreznih infor- prostem gibanju ženske med porodom; pri tem je ležeč macij, na primer to, da je gibanje, menjava položajev položaj na hrbtu za fiziološki porod odsvetovan. Podo- med porodom v porodnišnici sploh mogoče, ali to, da ben primer neustrezne strokovne skrbi je navedeno v je v številnih primerih celo priporočljivo. Problema- naslednjem pričevanju o babici, kar poroča A158: »In tično je tudi to, da povedo le izbrani del informacije in mi ta začne razlagat, da ‹joj moderne mamice, da ka- tako vplivajo na odločitev ženske. Žal bi se omenjenim kšne da smo, da bi vse kar takoj dojile, da otrok ničesar primerom lahko pridružili številni drugi, ki kažejo, ne rabi 24 ur, da naj se raje spočijem.›« Tako stališče o kako ženske občutijo posledice nezadostnega angaži- dojenju je popolnoma zgrešeno in v nasprotju s sodob- ranja zdravstvenih delavcev za reševanje sicer resda nimi smernicami. Te spodbujajo oblikovanje okoliščin, izjemno kompleksnega izziva dobrega informiranja. ki omogočijo, da sta otrok in mama takoj po rojstvu v Morda bi celo držala ocena, da je v tem trenutku dobro nemotenem in neprekinjenem kožnem stiku, otrok pa informiranje bolj posledica osebnih kvalitet posame- spontano sam poišče dojko, če je le mogoče, v prvi uri znih zdravstvenih strokovnjakov in manj preprosta do prve ure in pol, in se začne dojiti. in logična realizacija znanja in spretnosti v ustreznih strukturnih in organizacijskih pogojih, v katerih je cilj V opisih vedenja in odzivov posameznih strokovnja- kvaliteten odnos in individualiziran pristop osebja do kov je mogoče zaznati, da čutijo, kako je njihov polo- ženske, ki postaja mati. Trdimo, da ta slednja v poro- žaj (bolj ali manj absolutne zdravstvene avtoritete) dni realnosti še zdaleč nista samoumevna. ogrožen, prav tako je videti, da imajo težave pri spre- Dodatno se informiranje zaplete, če razmišljamo on- jemanju drugačnih, enakopravnejših razmerij med stran na znanstvenih izsledkih temelječih praks, in osebjem in uporabnicami.� Potrebno bo še veliko dela, problematiziramo samo konstitucijo znanosti in ob- da bi dosegli razumevanje koncepta enakopravnega robnega mesta zunaj-znanstvenih spoznaj ter praks, sodelovanja in osrediščenja porodne pomoči na žen- povezanih z njimi. S slednjim se v času nosečnosti, sko in njuno udejanjanje. poroda in po njem srečujejo ženske, katerih pristopi 65 k zdravju, bolezni, porodu, materinstvu se razlikuje-vnetju porodnice ob oteženi oskrbi epiziotomijske jo od prevladujočega diskurza, ženske, ki se gibljejo rane pri gospe A33: »… podajal neokusne komentar-v drugačni paradigmi. Status t. i. alternativnih znanj je, ne spomnim se niti vsega, se pa spomnim, da sem in spretnosti je opredeljen glede na prevladujočo pa- se počutila kot kos mesa, se slabše ... Med drugim je radigmo, mainstream, kar sodi v to zadnjo kategorijo, komentiral, kakšna hodim v porodnišnico, s kakšnim pa ni nujno bolj znanstven kot tako imenovana alter- vnetjem, naj pride mož pogledat.« Priča smo parado- nativa. Problem vednosti in vprašanje, kaj vzpostavlja ksu, ko se ženske počutijo obvezane, da se seznanijo z znanost kot tako, sodita med izjemno pomembna epi- uradno porodniško vednostjo, medtem ko iščejo tudi stemološka vprašanja, in se pridružujeta vprašanjem drugo znanje, dodatne vire informacij in podpore in o tem, kdo je tisti, ki ve; katera vednost šteje kot prava, upajo, da bodo zmogle uravnovesiti realnost trenutno kateri vednosti je podeljen status avtoritativne vedno- razpoložjive zdravstvene skrbi s premalo izbirami s sti (prim. Foucault, 1973 in 1991; tudi Davis-Floyd, R., svojo osebno etiko. Pogosto so prisiljene pristajati na Sargent, C. F. (eds.), 1997). V nekaterih primerih ni kompromise, da ne bi bile preveč oddaljene od svojih sprejeta niti ženska vednost o občutkih, njeno poro- potreb, želja, prepričanj in znanja in da so hkrati do- čanje o tem, kar čuti, da se dogaja ali kar se je zgodilo. volj blizu ustaljeni praksi obporodne skrbi, pri tem pa Tako govori mama A58: so pazljive, da ne bi ogrozile odnosov z zdravstvenimi strokovnjaki. To pomeni, paradoksno, da se porodnica »Rodila z elektivnim carskim rezom v spinalni aneste- prilagaja sistemu in posameznikom, ki zanjo skrbijo, ziji. Še preden je blok zagrabil, so pričeli s posegom. namesto da bi se obporodna skrb individualizirala Rekla, da boli, a niso verjeli, in mi namesto dodatne in osrediščila okoli ženske. Za porodnico to pomeni analgezije dali pomirjevalo, češ da sem živčna. Ker usmerjati dragocen čas, premislek in energijo name- sem še vedno čutila bolečino, so dodali oksidul in na- sto k porodu in otroku, v razvoj strategij, na primer daljevali s posegom. Ker sem še vedno čutila bolečino, takih za dosego cilja s čim manj konflikti. Tako na so me hoteli intubirati. Komaj sem izprosila dodatno primer med porodom jedo naskrivaj, ali se odločijo, analgezijo, ki je prijela in par minut, da je končno pri- da ne bodo vztrajale pri spremstvu dveh, partnerja jel še blok. Težava naj bi bila v tem, da so blok aplicira- in doule, ali bodo sprejele nek postopek, ki se jim ne li zelo nizko. Pri prejšnjih dveh sekcijah nisem imela zdi tako pomemben, četudi se z njim ne strinjajo, da težav s spinalnim blokom, ki je bil obakrat apliciran bi »iztržile« uveljavitev svojega »ne« pri tistem, ki se na višjem nivoju. Grozna izkušnja – ker niso verjeli, jim zdi pomembnejši: »pristanejo« na klistir, ker se ne rok in nog nisem mogla premikati, zaradi nepotreb- želijo zameriti osebju in upajo, da bodo zato lahko pri nega pomirjevala pa tudi ne govoriti. A vse sem slišala porodu bolj proste glede gibanja. in čutila.« Še enkrat moramo poudariti, da je določanje meje Zdravstveni strokovnjaki neredko predpostavljajo, da med ortodoksnostjo uradne medicine in tem, kar naj je medicinska vednost o nosečnosti in porodu, katere bi bilo alternativno, v neki meri bolj stvar iger moči »glasniki« so, superiorna v primerjavi z vednostjo ro- in oblastnih razmerij kot pa stvar znanstvenih doka- jevajočih žensk, prav tako velja prepričanje, da je ba- zov. Že odgovor na vprašanje, kdo je tisti, ki določa biška vednost »manj znanstvena« od porodniške. Kot mejo med uradno vednostjo in tistim, kar sodi on- smo uvodoma izpostavili, za nekatera življenjska do- stran nje, pove veliko. Če bi pri sodobnem porodnem gajanja, kot sta rojevanje ali umiranje, še posebej ve- ustroju kritično upoštevali znanstvene izsledke in bi lja, da so posledice medikalizacije, torej prevlade ene uporabljali v praksi znanstveno preverjene postopke, vednosti (medicinske) nad drugimi, izjemno povedne posege in zdravila, bi v tem trenutku brali bistveno in tudi izjemno problematične. Na ravni posamezni-drugačne podatke o uveljavljeni porodni pomoči pri ce, ki se v tem trenutku sooča s porodom, je porodni navadnem, fiziološkem porodu v Sloveniji.10 Nekatere proces prepoudarjeno začrtan (definiran, urejevan) porodne prakse, ki pri nas niso (dovolj) uveljavljene, znotraj meja, za katere ni nujno, da jih priznava ona so lahko celo bolj znanstveno utemeljene in preverje- sama. ne kot trenutno prevladujoče, a že dejstvo, da jih pre- V sedanjem sistemu se ženska, ki ne želi medicinskega dlaga ženska ali da niso del običajne skrbi, jim v očeh poroda ali ne želi določenih zdravstvenih storitev v zdravstvenih strokovnjakov pogosto dodeli inferioren nosečnosti, neredko sooča z medicinskim diskurzom status, imenujejo jih »alternativne« ipd. in praksami, ki omejujejo njeno svobodo in jasno do- Po naših podatkih bi za slovenske razmere lahko tr- ločajo, kje je njeno mesto; še več, pogosto je prečenje dili, da so na splošno nosečnice precej dobro informi- meja, ki jih določa dominantno vedenje, pospremlje- no z različnimi vrstami kulpabilizacije. Tak je primer izjave porodničarja o domnevnem nezdravljenem 10 Glejte opis vaginalnega pregleda, kot ga izvaja I. M. Gaskin, v Gaskin, 2007, str. 186-7. 66 rane (z določenimi izjemami), če govorimo o znanjih skupini, sestavljeni iz različnih zdravstvenih strokov-znotraj uveljavljenega medicinskega in zdravstvene- njakov na Ministrstvu za zdravje glede poroda doma ga okvira; vedo torej, kakšni so običajni postopki pri v letih 2017 in 2018, in to kljub izraženemu interesu. porodu v porodnišnicah in v povprečju precej vedo o skrbi zase v nosečnosti ter skrbi za dojenčka. Na drugi Ni nujno, da vse ženske z obstoječo porodno pomočjo strani pa lahko govorimo o precejšnjem pomanjkanju delijo isto paradigmo; hkrati pa na omenjeno omeje- možnosti za informiranje, na primer, o fiziološkem, no izbiro zelo težko vplivajo, prav tako so vzvodi za aktivnem rojevanju, o pravicah pacientov in izbirah. njihovo spreminjanje precej nejasni. Ob izkušnjah s Navedeno kaže tudi na do nedavnega tipično pokro- pobudami za spremembe, ki smo jih v Združenju Na- viteljski značaj šol za starše oz. materinskih šol, ki ravni začetki oblikovali in tudi posredovali odločeval-so predpostavljale žensko submisivnost in jo v neka- cem, ni videti, da so poti za sodelovanje kaj dosti bolj terih primerih tudi narekovale, v splošno sprejetem odprte kot ob začetku našega formalnega delovanja. pogledu na nosečnost in porod, ki je prevzel konture uveljavljenega medicinskega pristopa. To prispeva k Zato so sodobni koncepti izbire pogosto le malo več nizkim pričakovanjem glede pogojev rojevanja, ki ne kot retorični odgovori na kritiko medikalizacije in prestopa okvirov medicinskega pristopa, – če govori- imajo malo skupnega z avtonomijo. Izbira lahko mo o povprečju –, na primer: »Samo da bo zdrav, bom vodi k večji avtonomiji le, če govorimo o izbiri med že potrpela,« ali »Saj sva oba živa in zdrava«. številnimi vrstami za ženske sprejemljivih rešitev, ki Določen delež nosečnic se izjemno angažira pri zbi- so realne, izbirami, ki so za ženske tudi dosegljive in ranju različnih informacij, pogosto se o porodu pogo- uresničljive. Če je porodna skrb res osrediščena na varjajo tudi v svojem prijateljskem krogu, na voljo je žensko, potem morajo imeti ženske možnost soobliko- kar nekaj ne-institucionalnih virov informacij različ- vanja porodnih izbir po njihovi meri. Ženske nosijo in ne kakovosti. Kot ugotavljajo tudi tiste bolj osveščene rojevajo otroke, zato naj povedo, kaj potrebujejo – pa uporabnice, za Slovenijo ni značilna kakšna široka pa- so jim v zdravstvenem sistemu do danes malokrat re- leta izbir v obporodni skrbi, prevladuje tista ustaljena sno prisluhnili. v zdravstvenih ustanovah, nimamo samostojnih poro- dnih centrov, za porod doma s strokovno pomočjo je na voljo le nekaj samostojnih babic; storitev še ne sodi med tiste, ki jih krije zavarovalnica. Različna porodna pričevanja v naši raziskavi zelo ja- sno pokažejo, kaj za ženske pomeni doživeti neustre- zno obporodno skrb. Kažemo torej, da obstajajo slepe pege, nekakšni slepi hodniki, kjer se glas ne širi in zato tudi ni odmeva; to je delno mogoče razložiti z nepou- čenostjo nekaterih žensk in njihovim nereflektiranim položajem v družbi, s splošno prežetostjo nosečnosti, poroda in materinstva z medicinskim načinom razmi- šljanja ter s prej omenjenim precej omejenim informi- ranjem ter nizkimi pričakovanji. Izbira in avtonomija Pomembno je razmisliti, ali vsaka izbira že zagotavlja avtonomijo. Izbira je lahko socialna konstrukcija, ki ljudem daje občutek, da so svobodni, četudi živijo v okoliščinah, ki so represivne in podpirajo status quo. Izbira v obporodni skrbi ni omejena zgolj z različnim dostopom in socialnim statusom, pač pa tudi z ome- jenim porodniškim »menijem«. Do danes so imele ženske kot uporabnice v Sloveniji malo možnosti pri- spevati k oblikovanju obstoječih porodnih možnosti, tako na primer niso bile vključene niti pri oblikovanju priporočil glede poroda doma, ki je potekalo v delovni 67 Kako ranljivost prevesti v moč? Kaj je za ženske pomembno in katere vidike obporo- nepravilnih interpretacij in napačnih postopkov zdra- dne skrbi so ženske v naši raziskavi spontano izposta- vljenja ter neustreznih zdravstvenih posegov. vljale? Kar nekaj posameznic je v pogovorih izpostavi- lo pomen svoje lastne aktivnosti v nosečnosti in med Tudi mama A159 govori o tem, da ji osebje ni verjelo porodom, gibanje in hranjenje med porodom kljub ne in ni upoštevalo njenega čutenja; medicinske sestre in vedno podpornemu zdravstvenemu osebju. Mama TR babice se sklicujejo na CTG; medtem ko ona čuti moč- opisuje, kako se je porod v porodnišnici, kjer je bila ne popadke in se z njimi sooča sama, ni še v porodni na opazovanju, začel ponoči z rahlimi popadki, zato sobi, partnerja so poslali domov; njene izjave, da čuti je o tem obvestila medicinske sestre, in jasno poudari popadke, zavračajo na podlagi CTG-ja in tipanja trebu- pomen lastne aktivnosti (gibanje po hodniku, različni ha, ona pa se počuti ponižana, sama in v stiski: položaji), ki ji je omogočala učinkovito soočanje z in- tenzivnimi občutki, a osebje ji ni verjelo. »Pol ure kasneje se je začela nočna mora. Povem, da so se začeli popadki na manj kot 5 minut. Pripeljejo Spoštovanje vs. nespoštovanje CTG. Nič. Minejo ure, padala skupaj od bolečin, joka- la, nisem se mogla premakniti … Nič nič nič ... Pride Ženske izpostavljajo različne odnosne vidike, med nji- sestra, gleda CTG, nič ni ... Še dolgo ne bo, gospa. Trga mi še posebej ne/spoštljiv odnos. od bolečin, od pol 11h imela popadke dolge po minuto Tako gospa A164 poroča o dogajanju med samim ro- na 3 min. Tipa trebuh – eeeh nimate na pravem mestu jevanjem otroka: »Potem po kakih devetih urah sta nič popadkov.« začeli po mojem trebuhu skakati dve babici; da bi po- magali ... eni je med tem zvonil telefon in se je viseč Na podoben način je poročalo več mater, ki jim niso na mojem trebuhu pogovarjala s svojim sinom, kaj mi verjeli, da rojevajo, ker CTG ni zaznaval popadkov. naj si naredi za večerjo ...« Spoštovanje ali njegova od- sotnost zaznamuje celotno doživljanje poroda in kot V več pričevanjih je poudarjeno prav popolno umanj- rdeča nit teče skozi naša porodna pričevanja; pogosto kanje možnosti za enakopravno sodelovanje, kot po- ga bomo imeli v mislih v nadaljevanju našega prikaza. vedo matere: »nihče me ni poslušal«, »niso mi verjeli«, »nič mi niso povedali«, ali kot pojasnjuje gospa A52: Sodelovanje vs. ignoranca, neupoštevanje, »Niso mi bili pojasnjeni postopki, moj porodni načrt nadzorovanje je bil povsem spregledan, mojih želja niso niti preve- rili niti spoštovali, kar sem izrazila sama (manj luči, Sodelovanje je na eni strani mogoče brati kot na-pojasnila, več stika z otrokom, prisotnost moža med sprotje neupoštevanja in na drugi strani kot naspro- šivanjem, prisotnost moža pri prvem pregledu otroka, tje nadzorovanja s strani osebja. Za številne ženske je prisotnost doule) …«, kar je vodilo v travmatično po- med porodom ključno, da imajo možnost resničnega rodno izkušnjo. sodelovanja. Na ta način se vzpostavljajo realni pogoji za individualno obravnavo posameznice. Tako je tudi Tam, kjer pričevalke omenijo ignoranco osebja, je to manj možnosti, da bi prišlo do neustreznih interpreta- narejeno s še posebej grenkimi besedami, ki upraviče- cij tega, kar ženske povedo o svojih občutkih oziroma no izražajo nestrinjanje z določenimi vrstami odnosa informacij, ki jih dajejo o svojih telesnih procesih. Ka- in poudarjajo kratkoročne in dolgoročne posledice, ki dar sodelovanje ni vzpostavljeno, se poveča možnost jih je ta imel. 68 valca, mi je ustregla pri mojih željah, vendar pa je bila Aktivne porodnice in njihovi partnerji so navadno zaradi mojih želja blazno slabe volje in več kot očitno pripravljeni prevzeti svoj del odgovornosti. Iskanje sem ji šla na živce.« informacij in priprava na porod ob sodelovanju pod- pornih oseb je ključnega pomena za zavesten pre- Žal so danes ženske prisiljene sprejemati kompromise vzem odgovornosti in s tem tudi krepitev moči. Pri- o oskrbi med porodom, ki pa so pogosto prav težki. pravo na porod v nekaterih primerih vključuje tudi Rezultat je lahko stres, tesnoba, psihična ali fizična po- pripravo porodnega načrta. Ta je bil po pričevanjih škodba, do katerih pride v transformativnem obdobju nekaterih sodelujočih dobro sprejet, problematični življenja, kar vpliva na to, kako ženska doživlja samo pa so posmehljivi in žaljivi odnosi, ki so jih doživele sebe, na njeno sposobnost biti avtonomna mati in žen- druge ženske oziroma pari. Tako opisuje odziv na po- ska ter na njene odnose z otrokom, partnerjem in/ali rodni načrt mama A103: »Ta zdravnica pa je že, ko je drugimi bližnjimi. Šele v okoliščinah, ko sta obe skupi- vstopila v porodno sobo začela: ‚ta ima porodni načrt‘ ni avtonomni, tako ženske kot babice v vlogi primar- in pa ‚bolj bi vas moralo skrbeti, kako boste dojila z nih skrbnic v obporodni skrbi, imajo babice možnost, nohti‘ ... to in še par sladkih v zelo zaničujočem tonu. da razvijajo svoje znanje in spretnosti, ki prispevajo k Ne gre spregledati, da je bil to moj prvi porod, da se je varnejšem porodu, ob tem pa podpirajo žensko moč vse vleklo, da sem imela že malo plodovne in sem bila in samozaupanje. pod pritiskom. Takšen odnos je najmanj kar potrebu- ješ takrat!« Dobra komunikacija Nekatere strategije: brezpogojno zaupanje in Značilnost dobrega odnosa je dobra komunikacija. tudi predaja moči vs. avtonomija – ženske naj se Kadar je porodnica v aktivnem porodu, je moteče vsa- odločijo, koliko avtonomije hočejo uresničiti kršno poseganje v njen svet, hkrati pa potrebuje infor- mirano izbiro. V nekaterih primerih se par odloči, da V raziskavi so se pokazale številne različice uporabnic; bo uresničevanje informirane izbire vloga spremlje- na eni strani tiste, ki so pripravljene na predajo moči – valca, ki bo zastopal porodnico. Ženska A87 opisuje »Oni že vedo, kaj delajo …« – na drugi strani pa tiste, situacijo pri zelo prezgodnjem porodu: ki so pričakovale vsaj določeno stopnjo avtonomije. A »... Sama se ležala na boku in trdno držala moževo ne gre za to, da bi zgolj ugotavljali, česa si posamezni- roko. To je vse, česar sem bila sposobna. Mož pa se ce želijo, to bi pomenilo zastati na poti k uresničeva-je boril. Hotel je vedeti, kaj namerava početi z mano. nju temeljnih pogojev za avtonomnost, znotraj katere Babica ga ni jemala resno in se je postavila v avtori- se bodo ženske odločale o tem, v kakšni meri jo hočejo tarni položaj osebe, ki ve, kako se stvarem streže. Ko realizirati. Nič ni narobe s predajo moči, kadar gre za sta se tako prerekala, so minevali popadki. Jaz sem se zavestno predajo mandata; avtonomnost pomeni tudi zaprla v svoj svet brez besed. Ko sem bila tako v tihem možnost, da storiš kaj takega. A hkrati avtonomnost transu, sem zaslišala babico, ki pravi: ‚Ja, gospa, kaj pomeni resnično možnost, da izbereš odločanje in ga ste pa vi danes tako tiho?!‘ Vprašanje je navrgla pri- uresničiš. bližno tako, kot bi skupaj pili kavo ali se pomenkovali o vsakdanjih stvareh. Ostala sem v tišini. Čas zame ni Nekatere ženske nočejo, da jih »ureja« ali si jih podre- tekel linearno, stvari okoli sebe sploh dojemala nisem ja brezprizivna avtoriteta in nočejo biti v situaciji, kjer in ta ‚danes‘ zame ni bil navaden dan. Prerekanje se ne bi mogle imeti aktivne vloge. Druge hočejo vedeti, je končalo šele takrat, ko je mož zabrusil, da imava kakšna je njihova vloga v teku poroda in vedo tudi, ka-porodni načrt.« kšen odnos želijo vzpostaviti z osebjem v porodnišni- ci. Nekaterim vsaj deloma uspe doseči zaželeno, kot Gospa A143 se še danes živo spominja ravnanja ose- pove mama B39, kar je bolj posledica njihove vztraj- bja v porodnišnici ob rojstvu umrlega otroka. Ob so- nosti in močne volje kot sistemsko urejenih možnosti: čutnem in podpornem porodničarju se je ostalo ose- bje vedlo neprimerno, njihove opazke pa so bile zanjo »Babice ni bilo na spregled in izjavila sem, da bom se- boleče in problematične: daj pa res rodila in kje se babica obira. Moja sestra jo je začela iskat in potem je kmalu prišla in pripravila »Med samimi popadki so dobesedno vdirali v sobo, pribor s tistimi velikimi škarjami. Še enkrat sem ji re- sploh s strani sester je bil odnos obupen, pripombe kla, da naj me ne reže in škarje pospravi. Zelo grdo pa popolnoma nepotrebne. ‚To bo kot porod‘, ‚To bodo me je pogledala in malce zavila z očmi. Kaj naj rečem kot popadki‘. Žaljenje mene kot porodnice in mame, o babici – v plus ji štejem, da je dovolila dva spremlje- žaljenje moje punčke, ki ji niso dovolili niti statusa 69 otroka. Moža sem tako prosila, naj nikakor ne hodi porodom in po njem bistvenega pomena. Večinoma ponje, dokler ne bo res čas in na srečo so imele dosti gre za potrebo po podpori izkušenih žensk (»modrih dela …« žensk«) iz posamezne skupnosti, deloma utemeljeno v bioloških vzorcih človeškega poroda, izoblikovane- Podobno izkušnjo z neprimerno komunikacijo opisuje ga z evolucijo. Posebnosti ženskih povezav v obdobju gospa A7: »Moj porod je bil nočna mora, ker je bil pre- nosečnosti, poroda in v času dojenja v sodobnosti sta zgoden in moja dvojčka posledično nista imela pogojev njihova začasnost in profesionalnost (vsaj ene) pod- za preživetje. Najhujša življenjska izkušnja je bila to. porne osebe. Dober odgovor na potrebe ženske, ki po- Poleg tega je bila doktorica brezsrčna, trda in osorna.« staja mati, je neprekinjena (imenovana tudi kontinui- rana) obporodna skrb. Neprekinjena skrb je koncept, Primerljivo nepripravljenost osebja za sočutno skrb po katerem v idealnem primeru za žensko in njeno ob rojevanju mrtvega otroka pokaže mama A60: družino skrbi ista strokovna oseba (ali majhna skupi- na strokovnih oseb) v nosečnosti, med porodom in po »Rodila sem mrtvega otročka v sedmem mesecu no- njem. Dokazano je, da neprekinjena podpora ene ba- sečnosti. K sreči je moj partner lahko bil z mano ves bice ali majhne skupine babic v celotnem obdobju od čas, da mi je bil v podporo. Sestre so bile namreč čisto nosečnosti do poporodnega obdobja zagotavlja boljše hladne. Nobenega izrečenega sožalja, tople besede. To zdravstvene rezultate in je povezana z večjim zado- me boli še danes in nikoli ne bom pozabila te ‚ignoran- voljstvom žensk (Prim. M. Wagner, Evolucija k žensko ce‘, da rojevam mrtvega otroka. Otroka, ki ga ljubim osrediščeni obporodni skrbi. V: Drglin, Z. (ur), Rojstna bolj kot vse. Bil je zelo zaželen, ljubljen. mašinerija.). Pol srca sem pustila v tisti hladni porodnišnici.« V sodobni fragmentirani obporodni skrbi, ko za žen- Zavedati se moramo, da so lahko posledice slabe ko- sko skrbijo različni strokovnjaki v različnih okoljih munikacije kratkoročne, hkrati pa na kvaliteto življe- – v nosečnosti v zdravstvenem domu, med porodom nja vplivajo še daleč naprej – spomin na besede, rav- navadno v porodnišnici, in po vrnitvi po rojstvu nava- nanja, stavke ob izgubi, smrti otroka, na sporočila ob dno doma –, ženski, ki jo prvič srečajo med porodom, akutni duševni stiski lahko ostanejo za vedno. Gospa babice veliko teže zagotavljajo celostno podporo. Dej- A161 je v nosečnosti imela težave zaradi hude fobije stvo, da v slovenskih porodnišnicah zaradi različnih pred določeno boleznijo in odziv specialistke je bil iz- razlogov babica pogosto ob porodnici ni ves čas, doda- razito neprimeren: »… že ob prvem pregledu izrekla, tno oteži dobro sodelovanje žensk in babic. Nekatere da imam potencial za poporodno psihozo. Ob drugem ženske opisujejo nelagodje ali celo strah, ker ni bilo pregledu pa mi je rekla, da je škoda, da sem se odločila nikogar v bližini, sploh, če med porodom ni bil nav- za otroka, da bo moj otrok psihični invalid. Otrpnila zoč nihče od njihovih bližnjih. Mama A28 pripoveduje sem ..., kako lahko, pa če tudi si to misli, izreče mami- o svojih potrebah in občutkih, ko njenega partnerja ci, ki je visoko noseča. Sama sem bila raje diplomatska niso spustili ne k pregledu in ne k porodu in to brez in sem šla domov. Njene besede me še danes vznemir- utemeljenega razloga: jajo. Sicer se mi je na zadnjem pregledu letos opraviči- la, a škoda je bila že narejena.« »Najbolj me je zmotilo, da moj partner, ki me je želel spremljati ob porodu, ni smel z mano na oddelek in Opisani način obravnavanja žensk v posebnih življenj- pregled pred porodom. Prisoten bi lahko bil le med skih situacijah in specifičnih stanjih kaže na izrazito porodom samim. Sprejeli so me ob 24ih ponoči, ko mi pomanjkanje empatije in veščin komuniciranja (ki je je odtekla voda, vendar sem se odpirala več kot 10 ur. lahko med drugim tudi posledica preozkega razume- V tem času sem ležala na oddelku v hudih popadkih, vanja pomena poklica babice ali porodničarke/poro- sama, partner ni smel k meni. Ravno tu bi ga najbolj dničarja in vpliva določenih praks na ljudi, ki jim je potrebovala. Prepričana sem, da bi se vse skupaj tudi namenjena), na pomanjkljive specifične izobraženosti za mojega otroka bolje izteklo, če bi lahko bil partner in nepripravljenosti na (samo)refleksijo zdravstvenih prisoten med pregledom, saj sama zaradi popadkov strokovnjakov. in bolečin ter strahu sploh ne vem kaj se je dogajalo in kaj so mi povedali in česa ne. Morda bi on postavil Ženska čuti sočutno podporo vs. ukazovanje, kakšno vprašanje ali razmislek. Ko so me končno od- moraliziranje, vzvišena navodila peljali v porodno sobo ga nisem bila zmožna poklicati, saj niti govoriti nisem mogla, dobila sem tudi močno Posledica dobrega odnosa je občutek podpore. Za zdravilo, tako, da med porodom sploh ni bil prisoten številne ženske je podpora v času nosečnosti, med in je sam ‚vdrl‘ v porodno sobo, ko je bilo poroda že 70 konec. Kar bi spremenila je to, da bi bil lahko partner več možnosti za umanjkanje empatije in tiste vrste ves čas pri meni.« podpore, ki bi jo porodnica potrebovala. Za »novo babištvo« (kot poimenujeta koncept babištva, ki ga še Osupljivo je, da se še vedno najdejo zdravstveni stro- posebej zaznamuje kakovostno sodelovanje s poro- kovnjaki, ki na podlagi svojega prepričanja, da je dnico L. Page in R. McCandlish) velja, da je sočutna moški pri porodu le za to, da je priča rojstvu svojega podpora je prav tako pomembna kot je pomembno potomca, na različne načine preprečujejo navzočnost ožje pojmovano strokovno znanje in spretnosti, ki mo- partnerjev v prvi porodni dobi. rajo temeljiti na dokazih. V številnih primerih so naše sogovornice navajale, da so babice in medicinske se- Če imajo ženske po porodu težave s svojim zdravjem, stre uporabljale neustrezne načine komuniciranja, na z nego otroka ali na primer z dojenjem, je kvaliteta primer ukazovanje, moraliziranje, vzvišena navodila, podpore neprecenljiva. V slovenskih porodnišnicah celo posmeh. si deklarirano prizadevajo za dojenje, a realnost ni vedno v skladu z uradno zapisanimi nameni. Nekaj Porodna pomoč v naših porodnišnicah je še vedno sogovornic je omenjalo nezadostno podporo ali celo kdaj zaznamovana s paternalizmom, ki se izraža z ne- zavračanje prošenj za pomoč pri dojenju, kot je opisa- primernim besednjakom in prav tako neprimernim la mama A130 nonšalanten odgovor na svoje vpraša- ravnanjem. Še vedno je značilno prisvajanje odloča- nje nekaj ur po rojstvu otroka: »Med potjo na oddelek nja, telesa ženske, porodnega procesa. Taki so primeri, sem še enkrat povprašala o dojenju, če nam čez dan ko se za pospeševanje poroda zdravstveni strokovnja- kdo pokaže malo bolj in počaka ter popravi položaj ... ki odločajo iz napačnih razlogov: na primer ko babica Odgovor sestre je bil, da se v večini primerov pomatra »motivira« žensko, da naj se bolj potrudi, pa bo prej kar mama sama. Ostala sem brez besed.« Ženske go- rodila kot tista v sosednji sobi; ali hitenje s porodom vorijo tudi o neustreznih in nasprotujočih si informa- tudi z rabo zdravil, da bi ženska rodila v še tisti izme- cijah, ki so jih dobile od različnih strokovnih delavcev ni, v kateri dela babica (in to želi ona, ne porodnica) ter občutke neuspešnosti, če kljub velikim naporom in podobno. dojenje ni steklo, kot bi moralo, kot pove pričevalka B34: Neprimerno, nestrokovno, nespoštljivo do dojenčkov in mater je tudi ravnanje nekaterih medicinskih se- »Potem sem jo morala dojiti, pa dati na tehtnico, kjer ster na oddelkih za otročnice, kot ga na primer opisuje so videli, da se ni ni nič poredila. Ker pa še to ni bilo mama B26: dovolj, sem si morala pričo sestre pumpati iz prsi in ko je videla, da res ni mleka, se je začela smejati – ha ha »Tudi čez dan je bil stalno prisoten jok enega od naših ha pa res nimate mleka. Mislim, kakšen šok je to bil! otročičkov. Šele zvečer je prišla ena sestra in dala mo- Po vsem mučenju, neprespanih nočeh in dneh, se mi jemu otroku, ki je ravno takrat jokal in je mislila, da sestra, ki bi morala biti na moji strani in mi pomagati, stalno le on joče, sladkano umetno mleko!! Pa tudi en smeji v obraz.« dan še ni bil star! Zgrozila sem se. Rekla je, da to ni nič takega in da ona že ne bo poslušala tega dretja. Ojoj!« Ženske se ob tovrstnem ravnanju počutijo izdane, nji- hovo zaupanje v zdravstvene strokovnjake pa je po- Dajanje mlečnega nadomestka otroku brez utemelje- rušeno. Ženske opisujejo tudi telesno nasilje, grobosti, nega razloga in brez soglasja matere je nedopustno; nesočutnost in nespoštljivo manipuliranje z njihovimi medicinska sestra je iz napačnih razlogov posegla v telesi: boleče stiskanje in grobo dotikanje prsi, ki je za občutljivo vzpostavljanje dojenja pri en dan staremu sabo v nekaj primerih pustilo modrice (!), preveč in- otroku. Ko se matere odločijo, da ne bodo dojile ali ne tenzivno masažo, razgaljanje prsi brez dovoljenja ali morejo dojiti zaradi svojega zdravstvenega stanja ali celo pred drugimi … zdravstvenega stanja otroka, nemalokrat slišijo kritič- ne opazke. Gre za dogajanje, ki v žensko osrediščeni Številni avtorji in avtorice ugotavljajo, da je indivi-skrbi ni mogoče: tam je mama z otrokom tista, ki se ji dualizirano podporo veliko realneje pričakovati tam, oskrba prilagaja in odločitve o hranjenju otroka mimo kjer je zagotovljena neprekinjena obporodna skrb. nje ne morejo. Večina žensk sreča svojo babico šele ob prihodu v po- Na specifičen vidik odnosa kaže občutek, da je osebje rodnišnico, pa še ta babica v večini skrbi za več poro- humano oziroma nehumano in da razume položaj dnic hkrati. Ni čudno, da se med njima težko vzpostavi posameznice, ki se lahko odraža skozi besede ali de- poglobljen odnos. V primeru, da je odnos površen, je janja, včasih so dovolj kretnje. Kar nekaj negativnih 71 primerov je shranjenih v naši zbirki podatkov, tako na oseb. O tem na primer govori mama A49: »Na oddelek primer povzema izkušnjo poroda gospa B1: je dva dni po porodu prišla porodničarka z še eno in ji rekla ‹glej, ta gospa ni znala pritiskat›. Normalno da ne, »Z zdravstvenim osebjem se nima smisla bost, četu- če sem bila zadeta do konca in na hrbtu.« Govorjenje o di imamo prav, kot v tem primeru. Vedno imajo prav, ženski v njeni prisotnosti, kot da je ni, in ob tem izreka- tudi, ko nimajo prav in tudi, ko imajo zelo grd odnos ti negativne opazke, nam kaže, na čigavem »teritoriju« ali ga sploh nimajo, kot moja babica. Občudovalno je se obporodna skrb odvija in kam na hierarhično lestvi- komunicirala z zdravnico, ki se je šla širjenje mater- co postavljajo porodnico oziroma mamo. ničnega vratu brez, da bi se kakorkoli predstavila ali govorila z menoj. Neprekinjena skrb ene babice/skupine babic v Kako bi se počutili vi? nosečnosti, med porodom, po rojstvu; babica Kako bi se počutili, če bi na vaše telo v skrajni stiski pri porodu od prihoda porodnice do treh ur po priklopili napravo, okrog trebuha bi vam namestili porodu vs. fragmentirana skrb pas s sondami. Med premikanjem bi se sonde zrahlja- le in babica bi jih nejevoljno popravljala in vas silila, Osredotočena prisotnost izkušene in sočutne babice s da zlezete nazaj na porodno mizo. Kako bi se počutili strokovnim znanjem in z dobro razvitimi babiškimi vi, če bi morali »kakati in lulati« (prispodoba za način spretnostmi, ki jo porodnica prepozna kot vredno za- kako je treba dojenčka potisniti ven) pred tremi ne- upanja, je izjemno dragocena za rojevajoče ženske, znanimi osebami ki vas grdo gledajo, pri tem pa vam kajti v nosečnosti in pri porodu potrebujejo strokovno bi ena od njih še prerezala pol mednožja? Kasneje pa podporo. Omogoča jim, da se prepustijo porodnemu bi ga še površno zašila.« procesu, ker se počutijo zares v varnih rokah. Znan- stveni podatki potrjujejo pomembnost kakovostne Obzirno ravnanje in obzirne besede babiške podpore, kjer ena babica skrbi za žensko ves vs. neobzirnost čas poroda, kar spontano izražajo kot svojo željo tudi naše sogovornice, ali pa govorijo o pozitivni izkušnji, Obzirnost se lahko po/kaže tudi z besedami, ki pa so če so to srečo imele ali če so si organizirale tovrstno med zdravstvenimi delavci včasih premalo premišlje- porodno pomoč. Za žensko imajo prednosti tiste ure- ne in izbrane. Pomanjkanje obzirnosti včasih doseže ditve, kjer je zagotovljena kontinuiteta skrbnice v razsežnosti, ki so jih posameznice poimenovale »ne- času nosečnosti, med porodom in po njem. Kar nekaj- sramnost«. Tako je na vprašanje, zakaj je bila potreb-krat je v naših pričevanjih omenjena pozitivna izku- no rezanje, gospa B7 dobila odrezav odgovor, ki jo šnja s študentkami babištva, ki so bile poleg več časa je čisto osupnil: »Zato!« Pove, da zdravnik »… razen kot babica, ki je skrbela še za druge porodnice ali si je občasnega bevska, naj dam zadnjico dol, da bo lahko vzela odmor. Kar nekaj žensk je izrazilo razumevanje šival, ni govoril kaj dosti. Seveda ni niti toliko počakal, za (domnevno) pomanjkanje osebja, delovno gnečo in da bi anestetik vsaj malo prijel in me je šival kar na posledično preobremenjenost zdravstvenega osebja. živo. Prerez je bil kar velik, dobila sem 10 šivov.« Vendarle pa je z vidika kakovostne porodne oskrbe problematično, da rojevanje v porodnišnici tako re- Mama B13 opisuje zanemarjanje in nesramnost, pove- koč edina izbira v javnem zdravstvenem sistemu, ose- zani z dojenjem, ter izrazito neprimernim odnosod do bje pa nima potrebnega znanja, spretnosti, časa, volje, nje in otroka, kar je vplivalo na njeno duševno počutje: da bi ustrezno podprlo žensko pri tako osnovnih ak- tivnostih, kot je fiziološko rojevanje ali dojenje. Ne gre »Nihče mi ni pokazal, kako se pravilno doji, niti pogle- za slučajne, nesrečne okoliščine; trdimo, da gre za sis- dal, kako se dojiva. Pa imajo povsod prilepljene neke temski spregled ženskih potreb, avtokratski odnos in plakate, da so bolnišnica prijazna dojenju! Ko mi je nezmožnost, nemoč, nepripravljenost odgovornih v drugi večer otrok končno zaspal, mi je sestra prinesla sistemu, da bi vplivali na ravnanje osebja, ki bi mora- mleko po steklenički, ga potegnila iz mojega naročja, lo biti najmanj korektno, če že ne podporno, empatič- ga zbudila in začela hraniti. Začel je jokati, na kar je no in bi nudilo individualizirano obporodno pomoč. komentirala, da sploh ni lačen in mi ga jokajočega vr- nila v roke. Če bi morala še kak dodaten dan ostati na Strokovnost, spoštljivost, sodobno znanje, tistem oddelku, bi se vrgla skozi okno.« sodelovanje, zaupanje v porodni proces, blaženje ovir, da porod dobro (s)teče Neobzirno in popolnoma neprimerno je tudi komenti- ranje porodnega poteka ali vedenja porodnice, še pose- Občutek, ki ga ženske dobijo o strokovnosti ali ne-bej pa je neprimerno tako početje v prisotnosti drugih strokovnosti osebja, je zelo pomemben. 72 Še posebej je pomembna usklajenost stališč in rav-tako ali tako piše v materinski knjižici. V porodnišnico nanja med posameznimi strokovnjaki in osebjem z sem prišla že čisto odprta in bi morala otročka le še iz- različnih strokovnih področij. Nemalokrat so poseb- tisniti na svet, pa sem morala še malo počakati. Zakaj? no nelagodje, tesnobo, strah, dvom izzvale opazke Ker nihče ni imel posluha za to, kar jaz čutim in kar osebja, ki je negativno komentiralo delo svojih pred- jaz želim. Ko sem milo prosila, ali lahko pritiskam po- hodnikov ali takrat ne-navzočih oseb. Seveda želimo, konci in ne leže, sem vedno dobila enak odgovor: ‚Go- da so zdravstveni strokovnjaki pošteni do žensk in ne spa, vi kar ležite, ker rojevate prvič.‘ Usmilili so se me ščitijo svojih sodelavcev samo zato, ker so kolegi. To le toliko, da so mi rahlo dvignili hrbtišče postelje, kar pomeni, da je prav, da je ženska seznanjena z morebi- pomeni, da sem imela rahlo dvignjeno glavo. Takoj ko tnim drugačnim strokovnim mnenjem, obenem pa bi je babica odšla iz sobe, sem začutila močno potrebo po bilo smiselno, da sporočilo o morebitni napačni infor- tem, da bi vstala, in tudi sem – kar počepnila sem na maciji ali neustrezno izvedenem posegu pride tudi do posteljo, se oprla na moža in ko me je ‚zagrabilo priti- tistega, ki jo je podal ali ga je izvedel. Resna obravnava skanje‘, sem kar sama od sebe začela pritiskati, kar je takih dogodkov brez nepotrebnega »kazanja na kriv- bilo občutiti kot hudo olajšanje. Naj dodam še to, da si ce« med strokovnjaki bi v prihodnje kakovost storitev nikoli nisem mislila, da imam tako močno intuicijo – izboljševala. najbrž telo dobro ve, kako bi moral potekati porod, če Logika nekaterih izvajalcev storitev hišnih popravil, ga seveda ne ‚utišamo‘ z vsemi medicinskimi prijemi. ki izjavljajo »kdo vam je pa to delal«, v obporodni Ko me je babica videla čepeti, me je zopet polegla na-skrbi ne bi smela imeti svojega mesta. Sogovornice zaj na posteljo z izjavo, da ona v takem položaju pač so nekajkrat omenjale komentarje o porodni skrbi, ki ničesar ne vidi. Mislila sem si – čemu vse te moder- so jih slišale kasneje, na primer od svojega izbranega ne postelje, če se osebju ne da niti pritisniti na gumb, ginekologa, izbrane ginekologinje: »Ja, kdo je pa vas da bi si prilagodili višino in tako tudi kaj videli!!! In šival!« Z vidika krepitve moči posameznice je tovrstno potem je po babičinem mnenju prišel čas za pritiska- ocenjevanje in komentiranje posledic porodne skrbi nje. Ker pa v ležečem položaju nikakor nisem mogla zelo sporen način komuniciranja, ki ga je treba jasno pritiskati, je kar rutinsko prerezala presredek. Najin ločiti od strokovnega informiranja ali osveščanja, če sinček je kar zdrsnil ven in takoj močno zajokal.« ga ženska želi oziroma potrebuje. Kaže se potreba, da Porodnica je dobro prepoznala, kaj ji telo narekuje bi ženske imele možnost spregovoriti o svojih poro- in se na sporočila telesa ustrezno odzvala, žal pa je dih, kar bi bilo v nekaterih primerih smiselno narediti osebje ni podprlo, delovalo je v nasprotju s sodobnimi skupaj z osebjem, ki je bilo ob porodu navzoče, ali pa priporočili za fiziološki porod (gibati se, biti pokonci, z naklonjeno, razumevajočo in podporno osebo, ki bi posegati le z utemeljenim razlogom). omogočila izražanje občutkov, pa tudi refleksijo pote- ka poroda. Usklajenost osebja vs. konflikti med osebjem, neusklajenost informacij in priporočil Žensko je treba vključiti v odločanje o postopkih in posegih tudi kadar gre za nujne situacije, na primer Pomembna je tudi usklajenost osebja pri dajanju in- za reševanje življenja matere ali otroka. V izjemnih formacij in nasvetov, kajti za ženske je zelo moteče, če okoliščinah, ko je treba ukrepe izvesti nemudoma, je dobijo različne ali nasprotujoče si nasvete o dojenju čas za informirano izbiro kratek in ni mogoče natanč- ali negi. Naše sogovornice so pogosto izpostavile, da nejše pojasnjevanje, je po dogodku še kako pomem- so se nasveti o tem, koliko časa novorojenčka pustiti ben pogovor ali več pogovorov o vzrokih, okoliščinah, pri prsih, kako dojiti in pristavljati otroka, bistveno in postopkih. V pogovoru naj ima posameznica dovolj razlikovali glede na to, kateri strokovnjak jih je podal, priložnosti in časa za vprašanja, podelitev doživljanja, kar je povzročilo zmedo in tudi tesnobo pri odločitvi, razjasnitev … komu pravzaprav verjeti in koga upoštevati, da bi do- jenje dobro steklo. Pomanjkanje strokovnosti glede fiziološkega poteka poroda, potreb porodnic in očitno nezaupanje zdra- Pri porodu je prav tako nespodbudno in izredno mo- vstvenih strokovnjakov v porodni proces je razvidno teče, kadar posamezni strokovnjaki izražajo svoje iz številnih porodnih pričevanj, tudi iz zgodbe gospe nestrinjanje s posameznimi postopki kar neposredno B41: pred porodnico, na primer z ugovarjanjem in negodo- »Bolj ko sem prosila, ali lahko stoje opraviva te for-vanjem nad svojim kolegom/kolegico. Kot navaja svo- malnosti (ker sem vedela, kako boleči so popadki jo izkušnjo mama B28: leže), bolj so moje prošnje naletele na gluha ušesa. Da »Prišla je zdravnica, mlada, visoka, temnolasa, resna. ne omenjam, da je babica spraševala vse tisto, kar že Nič pozdrava, nobenega očesnega kontakta, kaj šele 73 prijazne besede! Z babico sta me obrnili na hrbet, saj vati. Pričakovala sem, da bo drugače, saj nam je v šoli sem bila od bolečin čisto trda. Porinila je vame prste, za starše predstojnica oddelka pokazala diapozitive s da me je še bolj zabolelo, in ugotovila, da se še vedno temi posteljami in zelo propagirala pokončen porod. nič ne odpiram in, da bo tole še dolgo trajalo. Najver- Mogoče pa nisem rodila v pravi smeni. Močno upam, jetneje do naslednjega dopoldneva ali celo popoldne- da se bo do mojega naslednjega poroda mentaliteta v va. Mislim, da v življenju nisem slišala hujših besed! porodnih sobah prilagodila njihovi opremi.« Potem je vzela kovinsko palico in mi predrla mehur. Kar tako. Sploh nisem vedela, kaj se dogaja, samo za- Naša pričakovanja niso nerealna. Zagotovo se prime- čutila sem pljusk tekočine med nogami… in takoj nato ri, da se strokovnjaki ne strinjajo, kaj je mogoče sto- zaslišala zgrožene besede babice: ‚Ja, zakaj ste pa to riti v danem primeru; to so čisto življenjske situacije. naredili, veliko lažje bi bilo, če bi voda sama odtekla!‘ Kaj pri tem potrebuje ženska? Prvič, ženska potrebu- Kri mi je kar zaledenela v žilah … to pomeni, da je je informacije o situaciji in možnost sodelovanja pri lahko še huje!? Zdravnica pa je le pogledala babico, odločanju, razen če izrecno izrazi, da tega ne želi. To skomignila z rameni in rekla: ‚Zdaj je kar je,‘ potem je so izredno občutljivi trenutki, zato ženska, – drugič –, odšla.« nujno potrebuje utemeljena zagotovila, da bodo sto- Tovrstno ravnanje je nesprejemljivo tako z vidika od- rili, kar je v njihovi moči in po najboljši možni preso- ločanja ženske glede porodne oskrbe, njene obvešče- ji. Tretjič, ženska potrebuje sporočila, ki so resnična, nosti in možnosti strinjanja ali zavrnitve vaginalnega poveličane obljube sodobne medicine, češ da je mo- pregleda in predrtja plodovih ovojev kot z odnosnega goče vse, zavajajo pare v pričakovanju in ustvarjajo vidika. nerealna pričakovanja. Gre za dolgotrajno delo na po- dročju dovolj natančnega in verodostojnega informi- Sogovornice so navajale primere, ko se osebje ni mo- ranja zunaj porodnih sob z realističnimi ocenami, kaj glo zediniti o ustrezni skrbi, o čemer so se glasno po- je mogoče storiti oziroma kaj je v moči zdravstvenih govarjali pred rojevajočo žensko, ne da bi jo vključili strokovnjakov, kaj pa ne. v pogovor. O njej so se v njeni navzočnosti pogovarjali v tretji osebi. Občutki so lahko zastrašujoči, kar tudi Ženske s katero od ranljivosti, ženske v duševni stiski, negativno vpliva na potek poroda. v posebnih situacijah, kot je porod mrtvega otroka, se bodo morda na porodno dogajanje, občutke v telesu, Prav tako je izredno moteče, zavajajoče in nespoštlji- popadke, postopke in posege odzvale precej drugače vo do žensk v Pripravah na porod in starševstvo (Šo- kot bi se običajno. Lahko so nepredvidljive, se zdijo lah za bodoče starše) prikazovati določene možnosti moteče, morda ne bodo zmogle sodelovanja s svojim in izbire za porod, ki pa se v porodnišnici ne izkažejo telesom, z zdravstvenimi strokovnjaki, z otrokom. za dostopne, ali pa je do njih mogoče le, če »poznaš Ključno je ohranjanje dobrega stika in prizadevanje pravo babico« ali »če rodiš v drugi izmeni«; ali pa po- za dober odnos, pomagajo tudi veščine komuniciranja noči, ko babice delajo »bolj po babiško«. Pripoveduje v kritičnih situacijah ali sporočanja slabih novic. gospa B32: Veliko nelagodje lahko sprožajo nasprotujoča si spo- »Naj povem še to, da ne gojim nobenih zamer do babi- ročila iste strokovne osebe ali različnih zdravstvenih ce, porodničarja ali kogarkoli, ki je bil zraven ob poro- strokovnjakov, kot v primeru poroda, kjer babica na du. Verjamem, da so ravnali po svojih najboljših mo- samem spodbuja žensko, naj od porodničarja zahteva čeh. Vendar sem prepričana, da če bi mi dovolili roditi carski rez, kar vzbuja dvome o strokovnosti osebja in v pokončnem položaju, ne bi bilo potrebnih toliko ši- posledično o kvaliteti skrbi. Misel, da babica s svojim vov, ne bi prišlo do zapletov po vrnitvi domov, ko sva strokovnim znanjem ne more enakopravno sodelova- morala s sinom ponovno nazaj v porodnišnico za cel ti s porodničarjem in da mora posameznica »izprosi- teden in dobivala antibiotike, veliko hitreje bi okreva- ti« ali celo »tečnariti« za določen poseg, je zelo zbegala la, ne bi potrebovala plavalnega obroča za sedenje, in tu omenjeno porodnico, saj je v temelju omajala zau- še marsikaj… Želim si, da bi porodnišnice, ki so zbrale panje v odločitve zdravstvenih strokovnjakov. dovolj sredstev za nakup tako dragih postelj, privošči- le osebju še tečaj za ravnanje z njimi. Prav škoda se Kvalitetna komunikacija je povezana s spodbudnim mi zdi, da jih uporabljajo samo za prvo fazo poroda. razmerjem, ki temelji na zaupanju in odprtosti, kar Nisem še namreč slišala, da bi katera rodila v pokonč- številnim ženskam veliko pomeni. Tako so naše sogo- nem položaju, tudi če je imela srečo in prišla na vrsto vornice večkrat poudarile pomen zaupanja v pred- za taboljšo posteljo. Dokler je osebje prepričano, da je porodni skrbi, kjer je v obstoječem sistemu še največ najboljši položaj ležeč, takih postelj nima smisla kupo- možnosti za graditev odnosa med zdravstvenim stro- 74 kovnjakom in žensko skozi daljši čas. Kadar v sicer porodni), in potem sem bila brez njega cele tri ure, ker redkih primerih naših sogovornic za posameznico je pač čakal v otroški sobi na vizito. Najprej sem samo skrbi ista oseba med nosečnostjo in porodom, so izku- jokala, ker nisem vedela, kaj se dogaja, potem sem za- šnje žensk vedno zelo pozitivne. Zaupanje je posledica čela spraševati, kje je otrok in naj mi ga že enkrat pri-dobrega odnosa in kakovostne komunikacije, kot pove peljejo. Pa je bil odgovor vedno enako pokroviteljski, oče A86: »Informiranje je bilo sicer tehnično korektno, ‚ja gospa, boste že počakali, odpočijte si zdaj.‘ Jaz, ki ni pa bilo sočutno, ni vabilo k zaupanju in sodelova-sem rodila in se tako neskončno veselila novega življe- nju.« Nekakovostna komunikacija babice s porodnico nja, naj počivam, brez njega? Še zdaj ko to pišem, ču- pa ima porazne učinke. Pričevalka B26 na primer pove: tim strašno jezo. In potem, vsak večer pogajanja, naj mi ga po umivanju vendar pripeljejo nazaj v sobo, da »Iskreno rečeno, ob sestri, ki je največ časa preživela bova ponoči tudi skupaj. Razumem, da so ženske, ki ob meni, sem imela občutek, da sem ‚krava‘, ki je čisto želijo ponoči počivati, in smo tudi take, ki si najbolje nič ne razume. Tudi moj partner, ki je bil ves čas zra- spočijemo ob otroku. Ne razumem pa, zakaj nam je ven, je rekel, da je dajala čudna, ne eksaktna navodila, odvzeta možnost presojanja in odločanja.« kaj moram početi in tudi sam ni vedel, kaj sploh hoče od mene. Res sem ji želela ugoditi, saj se ona spozna Omenjeni nadzor nad vedenjem in določanje »pri- na porod, jaz pa nimam pojma, a pogosto je sploh ni- mernega« obnašanja je treba ločiti od nadzora nad sem razumela. Do mene se je obnašala, kot da jo zana- posameznimi vitalnimi funkcijami ali nadzorom nad lašč ‚zafrkavam‘. Do danes se ne spomnim več, kako napredovanjem poroda ter pozornostjo na znake mo- zgleda, a njen glas imam še vedno v spominu – nočna rebitnih zapletov pri ženski in otroku. Ti slednji so mora.« razumljivo del kakovostne zdravstvene skrbi za po- rodnico. Paradoksno – kljub pretiranemu nadzoru, ki Enakopravno, enakovredno sodelovanje med je značilnost tehno-medicinskega modela obporodne žensko in zdravstvenimi strokovnjaki vs. kritika, skrbi, pa nekatere ženske kot bistveno značilnost po- ne-empatičnost, nadzor nad vedenjem, rutina, rodne skrbi, ki so jo doživele, navajajo, da so se poču- neosebna obravnava tile zanemarjene, spregledane, da niso dobile dovolj potrebne pozornosti. Gre pravzaprav za zgolj navide- Težnje po enakopravnem razmerju med zdravstve- zni paradoks: v sistemu, kjer so ženske razumljene kot nimi strokovnjaki in ženskami so se v slovenski obče, kot množica, zvedene na enake potrebe s sku-obporodni skrbi šele začele uveljavljati. Še vedno je pnimi značilnostmi, je mogoče pričakovati prav to: kot precej hierarhično zasnovanega, nadzorovalnega od- posameznico te težko jemljem v obzir, tvoje posebno- nosa. Tako sodelujoče v študiji navajajo primere skrbi, sti so spregledane, kolikor se ne nanašajo neposredno kjer kritika daleč presega podporo in empatijo, nad- na medicinske vidike rojevanja. zor nad vedenjem prevladuje nad možnostmi za ak- tivno sodelovanje. Ker pa so ženske po definiciji (govorimo o množini) med seboj zelo različne in ker s seboj k porodu pri- Če ženska sprejme takšen podrejen položaj v razmerju našajo prav to raznolikost, bodo nekatere »normalno« s strokovnjaki, najsi bo zavestno ali ne da bi se zares (v smislu danes uveljavljeno) porodno pomoč, kjer je odločala, in sodeluje s sistemom iz pozicije nemoči, je babica navzoča v porodni sobi le občasno, razumele lahko odnos do nje pokroviteljski. Žensko označijo na kot zanemarjanje njihovih potreb. Z vidika znanstve- primer za »pridno mamico« – iz primerov je mogoče no potrjenih osnovnih, na bioloških vzorcih temelje- sklepati, da je v naših porodnišnicah tak odnos sploh čih potreb žensk in otrok med porodom to tudi drži. ni redek –, ali pa vzvišeno komentirajo njeno počutje, Spet druge pa se bodo zaradi neupravičenega posplo- pričakovanje, občutke, kot je na primer strah. O tem ševanja o občutkih in doživljanju porodnic počutile, govori gospa A85, ki je bila v času poroda stara dvajset kot da nimajo »pravice« do svojih, lahko bistveno dru- let: »… kar sem dobila, je bilo: ‚No no gospa, še vsaka gačnih občutkov, kot jih najpogosteje čutijo ženske je rodila.‘« Nekatere ženske pokroviteljski odnos jasno med porodom. Vsakokrat posebni občutki porodnega razumejo kot sporočilo z mesta moči in upravičeno dogajanja pa naj bi bili temeljno vodilo ženski, kako čutijo jezo, ker jim je bila odvzeta možnost odločanja naj se vede, giba, počiva, kaj naj sporoči osebju glede o nečem tako ključnem, kot je na primer stik s svojim bolečin in drugih telesnih občutkov – to je pomembno otrokom po porodu, kot pričuje B20: za strokovnjake, da lahko oskrbo kar se da prilagodi- »Da ne govorim o vrsti razočaranj, ki sem jih doživela jo; sporočila pa so v nekaterih primerih ključna, ker na oddelku. Tri ure po porodu so mi vzeli otročka, da omogočajo prepoznavanje najavljajočih se zapletov bi ga uredili, umili, previli (čeprav so ga uredile že v ter pravočasno in ustrezno ukrepanje. 75 Nepozornost, prehitro sklepanje, površnost v odnosu dobno kot vi. To so občutki, ki spremljajo porod. Vse je se odraža na poteku poroda in neustreznemu ukre- v redu.«, »Zmogli boste.«, »Dobro vam gre.«, »Tu sem panju in posledično na primer, pri rabi zdravila, kot za vas.« Pogoj je vzpostavljena povezava med poro- kaže pričevanje gospe B32: dnico in babico ter resničnost trditev, da je to, kar čuti porodnica, del normalnega porodnega procesa in ne »Babica je namignila pripravnici (vsaj mislim, da je (napovedujočih se) zapletov ali patologije. bila to), naj mi spusti posteljo v ležeč položaj. Jaz pa: Kaj, joj ne me spuščat, rada bi rodila v pokončnem po- Individualizirano in osebno razmerje vs. ložaju! Pripravnica je prenehala s spuščanjem in pro- neosebna in rutinska skrb seče pogledala babico. Odgovor se je glasil: Ja gospa, zdaj morate mislit na svojega otroka, ne nase! Seveda Individualizirano in osebno razmerje tu mislimo kot sem v trenutku utihnila, misleč, da babica ve kaj, česar ženski in njeni situacijo naklonjeno in sočutno (sicer jaz ne. Rekla je, da moram začeti s potiskanjem, in še začasno) sodelovanje med njo in zdravstvenim stro- isti trenutek sem ustrelila, da ne morem, kar pa je bila kovnjakom. Je profesionalno, a hkrati umerjeno na največja napaka. Mislila sem reči, da ne morem oz. vsakokratno posebnost ženske kot nasprotje neosebni da je ful težje potiskati leže. Poleg tega še nisem imela in rutinski skrbi. Za številne ženske je izjemnega po- občutka, da si želim potiskati, kar naj bi bilo normal- mena: to, da nisi številka, da te osebje pozna, da se s no na začetku druge faze poroda. Kajti takoj, ko sem teboj rokujejo in se predstavijo, ko prideš na porod, rekla, da ne morem, je vprašljivo pogledala porodni-da je vprašanje o počutju mišljeno resno in ni zgolj čarja, ki je pokimal, in še isto sekundo sem dobila v kot nujna nepomembna fraza, vse to so pomembni žilo oksitocin. Prišla je še ena pomočnica in pritisnila elementi individualizirane skrbi. Nekatere sodelujoče na moj trebuh z vso težo, istočasno pa sem še sama v raziskavi o osebju govorijo s superlativi in vzporeja- potisnila, kolikor sem mogla. Otrok je bil zunaj v enem jo različne zdravstvene strokovnjake ali dva različna samem potisku, glavica in celo telo, in že je jokal.« poroda, da bi poudarile razliko v odnosu in kaj je to Ob tem primeru naj omenimo še to: forsirana druga zanje in za njihov porod pomenilo. Na drugi strani pa porodna doba lahko predstavlja tveganje za otroka in je veliko primerov rutinskega obravnavanja posame- porodnico, zato je rabo zdravil za pospeševanje poro- znic in njihovih otrok oziroma pričakovanj, da se bo da, pritiska na fundus in podobno nujno vedno indi- mama (končno) že pustila ukalupiti v za posamezno vidualno presoditi in seveda, vedno o tem porodnico porodnišnico značilen, določen (in kot vidimo, zelo seznaniti in počakati na njen soglasje ali zavrnitev. problematičen model) poporodnega bivanja z vidika potreb matere in otroka. Prisluhnimo gospe B24: Navedemo lahko nekaj primerov banalizacije, »zmanjševanje« občutkov in sarkazma babic iz zbra- »Ponoči sem ga želela imeti ob sebi – tudi prvo noč, nih pričevanj: »Še vsaka je rodila, pa boste tudi vi …« s ko večina porodnic dovoli, da otroke odpeljejo. Ven- posmehljivim tonom. Ali: »Ali ste tako kričali tudi, ko dar sem imela poleg njega celo noč ob sebi tudi «teč- ste tega otroka delali?« Ali: »Kaj pa ste mislili, da je po- no» sestro, ki nama dobesedno ni pustila spat. Ves rod obisk tržnice?!«, ali »… saj niste prišli v wellness«, čas me je spraševala, če želim da ga odpelje in da naj ali: »Dajte no, to še ni nič. Kaj bo šele kasneje, ko bo kar povem, če želim ... Potem ga je šla previt. Ko ga šlo zares?!« Tovrstno komentiranje ne bi smelo imeti po 15-ih minutah še ni bilo nazaj, sem pozvonila, naj mesta v porodnišnici, ker je žaljivo, ženskam jemlje mi pripelje mojega otroka. Rekla je, da je bil prepoten prepotrebno samozaupanje in vero, da bodo porodni in da ga je pustila nagega na previjalni mizi (jokat!!). proces zmogle same in tudi s pomočjo osebja, ki bo z Čez slabo uro je začel šmrkat in mu je šla čistit nos njimi sodelovalo, če bo treba. ... Seveda ga je vsakič nazaj pripeljala bolj razdra- ženega. In tako je bilo celo noč. Že ko sva komaj za- Vemo, da je za dobro potekajoč porod nujno, da se spala, je prišla pogledat če sva v redu in naju seve- ženska med strokovnjaki dobro počuti, da se čuti da zbudila. Naslednji dan sem takoj prosila, da bom sprejeto, potrjeno v svojih prizadevanjih, da je spo- previjala sama, hkrati pa sem tudi prosila dr. /ime štovana – zgoraj našteti primeri so daleč od tega. izbrisano, Z. Drglin/ za predčasno odpustnico, ker je moj otrok (in seveda z njim tudi jaz) preveč razdra- Povezovanje z izkušnjami drugih žensk je v nekaterih žen zaradi njihovih postopkov. Seveda sem ‹jih sliša- primerih na mestu, ne pa vedno. Namesto »Še vsaka je la› da želim domov zaradi svojih kapric, čeprav imam rodila!« bi podobne besede v drugačnem tonu ob pri- jaz in otrok pri njih najboljšo oskrbo itd. Nisem imela mernem trenutku morda služile kot podpora: »Prav ta moči za prepiranje, zato sem ostala v porodnišnici.« hip rojevajo ženske po celem svetu. Številne čutijo po- 76 Varnost doživljajo kot kraj, kjer ni zagotovljene ustrezne za- ščite, kajti posameznica je preživela dogodek, ki je v Seveda, ženske se zavedajo, da je porod povezan tudi temelju omajal njeno telesno in/ali duševno celovitost. s tveganji zanje in za otroka, na prvo mesto posta- Prav tako lahko tudi partnerji, ki so bili pri porodu, vljajo otrokovo in svoje zdravje in življenje. Občutek trpijo zaradi travmatične porodne izkušnje. Nekateri varnosti je za ženske pomemben. Vidik tveganja ozi-podoživljajo posamezne sekvence dogodkov, ko po- roma varnost je v porodništvu izjemnega pomena in sameznika preveva grozljiva nemoč ob spoznanju, je eden osrednjih konceptov, povezanih z nadzorom. da je partnerka ali otrok v nevarnosti, on pa ne more V Sloveniji ženska večinoma vstopa v porodnišnice z zagotoviti ustrezne pomoči ali vsaj zaščite. Vemo, da občutkom, da je to varen kraj, kjer bodo poskrbeli za biti priča pri travmatičnem dogodku pušča posledice. njeno in otrokovo zdravje. Ženske večinoma zaupajo Lahko je travmiran partner, ženska pa ne – vedno gre zdravstvenim strokovnjakom, da bodo dobro poskr- za individualno doživljanje in odziv. V pričevanju A86 beli zanje in za njihove otroke med procesom rojeva- moški pove: »Negativna izkušnja se je zgodila ženi nja in v zgodnjem poporodnem obdobju. V nekaterih pri drugem porodu, vendar sem posledice in breme primerih se je občutek, da so v varnih rokah, zamajal, seveda občutil tudi sam.« Gre za eno redkih moških kot pri gospe B26: »Ob koncu poroda se mi je na tre- izkušenj v našem vzorcu. Za moške je položaj priče pri buh ‚metala‘ mlada začetnica – sestre pa so jo usmer- potencialno ali že travmatičnem porodu težak in ima jale in kregale, da tako pa ne, da mora drugače in da (lahko) zanje kratkoročne in dolgoročne posledice, se ni vrgla pravi čas. Saj vem, da se morajo tudi mladi lahko bi vplival na njihov odnos do otroka (lahko bi naučiti, le bolje bi mi bilo, da ne bi slišala vseh teh npr. nezavedno »krivili« otroka za trpljenje ženske). pripomb, ker me je resno skrbelo za strokovnost, ki Prikaz, kako neustrezna porodna skrb in nasilje nad sem je deležna.« porodnicami vpliva na odnos med materjo in otrokom in kako vpliva na odnos med partnerjema, presega Ponekod v Sloveniji se koncept aktivnega vodenja namen te študije. poroda mehča in prehaja v manj invazivno porodno pomoč (govorimo o ne-patoloških porodih). Aktivno Prav zloraba ideje o »varnosti« je ena pogostejših v vodenje poroda predstavlja serijo rutinskih interven-naših pričevanjih. Da ilustriramo: Govorimo o prime- cij v specifičnih časovnih okvirih (nekateri so dolo- rih, ko se »varnost« zlorablja, da bi ženske prepričali, čeni na podlagi statistično določenih parametrov, ki da so njihove informacije, odločitve ali predlogi ogro- so jim potrebe posameznice podrejene). Porodniško žajoči za zdravje otroka ali njihovo zdravje in naj se pojmovanje varnosti se lahko tudi pomembno razli- pokorijo, čeprav trditve zdravstvenih strokovnjakov kuje od tega, kako varnost pojmujejo posameznice. Ni niso resnične in utemeljene, za primer navajamo pri- ženske, ki ji varnost ne bi bila pomembna (razen pri čevanje gospe B36: na primer akutnih duševnih boleznih); ženske nika- kor ne ignorirajo problema varnosti otrok, želijo pa »A naju ni želela poslušati. Kar pa naju tokrat ni več takšno potovanje skozi nosečnost in porod, v katerem presenetilo. Vendar pa sva vztrajala in sva ji svoje bi v največji možni meri ohranile svojo in otrokovo kljub njenemu neposlušanju razložila do konca in jo celovitost. Misliti drugače o ženskah je žalitev in je prosila, če bi lahko tako kot prejšnje dvakrat rodila v zanje boleče. Tisti, ki so zaposleni v porodnišnicah, sede, torej če bi naju lahko prestavili v porodno sobo, prav tako želijo zaščititi ženske in otroke in zagotoviti kjer bi miza to omogočala. Vendar je odgovorila, da ustrezno skrb in tudi oni so lahko užaljeni in prizade- to ne bo mogoče. Ponovno je ponovila očitno dobro ti, ko so postavljeni pred dvomeča vprašanja o svojem naučeno zgodbo o tem, kako in kaj vse gre med poro- delu. Zdravstvenim strokovnjakom doktrina do neke dom lahko narobe in dodala, da porod v tretje je pa še mere olajša odločanje o delovanju, a doktrina mora posebej komplicirana zadeva. Da si midva slučajno ne biti utemeljena na preverjenih znanstvenih izsledkih bi predstavljala, da sedaj, ko imava za seboj 2 izkušnji in pripravljena s kritičnim premislekom; v idealnih poroda, že kaj veva. Nato je, zadovoljna sama s seboj, okoliščinah je okvir, znotraj katerega se oblikuje po- odšla iz sobe in naju ponovno presenečena in brez be- sameznici prilagojena oskrba. Zavedati se moramo, sed pustila sama. Čez nekaj minut se je vrnila, s seboj da ima način preverjanja učinkovitosti, tveganj in pripeljala še eno izkušeno babico, ki nama je ponovno prednostni svoje omejitve in pomanjkljivosti, če poleg povedala zgodbo, kaj se lahko zgodi, če nisi priden in medicinskih kriterijev ne vključuje tudi drugih, širših me ob tem posadila na porodno mizo. Pregledali sta kriterijev, na primer psihičnih in socialnih. Ženske s me in ugotovili, da moram ves čas ležat. Presenečena predhodnimi negativnimi, travmatičnimi ali poni- sva jima razložila, da če ležim, se mi popadki ustavijo, žujočimi porodnimi izkušnjami lahko porodnišnico in zato tega ne nameravam in ponovno sva poslušala 77 zgodbo, da če bo na koncu kaj narobe, bova kriva mid- »Sestre so se mi posmehovale, ker sem se trudila do- va, ker naju njune zgodbe ne izučijo. In ponovno sta jiti, otroku pa so v moji odsotnosti vsakokrat ponudili srečni zapustili sobo.« stekleničko. Med drugim je sestra ob obisku sobe vi- dela, da dojim, mi otroka dobesedno odtrgala z dojke, Telesni ritmi ga odnesla, prišla nazaj z njim in stekleničko, dejala: gospa, tega velikega fanta pa vi sami ne boste mogli Spoštovanje telesnih ritmov za razliko od avtono-nahranit, ga nahranila po steklenički in ga nato vrnila mnih babiških pristopov (prim. Gaskin, 2007) ni pre- v moje naročje.« V tem primeru gre tudi za nezasliša- vladujoča odlika sodobnega porodništva. Osebje se po no besedno in telesno nasilje nad žensko in otrokom izjavah naših sogovornic precej poslužuje vmešava- ter nestrokovnost. V veliki večini primerov so ženske nja in priganjanja, pogosto popolnoma neustreznega sposobne z dojenjem dobro nahraniti svoje otroke, da in nespoštljivega. Tako na primer v pričevanju B5 ba- so siti, se lepo razvijajo in rastejo, ne glede na to, kako bica priganja porodnico: »Gospa, dve porodnici zunaj velik je otrok. Potrebujejo pa sobivanje z otrokom, in- čakata na porodno sobo, vi pa zavlačujete s porodom«. formacije, po potrebi pa podporo, nasvete in praktič- no pomoč. Zelo očitno je tudi podrejanje žensk in dojenčkov ru- tini dogajanja v ustanovi, kjer princip učinkovitosti in Ženske potrebujejo spoštovanje individualnega po- ekonomičnosti nadvladuje spoštovanje posamezniči- teka nosečnosti in poroda, s čim manj nepotrebnega nih (telesnih) ritmov. Tako ločevanje matere in otroka vmešavanja in podrejanja rutini, brez priganjanja ali na oddelku po porodu (novorojenčki so ponoči v t. i. zadrževanja spontanih procesov, kadar govorimo o staciji, skupaj z materami so čez dan), ki je mišljen kot normalnem porodu. Temu pritrjujejo tudi sodobna dobronameren (a je nestrokoven) nasvet in praksa, ki raziskovanja fiziologije poroda, ki najbolje poteka, če naj bi pomagala ženski po porodu, materi povzroči te- se vanj čim manj vpletamo z motečimi posegi in po- žave z dojenjem; gospa B17 pripoveduje: stopki. Celo več, dokazano je, da je za ženske in otroke v večini najbolje, da porodnici zagotovijo podporno »Še vedno menim, da je za težave, ki sem jih imela z okolje in osebje, ki je zavestno čim manj moteče, da dojenjem, kriv sistem v porodnišnici, kjer sem rodi- se posameznica lahko čimbolj sprosti in se »prepusti« la. Tu naj bi bili dojenčki ves čas s svojimi mamicami, delovanju porodnih sil. Pri tem je treba upoštevati, dejansko pa sem ga videla le par kratkih uric na dan. da ima vsaka poseben način porajanja, ki ga je tre- In kako naj človek v tem času vzpostavi normalno ba podpirati in prirediti okolje tako, da ji ustreza. Pri tvorjenje mleka? Ko je bil mali pri meni, je večinoma sodobnem porodu je treba torej ustrezno prilagoditi spal, lačen (kdo-ve-zakaj???) ni bil. Ponoči so dojenčke porodno okolje: fizično okolje in opremo ter z ljudmi, odpeljali in ni jim bilo prav (tako se je vsaj meni zde- ki pri porodu sodelujejo – ključna sta njihova narav- lo), da bi ostali pri mamicah. Žal sem kot novopečena nanost in ravnanje. Če so posameznice sproščene in mamica tudi sama nasedla tistim »dobronamernim« se lahko osredotočijo na porodni proces, bodo lažje nasvetom tipa: spočijte se, saj boste morali zanj skrbe- vzpostavile stik s telesom in otrokom in ga tudi ohra- ti še celo življenje. In sem si mislila, mogoče imajo pa njale, lažje bodo interpretirale svoje telesne občutke prav. Tako sem otročka videla le zjutraj za kako urico in s tem bo tudi delo babice lažje in bolj zadovoljujoče. ali dve, potem so ga spet odpeljali in pripeljali nazaj Ob tem pa je v porodnem okolju vedno zagotovljena šele v času kosila. Popoldne so ga spet odpeljali in nato tudi možnost za prepoznavo zapleta in ustrezno ukre- sem ga za kako urico videla še zvečer. Drugi dan so panje. Izkušnje žensk glede nespoštovanja njihovega dojenčka preselili na pediatrijo, v višje nadstropje. individualnega telesnega ritma so lahko prav grenke, Češ, da ima rumenico in da je dehidriran. Sprašujem tako gospa B20 po drugem porodu pove: »Ostal pa je se, le zakaj?? Moje mleko bi rešilo težavo, prepričana splošen občutek, da spet nisem rodila v svojem ritmu. sem, toda kako le, če ni imel priložnosti sesati? Vsaka Imam občutek, da bi mirno lahko podaljšala porod za porodnica dobi na svoji mizici gradivo, kjer piše, kako kakšno uro dve, bila sem še pri močeh, tudi dojenček in koliko pogosto naj otrok sesa, da naravni proces do- je bil zdrav, pa bi potekal v mojem ritmu in v spominu jenja lepo steče. Toda kako naj porodnica to upošteva, bi ostala lepa porodna izkušnja. Tako pa ostaja grenak če otroka večino časa ni ob njej??« priokus, ko se spomnim poroda.« Še bolj nespoštljiva do telesnih procesov laktacije in Zasebnost vzpostavljanja dojenja je obravnava, ki jo je doživela mama A33: Zagotavljanje zasebnosti je eden izmed pomembnih vidikov, ki so ga ženske izpostavljale v svojih pričeva- 78 njih. Posameznice različno opredeljujejo, kaj zanje za-drugi strani pa mora imeti ženska vso svobodo glede sebnost pomeni. Zagotovo pa občutek, da je okrnjena gibanja, razgaljenosti, izražanja (z razumnimi omeji- zasebnost, ne vpliva dobro na potek poroda; preveč tvami, povezanimi s specifičnimi zdravstvenimi stanji ljudi v porodni sobi, nepoznane osebe, ki opravljajo ali posebnostmi pri ženski ali otroku). Kar se da pozor- nego ali zdravijo, jemanje osebnih podatkov ali celo no in čuteče je treba ravnati po rojstvu otroka, gre za telesni pregledi (tudi vaginalni!) v navzočnosti dru- ključne trenutke, pri katerih je ob zdravstveni varno- gih, ki niso nujni za izvajanje nege ali zdravljenja, na sti prva naloga zdravstvenih strokovnjakov varovanje primer pregledi čišče in celjenja presredka v času vi- zasebnosti matere, novorojenčka, novorojenke, očeta. zite v sobah otročnic ipd., vse to so potencialni vdori v Žal naše pričevalke govorijo o drugačnih izkušnjah. osebni in celo v intimni prostor. Za primer navajamo Tako govori mama B44 o ravnanju z njeno dojenčico izkušnjo ob amniocentezi gospe B28: takoj po rojstvu in navzočnosti dodatnih oseb, ki jih v teh trenutkih ne želi in tudi s strokovnega vidika niso »No, stvar, ki me je najbolj šokirala pa je sledeča: med potrebne: »Vzamejo jo na pult, jo obrišejo in mi jo dajo posegom, kjer moj mož ni smel biti prisoten zaradi zavito v plenico. Medtem se je soba do konca napol- nevarnosti okužb, je ves čas zraven dr. /ime izbrisa- nila z radovednimi očmi, manjka le še čistilka z me- no, Z. Drglin/ sedel nek akviziter, ki je očitno prodajal tlo. Pokvarili so mi moj prvi trenutek srečanja z našo opremo za ultrazvok. Tudi med samim posegom sta z punčko, ker pred drugimi ne maram kazati čustev.« g. doktorjem ves čas debatirala o tistih napravah, tip se je ležerno vrtel na stolu in vsake toliko časa poški- Pričakovanja: avtonomnost, transgeneracijsko lil na moj razgaljen trebuh in dlake, ki so kukale izza prenašanje podrejenosti (moč tehno-medicinske hlačk.« porodne paradigme) Po pregledu naših podatkov lahko rečemo, da je že Iz nekaterih pričevanj je mogoče sklepati, da je za marsikje v navadi, da se za navzočnost študentov in ženske v sodobni porodni oskrbi celo nevarno imeti drugih učečih oseb porodnico prosi za dovoljenje, ni pričakovanja o svoji avtonomnosti. Gre predvsem za pa to dosledno uveljavljen način. tiste ženske, ki želijo spoštovanje individualnega poKar precej težav je pri spoštovanju osebnega in inti- teka nosečnosti in poroda, s čim manj nepotrebnega mnega prostora ter osnovnih obrazcev korektnega ve- vmešavanja in podrejanja rutini, ne želijo priganjanja denja, ki jih zahteva že olika – le redki potrkajo pred ali zadrževanja ritmov telesa. Sodobna spoznanja o vstopom v porodno sobo ali sobo za otročnice, kaj ustrezni porodni pomoči ob fiziološkem poteku po- šele, da bi počakali na odziv. Včasih so vrata v sobe roda (med drugim) vključujejo prav našteto: sledenje kar odprta, tudi če gre za vrata porodne sobe, kot je telesnim ritmom, postopki in posegi se ne uporabljajo bilo v primeru gospe B42, ki svojo razgaljenost sicer rutinsko, ampak so prilagojeni in sorazmerni glede na opisuje z nekoliko humornim tonom, ki pa je grenak, razloge, individualno naravnana skrb je prilagojena kajti »prav nič fajn« ji ni bila njena razgaljenost: posameznici, njenemu porodu in otroku. Včasih se »Vrata porodne sobe so bila med mojim šivanjem od- ženske bojijo, da bo njihovo nestrinjanje z rutinsko prta, zato sem med svojimi nogami lahko gledala na skrbjo povzročilo neželeno reakcijo: žal je to pogosto hodnik. Naenkrat je ravno iz nasprotne porodne sobe res, deležne so nerazumevanja, graje, kritike, dejanj, priletel ven nek zbegan mož. Revež je ob vsem, kar ga ki so »kaznovalna«. Videti je, da ne-avtonomne posa- je pestilo ob porodu njegovega otroka, moral uzreti še meznice kaznujejo tudi (v službi ideologije, institucije, moje mednožje. Jaz pa sem tam ležala vsa razgaljena avtokracije) pripadnice istega spola, ker si drznejo biti in razkrečena za to javnost iz hodnika. Prav nič fajn.« samostojne, ker upajo misliti in si prizadevati za la-Vemo, da je za dobro potekajoč fiziološki porod poro- stno ne-podrejenost. Bolj ko je osebje »disciplinirano« dno okolje (fizični prostor in ljudje v njem) izjemno in deluje kot člen v hierarhiji, težje porodnice uvelja-pomembno, med drugim naj bi zagotavljalo okolišči- vljajo svojo avtonomnost. ne, v katerih se ženska prepusti telesnemu dogajanju. To pa lahko stori, če lahko porodni prostor začasno Ne smemo podcenjevati težav, s katerimi se je treba »posvoji«, odloča o tem, kako ga bo uporabljala in tudi soočiti, če se v posamezni instituciji odločiš drugače o tem, kdo in kdaj vanj vstopa. Ker porodni procesi od ustaljenega in uveljavljenega načina vedenja ali vključujejo intimne dele telesa in ker so v nekaterih »samoumevnih« postopkov, skratka, težav, ki jih pov- primerih potrebne prekoračitve običajnih meja inti- zroča odstopanje od družbenih norm, ki so zavestno mnega, je dosledno spoštovanje protokola izvedbe va- sprejete ali pa so vgrajene v »skupno« (dominantno) ginalnega pregleda, minimalne (zgolj nujno potrebne) razumevanje, razlago sveta. Biti enaka drugim, podre- razgaljenosti, osvetljenosti delov telesa ipd. nujno. Na diti se skupni opredelitvi resničnosti je na področju 79 materinstva navidezno (!) še najbolj varno. Še pose-Nekatere si rečejo, da bodo poskrbele, da se prejšnja bej, ker so ženske kot matere pod družbenim nadzo- izkušnja poroda ne bo ponovila. Žal pa je del sodobne rom bolj kot glede kakih drugih vlog – zaradi pomena, realnosti tudi, da nekatere druge ženske tega ne bodo ki ga ima za nadaljevanje družbe ženska zmožnost, da znale ali zmogle zaradi različnih dejavnikov, mor- nosi in rodi otroka. Prilagodljivost, sklepanje kompro- da šibkejših virov notranje in zunanje moči. Obsta- misov in konformnost pa na dolgi rok pomenijo tvega- ja možnost, da potreb, stališč, posebnosti, ranljivosti nje za ponotranjanje tistih pravil in norm ali njihovo nekaterih žensk ne bodo zares upoštevali, da bodo utrjevanje, ki so v nasprotju z žensko avtonomijo in spregledane, s čimer se poveča tveganje za neustre- avtonomijo mater, ponotranjenost nasilja in spreje- zno porodno izkušnjo, da bodo razočarane ali da bo manje za ženske škodljive neenakosti, podrejenosti. njihov porod travmatično doživetje. Če jih ne naslovimo in ne razrešujemo, se sprejemlji- vost in izvajanje nasilja transgeneracijsko prenašajo Za številne je bila možnost, da podelijo z nami izku- naprej. šnjo hudega poroda, priložnost za refleksijo o njej, morebitno odločitev za naprej in nenazadnje, način, Sporočila nasilja se ponotranjijo, vrtinčijo se v psihi da po svoji moči prispevajo k spremembam. Tako za-posameznice – odtujenost od same sebe, od svojega ključuje opis svoje izkušnje gospa A89: »… porodnica telesa, od doživljanja; prenašanje posledic sporočil, si zasluži ljubeč odnos. Upam, da se kaj spremeni.«, da nisi v redu, da je s teboj in tvojim telesom nekaj druga mama A161, pa: »V kolikor bom še kdaj nose-narobe, da ne zmoreš tako naravne stvari, kot je roditi ča, bom morda izbrala drugo porodnišnico. Upam, da in dojiti otroka, da si šibka, razvajena, nesposobna; da vam bo moja izkušnja pomagala.«, tretja pričevalka nisi »ok mama«, če želiš sredstva proti bolečinam ali A85 pa: »V bistvu mi je pomembno, da podelim svojo če jih odkloniš; da moraš za to, da si mama, plačati travmatično izkušnjo poroda. Pomembno se mi zdi, neko ceno, na primer prenašati celjenje neskrbno za- da se nekdo s tem ukvarja.« šitega presredka; da tvoji občutki niso zares pomemb- ni ali upoštevanja vredni, kajti šivajo te ‹na živo›, ker ni vredno počakati, da zdravilo proti bolečinam začne učinkovati; da imaš težave, ko pogledaš svoje zunanje spolovilo v ogledalu, ker se čutiš pohabljena, oropana uživanja v spolnosti, ki je postala boleča, neprijetna, in to načenja odnos z možem; ker imaš težave pri stiku s svojim otrokom, ob posvečanju njemu se ukvarjaš s porodno izkušnjo, jo podoživljaš, del tebe nezavedno morda celo krivi otroka, del tebe hrepeni po času, ko vsega tega ni bilo, in se zato čutiš krivo … Nekatere imajo moč in možnosti, da se za naslednji porod uprejo medicinski dominaciji, da se zavarujejo pred potencialnim nasiljem in zlorabo, oblikujejo svo- jo lastno podporno mrežo, razvijejo močnejši občutek avtonomije in gotovosti v svoje sposobnosti in da se sebi ustrezno odločajo. Gospa B24, razočarana po dveh porodih, zaključi: »Glede na vse – na moj prvi in drugi porod – sem zdaj trdno odločena, da bo naslednji porod v celoti po mojih željah – to pa ni možno v nobeni slovenski porodnišnici. In to je žalostno. Že prvi porod bi lahko bil čudovit, če ne bi znali v naših porodnišnicah vsega tako prefinjeno uničit. Pa ne uničijo samo izkušnje po- roda, uničijo ti tudi prve ure in dni s svojim otrokom. Vsaj pri meni je bilo tako. V dobri veri, da delajo naj- boljše za nas, delajo v resnici najslabše. In ni mi jasno, kako lahko tega ne razumejo.« 80 Kako krepiti avtonomijo žensk v obporodni skrbi? Kako misliti avtonomijo ženske v obporodni skrbi? membe razumemo in jih tudi proučujemo v njihovi Ko komentirajo obporodno skrb, s katero niso bile kompleksnosti. Nujno je, da vsi, ki se kot strokovnjaki zadovoljne, ali zaradi katere so trpele, nekatere iz- vključujejo v obporodno skrb, preizprašajo svoj polo- ražajo prav potrebo po prostoru lastne svobode. In žaj v razmerju do ženske, ki rojeva. kadar doživijo ustrezno kakovostno porodno skrb, so nadvse zadovoljne; mama A136 pove: »Čudo- Kot je mogoče jasno razbrati iz podatkov naše preli- vit porod, ves čas sem lahko poslušala svoje občut- minarne raziskave, podatkov drugih raziskav in štu- ke in se ravnala po njih. Kar je privedlo do popolne dija literature, so nekatere prakse v sodobnem po- sproščenosti. Pomembno mi je bilo tudi da sem se rodništvu še vedno v nasprotju z avtonomijo žensk, svobodno gibala in izbirala najbolj optimalne po- nemalokrat ignorirajo njihove občutke in vednosti in ložaje. Počutila sem se spoštovano, res čudovito.« spet in spet ranijo njihova telesa, um in duha. To je del strukturnega problema, povezanega s statusom Žensko osrediščena skrb in avtonomija žensk medicine in babištva (kolikor sta še vedno del tehno- -medicinske paradigme), s položajem, ki ga zasedata v Ko govorimo o žensko osrediščeni obporodni skrbi, sodobnem pojmovanju in urejanju življenja, z gospo- moramo govoriti o pogojih, ki zagotavljajo žensko av- stvom nad življenjskimi prehodi, kot je rojstvo otroka, tonomnost. Ženske v svojem življenju ne morejo kar s premikom poroda v porodnišnice, z uporabo speci- preprosto zavzeti enakopravnih položajev, dokler so fičnih protetičnih sredstev za nadzor nad življenjem, neenakosti vpisane v družbene strukture in institu- boleznijo in smrtjo, z »objektivnimi« in »veljavnimi« cije (med drugim tudi še v porodnišnice). Hkrati pa definicijami normalnega in patološkega, s tehnologi- vsakdanje življenje nenehno dokazuje, da imajo žen- zacijo nosečnosti in poroda. ske moč, da se na različne načine neenakosti upirajo – ne vse in ne vedno. V življenjskem prehodu, ki si ga Nujno moramo okrepiti prizadevanja za preprečeva- številne ženske kot izkušnjo vsaj v neki meri delijo, nje strukturnega nasilja. Če sodobno porodništvo in lahko razvijejo uvid v posamezne situacije, v katerih babištvo – kolikor sta še vedno del tehno-medicinske se znajdejo druge ženske kot matere, in dobro (ali vsaj paradigme – ne bosta ponovno premislila in razširi- bolje) razumejo njihove potrebe; nekaterim ta položaj la svoje etike, ne bosta mogla prenehati z nehumano omogoči refleksijo o položaju žensk nasploh in njego- obravnavo žensk, kot da gre za njihova (ne-pokorna, vo kritiko. patološka, problematična …) noseča, rojevajoča, doje- ča telesa in za osebe, od katerih je samoumevno pri- Večina žensk povezuje porod z (nekaj) bolečine in čakovati, da bi se vendarle morale kot bodoče mame, predvideva, da gre za svojevrstno, prav posebno in porodnice in mame dojenčkov podrediti obstoječi močno izkušnjo – do določene mere so pripravljene oskrbi. Kot vidimo v naši študiji, so ženske v tej skr- na doživljanje izjemnih občutkov, tudi bolečin, neka- bi tudi danes še vse prevečkrat objektivizirane, torej tere tudi na preizkušnjo; večina ve ali vsaj sluti, da gre okrajšane na objekt, na katerem zdravstveni strokov- za pomemben življenjski prehod in edinstveno, eksi- njaki »delujejo«. Razumeti moramo, kako so opisani stencialno doživetje. pojavi mogoči v določenem okviru »dogovorjene« re- alnosti tako zdravstvenih strokovnjakov kot tudi upo- Dvajseto stoletje je prineslo dramatične spremembe v rabnic zdravstvenega sistema, ki tovrstne rabe moči pojmovanju in praksah rojstva. Ključno je, da te spre- omogoča in kjer je vsaj do določene mere implicirana 81 ženska ne-avtonomija; razumeti moramo, kako tvo-dovolj samo dodatno izobraževanje in usposabljanje. rijo določen vzorec, in ga ugledati v njegovi vpetosti K demedikalizaciji, ki se jasno kaže kot nuja, bodo vo- v tridimenzionalen, kompleksen svet odnosov med dili naslednji, nič manj pomembni koraki. Naslednje spoloma, materinstva, starševstva, skrbi za zdravje; v spremembe bodo dosti bolj temeljne: povezane bodo besednjaku ekonomije: v odnose produkcije in repro- s konceptualnimi spremembami v zdravstveni skrbi dukcije. – ki jih na področju obporodne skrbi označuje razli- ka med ortodoksnim tehno-medicinskim modelom in Žensko je treba vključiti v odločanje o postopkih in humanističnim modelom skrbi (več gl. v publikacijah posegih, kolikor je le mogoče, tudi kadar gre za nuj- Robbie Davis-Floyd). ne situacije, kjer gre na primer za reševanje življenja matere ali otroka. V nekaterih primerih, ko ni mogoče Ženske so že nekaj časa priznane kot človeška bitja natančnejše pojasnjevanje, je po dogodku še kako po- s pripadajočimi pravicami. Te so neodtujljive in jih s memben pogovor ali več pogovorov o vzrokih, okoli- prihodom v porodnišnico ne izgubijo. Del rešitev pri ščinah, in postopkih. V pogovoru naj ima posamezni- preprečevanju predstavljenih oblik nasilja in neavto- ca dovolj priložnosti in časa za vprašanja, podelitev nomnosti žensk v zdravstveni instituciji, kot je porodoživljanja, razjasnitev … dnišnica, je v poznavanju in temeljnem razumevanju človekovih pravic (človekovih pravic ženske), ali na- Od tehno-medicinske obporodne skrbi tančneje, pravic ženske do odločanja o svojem telesu; k humanizaciji poroda in seveda posledično dosledno zagotavljanje pogojev za njihovo realizacijo. Prav tako je nuno dosledno spo- Ni na zdravstvenih strokovnjakih, da bi ocenjevali in štovanje pacientovih pravic. presojali, kako (»ne-pravilno«) ženska doživlja porod, kaj zanjo pomeni materinstvo. Ni na njih, da bi jo sodi- Cilj je, da ženske same oblikujejo svoj lasten pomen li, ali se trudi ali se prepušča in se pasivno predaja, ali poroda, temelječ tako na doživljanju, različnih vedno- se kot mati dovolj trudi in žrtvuje ali pa je »razvajena« stih kot tudi na vsakokratnem preudarku posamezni- in »lahkomislena«; ali je materinstvo zaželeno in dol- ce o tem, kaj je dobro zanjo in za njenega otroka; cilj go načrtovano ali pa je morda odločitev za materin- je torej, da zagotovimo pogoje za »skrb, osrediščeno stvo zanjo težka, morda je celo žrtev spolnega nasilja; na žensko«, ki temelji na širšem pojmovanju pomena ali je ženska s porodnim načrtom in jasno artikulacijo poroda, kot ga razume porodništvo. glede svojih potreb ali pa porodnica, ki bi se želela kar najmanj odločati o porodu. V zdravstvenem sistemu, Utemeljeno lahko trdimo, da bo šele s konceptualnim ki žensko in otroka postavlja v središče, se okrepijo prelomom zares mogoče zagotavljati drugačno skrb možnosti, da vsaka posameznica v sodelovanju s so- za ženske. Pogoja zanj sta upoštevanje drugih vedno- čutnimi in naklonjenimi zdravstveni strokovnjaki so- sti in praks, povezanih s humanistiko, kot so filozofija, oblikuje svoj prehod v materinstvo, torej svoj porod in epistemologija, antropologija, psihologija, in omogo- zgodnje obdobje življenja z novorojenčkom. čanje razvoja korpusa babiške vednosti (gl. npr. Ga- Dolžnost zdravstvenih strokovnjakov je delovati v skin 2007), kar bo v nadaljevanju zagotavljalo natanč- skladu z ugotovitvami svoje stroke. Prvi korak na poti nejše poznavanje potencialov porodnega procesa. k nujnim spremembam je upoštevanje konstitutivnih pravil znanosti – torej zavezanost k sledenju znanstve- Pravica ženske je, da rodi svobodno, popolno infor- nim izsledkom o posameznih postopkih in posegih, h mirano, tam, kjer želi, s pomočjo strokovnjakov in kritičnim premislekom ter sprejemanjem sodobnih strokovnjakinj, ki jih sama izbere. Če govorimo o av- smernic za porodno pomoč in njihovo dosledno upo- tonomni ženski, ki pričakuje otroka, kakšnega stro- števanje pri oblikovanju sodobne prakse obporodne kovnjaka bi si želeli zanjo? Babico, ki bo »z žensko«11 v skrbi. Ta sicer nujna naloga se zdi na prvi pogled tež- nosečnosti, med porodom in ki bo skrbela zanjo in za ka, kajti vzpostavljen način dela, rutina in institucio- otroka še dolgo potem; babico, ki bo delovala po princi- nalizacija porodne skrbi so povezani z okostenelostjo pu žensko osrediščene skrbi; babico, ki bo izobražena zatečenega stanja in odpori do uvajanja sprememb. in se bo še izobraževala skozi salutogenetski12 pristop; Med uresničevanjem prvega koraka pa se moramo zavedati, da ta še zdaleč ni in ne bo dovolj: z dosle- 11 Več o tem smo pisali v Drglin, 2003. dnim in tudi kritičnim upoštevanjem temeljnih pravil 12 Nadzor je hkrati eden temeljnih pojmov v diskurzu modernega znanosti in iz nje izpeljane prakse se komajda dobro porodništva (prim. Drglin, 2003), njegovo problematiziranje bi zahte-lotevamo problema. Spremembe se z uveljavitvijo na valo poseben prispevek, tu naj ostanemo pri opozorilu na njegovo izsledkih temelječe prakse ne morejo končati, ne bo večplastnost. 82 babico, ki bo enakovredna sodelavka porodničarke ali porodničarja v primerih, ko sta porodničarsko znanje in spretnost potrebni. In tako babico rodi avtonomno babištvo. Kultura dialoga in enakopravnega sodelo- vanja pri rojstvu otroka nikakor ne moreta biti ne- kakšen kozmetični popravek ali vljudnostni obrazec, naučen na hitrem tečaju komunikacije, ki bi ga dodali obstoječi obporodni skrbi. Taka kultura je utemeljena na avtonomiji posameznic in avtonomiji strok, ki se združujejo v podporo in pomoč rojevajoči ženski. 83 Povzetek ugotovitev študije Povzetek ugotovljenih vrst nasilja in neprimerne obporodne skrbi V teoriji se pojavljajo različne razdelitve in oprede- Ugotovljene vrste nasilja in neprimerne litve vrst, kategorij, oblik, tipologij nasilja in nepri- obporodne skrbi merne, neustrezne obporodne skrbi. Uporabili smo 1. Neustrezni, neprimerni postopki in posegi z vidika naslednjo delitev: sodobnih izsledkov in strokovnih smernic ter z vi- dika potreb žensk – med drugim gre za naslednje: 1. Neustrezni, neprimerni postopki in posegi z vi- • neutemeljenost posameznih praks na izsledkih dika sodobnih izsledkov, strokovnih smernic in z raziskav in neupoštevanje strokovnih priporočil, vidika potreb žensk • nepotrebne posege, 2. Neprimeren odnos do ženske • nego, ki ni utemeljena na sodobnih izsledkin in 3. Besedno nasilje smernicah, 4. Telesno nasilje • neprimerno ravnanje ali opustitev potrebnega 5. Spolno nasilje in spolna zloraba posega ali nege, 6. Stigmatizacija • nepotrebni rutinski klistir, 7. Diskriminacija • neprimeren način izvedbe klistirja, 8. Kršenje človekovih pravic • nepotrebno rutinsko britje sramnih dlak, 9. Kršenje pacientovih pravic • neprimeren način izvedbe britja sramnih dlak, 10. Institucionalno nasilje, strukturno nasilje • prepogosti vaginalni pregledi, • grobi vaginalni pregledi, izvedeni nespoštljivo, V nadaljevanju naštevamo nekaj primerov iz poro- nesočutno, boleče, nasilno, brez spoštovanja za- čanih pričevanj pri vsaki od vrst nasilja in nepri- sebnosti; nepotrebni vaginalni pregledi; z nespo- merne skrbi, nekateri sodijo v več kategorij. Spisek šljivimi komentarji, ni popoln. Primeri so predstavljeni le na kratko. V • neutemeljen prerez presredka, predhodni predstavitvi rezultatov smo širše poja- • neprimeren način izvedbe prereza presredka, snili izbrane primere in jih ponekod tudi ilustrirali z • neuporabo zdravil za lajšanje bolečin pri prere- izjavami žensk. Pomembno je, da se zavedamo, kako zu, šivanju prereza ali raztrganin presredka, je pri opredelitvi, da gre za neprimerno skrb in nasi- • problematično prepoved uživanja pijače in hra- lje, pomemben kontekst, tako na primer porodnica ne med porodom, prerez presredka, o katerem je predhodno informi- • neustrezen odnos do lajšanja porodnih bolečin z rana in se s posegom strinja, doživi drugače kot če nefarmakološkimi metodami, je narejen proti njeni volji, brez predhodne informi- • neustrezno dotikanje ženskega telesa, rane izbire. Ob tem pa je pomembno poudariti, da • ne-zagotavljanje možnosti gibanja in različnih je v tehno-medicinski porodni paradigmi predposta- položajev med porodom, vljeno, da ženska potrebuje aktivno vodenje poroda • prisilni, omejujoč položaj pri porodu v prvi in v in da se številni postopki in posegi opravljajo rutin- drugi porodni dobi, sko, v nasprotju s humanistično paradigmo, kjer so • prisilna lega na hrbtu, individualizirani in kjer je poudarjena usmeritev k • vezanje nog v »stremena«, omogočanju fiziološkega poteka poroda in njegovi • pritisk na vrh maternice, podpori. Strukturno nasilje je še posebej izrazito v • ne-potrebeni drugi postopki ali posegi, tehno-medicinski paradigmi. • opustitev potrebnega postopka ali posega, 84 • odtegovanje potrebnega zdravila, še posebej 4. Telesno nasilje med drugim vključuje: zdravila za lajšanje bolečin, • rabo klistirja brez utemeljenega razloga, še pose- • pritisk, da ženska vzame zdravilo; siljenje, izsilje- bej rabo klistirja neprimerne temperature, nepri- vanje, prepričevanje, še posebej glede rabe epi- merno ali boleče izvedenega, brez informiranja duralne analgezije, in soglasja ženske, • ločevanje plodovih ovojev brez informiranja in • prisilno (za)držanje ženske v določenem položa- soglasja ženske, ju, imobilizacija, • prediranje plodovih ovojev brez informiranja in • telesno siljenje v določen položaj, soglasja ženske, • privezovanje za posteljo, • neutemeljeno raba postopkov, posegov in zdravil • privezovanje na »stremena«, za sprožanja in pospeševanja poroda, • grobe vaginalne preglede, prepogoste, boleče, • nezagotavljanje okoliščin in pogojev za fiziološki brez rokavic, brez informiranja in brez soglasja, potek poroda. • prerez presredka brez informiranja in soglasja, • pritisk na vrh maternice, s posledicami (modrice, 2. Neprimeren odnos do ženske med zlom reber) ali brez očitnih posledic, drugim vključuje: • močno držanje za del telesa, manipulacija rok, • nespoštljiv odnos, nog, • pomanjkljivo ohranjanje osebne celovitosti, • dotikanje, masiranje, pregledovanje brez predho- • besedno nasilje, besedno agresivnost, dnega soglasja ženske, • ignorantski ali kaznovalni molk, neodgovarjanje • onemogočanje, preprečevanje različnih položa- na vprašanja, jev in gibanja, vključno s porodnimi položaji na • neverbalno poniževanje z gestami, izrazi na izbiro ženske, brez utemeljenega razloga, obrazu in telesno govorico, • prisiljevanje v določen položaj rojevanja, • telesno nasilje, • prisiljevanje v določen položaj za uriniranje ali • malomarnost, odvajanje blata, • omalovaževanje, • vstavljanje pripomočkov, instrumentov v žensko • zanemarjanje, telo brez informiranja in soglasja ženske, • posmehovanje, • neutemeljeno prepoved ali onemogočanje rabe • aroganco, WC-ja, • žalitve. • aplikacijo zdravil brez informiranja in soglasja ženske. 3. Besedno nasilje med drugim vključuje: • izražanje predsodkov, stališč o ženski, njenem 5. Spolna zloraba in spolno nasilje med vedenju, izgledu, stanju, lastnostih, navadah, od- drugim vključuje: ločitvah; materinstvu, • dotikanje ženskih spolovil, dojk in drugih inti- • poniževanje, mnih delov telesa brez informiranja in soglasja • blatenje, sramotenje, »opravljanje« ženske; tudi ženske, pred partnerjem, spremljevalcem/ko, pred ose- • vaginalni pregled brez informiranja in soglasja bjem, ženske, • kričanje na žensko, • grob vaginalni pregled, • kritiziranje ženske, njenega vedenja, izgleda, rav- • ločevanje plodovih ovojev brez informiranja in nanja, stanja, navad; materinstva, soglasja ženske, • posmehovanje, smešenje, • prediranje plodovih ovojev brez informiranja in • kaznovanje z molkom, soglasja ženske, • neodgovarjanje na vprašanja ženske, ali zajedlji- • masažo, manipulacijo presredka brez informira- vo, nesramno, ponižujoče odgovarjanje, nja in soglasja ženske, • vzvišeno komentiranje, • razkrivanje, ogledovanje, dotikanje ženskih prsi • naslavljanje z neprimernimi imeni, vzdevki, in bradavic brez informiranja in soglasja ženske, • nespoštljivo govorjenje o poteku poroda, odzivih komentiranje videza prsi, velikosti, oblike; mani- ženske, odzivih partnerja, o otroku. pulacija s prsmi, bradavicami brez informiranja in soglasja ženske, • amnioskopijo brez informiranja in soglasja žen- ske, • razpiranje nog brez informiranja in soglasja ženske, 85 • neupoštevanje potrebe ženske glede spola zdra-9. Med drugim gre za kršenje naslednjih vstvenega strokovnjaka, pacientovih pravic: • dotikanje, manipulacijo ščegetavčka brez infor- • glede dostopa do dokumentacije o poteku poro- miranja in soglasja ženske, da, zdravljenja in njenih kopij, • izvedbo prereza presredka brez informiranja in • do zasebnosti, soglasja ženske, brez uporabe zdravila za lajša- • do informiranosti o postopkih, posegih, zdravilih, nje bolečin, • do obveščenosti, informirane izbire in upošteva- • šivanje raztrganine presredka ali prereza pre- nja soglasja ali zavrnitve, sredka brez uporabe zdravil za lajšanje bolečin; • do spremljevalca, spremljevalke po lastni izbiri, ne da bi počakali, da zdravilo učinkuje, ves čas poroda, • šale, povezane s spolnostjo, ženskim telesom, • do lajšanja bolečin, spolom (npr. šala, ki jo na račun ženskega spola • do ohranjanja telesne in duševne celovitosti, do povedo partnerju), dostojanstva. • komentiranje videza ali funkcije ženskih spolo- vil, 10. Med drugim gre za naslednje oblike institucional- • seksistične komentarje o ženskah in moških. nega, strukturnega nasilja: • zmanjševanje pomena tega, kar ženska potrebu- 6. Pri stigmatizaciji gre med drugim za: je, prosi, pričakuje, zahteva, pove, da misli, čuti, • imenovanje ženske z neprimernimi imeni zaradi ve, želi, njenega vedenja, statusa in označevanje s pridev- • izražanje pol-resnic, laganje, ‚prinašanje okrog‘, ki (»razvajena«, »debela«), načrtno pomanjkljivo informiranje, manipuli- • neprimerno ravnanje osebja zaradi določenih ranje z informacijami, prikrivanje informacij, lastnosti ženske (npr. večje telesne teže), zavajanje, • komentiranje posebne situacije ali položaja (do- • prisiljevanje v vedenja, ločena starost ženske, npr. zelo mlada, starejša, • siljenje v določene postopke, posege; neporočena, zasvojena s prepovedanimi droga- ali nasprotno, mi, ženska z diagnozo duševne bolezni), • prikrajševanje za potrebne storitve, posege • pripisovanje krivde, komentiranje (zaradi npr. in postopke, resnične ali domnevne samskosti). • izsiljevanje, • sklepanje »koalicije« s partnerjem oz. spremlje- 7. Pri diskriminaciji gre med drugim za: valcem pri porodu proti dobrobiti ženske, mani- • nižjo kakovost storitev, neprimerno ravnanje in puliranje z žensko prek partnerja, neustrezen odnos zaradi spolne usmerjenosti, • pomanjkljivo zagotavljanje individualizirane, • nižjo kakovost storitev, neprimerno ravnanje in osebnostno in kulturno občutljive oskrbe; sode- neustrezen odnos zaradi odločitve glede materin- lujočega, vključujočega, enakopravnega sodelo- stva (npr. oddaja otroka v posvojitev), vanja, • nižjo kakovost storitev, neprimerno ravnanje in • ni sprejemajočega, spodbudnega okolja, nezago- neustrezen odnos zaradi narodnosti, veroizpove- tavljanje okoliščin in pogojev za fiziološki porod, di, prepričanj, pogleda na svet, navad, izbir ipd. • ustvarjanje občutka, da je nekaj hudo narobe, če- (npr. zaradi vegetarijanstva). prav ni; manipulacija z informacijami, da bi se izve- del pritisk na žensko, naj nekaj stori ali česa ne stori, 8. Med drugim gre za naslednje kršitve • pomanjkljivo ustvarjanje zaupnosti, odprtosti, človekovih pravic: • neosebna, rutinska oskrba, »za vse enako«, • kršenje človekovih pravic ženske, ne-individualizacija oskrbe, • med drugim do spoštovanja, zagotavljanja tele- • ustvarjanje okoliščin, v katerih porodnica nima sne in duševne celovitosti, dostopa do različnih občutka varnosti; zastraševanje, grožnje, storitev kakovostne obporodne skrbi, • ni spoštovanja telesnih ritmov porodnice, • kršenje človekovih pravic dojenčka oz. otroka, • ni spoštovanja telesne in duševne celovitosti, kar • kršenje človekovih pravic moškega, porodnih se kaže v besedni in nebesedni komunikaciji in spremljevalcev, vedenju zdravstvenih strokovnjakov, • ogrožanje dostojanstva, celovitosti ženske, do- • ločevanje matere in otroka ter oteževanje jenčka in spremljevalcev pri porodu. ali onemogočanje tesnega stika med očetom (pomembnim drugim) in otrokom brez tehtnega razloga, 86 • ločevanje porodnice in spremljevalcev brez tehtnega razloga, • posmehovanje potrebam, željam, načrtom ženske, • navzočnost strokovnjakov, ki/ko jih ženska ne želi, • navzočnost študentk in študentov, ki/ko jih ženska ne želi. Ob zbiranju podatkov in drugih aktivnostih za pri- pravo pričujoče študije smo dobile številne spodbu- de in nadaljnje predloge. Pogovori, ki so se pogosto preoblikovali v pripovedi o doživetem, so nas vedno znova prepričali, da je pot prava in da je jasna bese- da o neprimerni skrbi in nasilju v primernem okolju in ob podpori tudi osvobajajoča. 87 Zaključek Tako kot smo kot družba sprejeli ničelno toleranco do nasilja v družini in partnerskih odnosih za svojo dol- žnost, tako potrebujemo ničelno toleranco do nasilja in neprimernih praks v porodnišnicah. Kako torej uresničiti odločitev, da naredimo vse, kar je v naši moči, da do nasilja ne bi prihajalo, da ga pre- prečujemo in se odzovemo, če ga zaznamo? Ob ugotovitvah in predstavljeni problematiki v tej preliminarni študiji je zaključek jasen: potrebujemo skupno sodelovanje različnih ustanov, organizacij in združenj pri preprečevanju neprimerne obporo- dne skrbi in nasilja nad ženskami v porodnišnicah in pri opozarjanju na pojavljanje nasilja različnih vrst ter okrepljeno delovanje za pomoč in podporo prizadetim. 88 Cilj je zavezujoč: Ničelna toleranca do nasilja in neprimernih praks med porodom; vztrajno zapolnjevanje vrzeli, ki nas ločijo od odlične obporodne skrbi v Sloveniji, kar pomeni sočutna ter ženski in otroku naklonjena strokovno utemeljena obporodna skrb. 89 Osnovo teoretskega dela tega elaborata predstavlja prispevek Z. Drglin, Vse najboljše za rojstni dan! Ranljivost in moč žensk v sodobnih porodnih praksah, V: Drglin, Z., ur., Rojstna mašinerija: Sodobne obporodne vednosti in prakse na Slovenskem, Založba Annales, Koper, 2007, str. 105-56. 90 Literatura in viri DeVries, R. et al. (eds.), Birth by Design: Pregnancy, Maternity Care, and Midwifery in North America and Europe, Routledge, London and New York 2001. Ayers, S., Bond, R., Bertullies, S. and Wijma, K., »The aetiology of post-traumatic stress following childbirth: a Diaz-Tello, F., »Invisible wounds: obstetric violence in the meta-analysis and theoretical framework«, Psychological United States«, Reproductive Health Matters, 2016, 24(47): Medicine, 2016, 46, 1121-34. 56-64. Antonovsky, A., Health, Stress and Coping, Jossey-Bass, San Dikmen-Yildiz, P., Ayers, S. and Phillips, L., »Factors Francisco 1979. associated with post-traumatic stress symptoms (PTSS) 4-6 Bastos, M. H., Furuta, M., Small, R., McKenzie-McHarg, K. weeks and 6 months after birth: A longitudinal population- and Bick, D., »Debriefing interventions for the prevention based study«, Journal of Affective Disorders, 2017, 221, 238-45. of psychological trauma in women following childbirth«, Cochrane Database of Systematic Reviews, 2015. Drglin, Z., »Materinstvo in razvoj novih reproduktivnih teh- nologij – usodna srečanja: samice in/ali nadaljevanje vrste« Beck, C. T., Watson, S., »Subsequent childbirth after a Časopis za kritiko znanosti, 2002, 30, 95-108. previous traumatic birth«, Nursing research, 2010, 59, 241-9. Drglin, Z., Rojstna hiša. Kulturna anatomija poroda, Delta, Beck, C. T., »Middle range theory of traumatic childbirth: Ljubljana 2003. The ever-widening ripple effect«, Global Qualitative Nursing Research, 2015, 2, 1-13. Drglin, Z., Vse najboljše za rojstni dan! Ranljivost in moč žensk v sodobnih porodnih praksah, V: Drglin, Z., ur., Beck, C. T., »A secondary analysis of mistreatment of women Rojstna mašinerija: Sodobne obporodne vednosti in prakse during childbirth in healthcare facilities«, Journal of Obste-na Slovenskem, Založba Annales, Zgodovinsko društvo za tric, Gynecologic and Neonatal Nursing, 2018, 47(1): 94-104. južno Primorsko, Univerza na Primorskem, Znanstveno- -raziskovalno središče Koper, 2007, str. 105-56. Bohren, M. A., Vogel, J. P., Hunter, E. C. et all., »The mistreatment of women during childbirth in health facilities glo- Drglin, Z. in Šimnovec, I., Moj trebušček, najin porod, naše bally: A mixed-methods systematic review«, PLOS Medicine, rojstvo, Združenje Naravni začetki, Ljubljana 2008. http:// 2015, 12(6): 1-32. www.mamazofa.org/akcije/moj-trebuscek-najin-porod-na- se-rojstvo-20-pravic-za-20000-druzin. Cosslett, T., Women Writing Childbirth. Modern Discourses of Motherhood, Manchester University Press, Manchester, Drglin, Z. in Šimnovec, I., Porodna pobuda za odlično obpo-New York 1994. rodno skrb, Združenje Naravni začetki, Ljubljana 2010. http://www.mamazofa.org/sites/default/files/akcije/56-poro- Changing Childbirth. Report of the Expert Maternity Group, dna-pobuda/porodna-pobuda-pojasnila.pdf. 1., The Stationery Office, London 1993. Drglin, Z. in Šimnovec, I, Nežna pobuda, Združenje Naravni Davis-Floyd, R., Ways of Knowing about Birth, Waveland začetki, Ljubljana 2015. http://www.mamazofa.org/nmo/. Press, Long Grove 2018. Drglin, Z., »Od medikalizacije do opolnomočenja: Davis-Floyd, R., Sargent, C. F. (eds.), Childbirth and Authori-obporodne duševne stiske - primer travmatičnega poroda tative Knowledge. Cross-Cultural Perspectives, University of = From the medicalization to empowerment: perinatal California Press, Berkeley, Los Angeles, London 1997. mental distress - case study of traumatic birth experience«, V: Bregar, Branko (ur.), Loncnar, Darko (ur.). Celostna Dekel, S., Thiel, F., Dishy, G. and Ashenfarb, A. L., »Is zdravstvena obravnava ženske s težavami na področju childbirth-induced PTSD associated with low maternal duševnega zdravja v rodnem obdobju: zbornik strokovnih attachment?«, Archives of Women‘s Mental Health, 2018. prispevkov z recenzijo, Idrija, [23.] maj 2017. [Ljubljana]: https://www.researchgate.net/publication/325272423_Is_ Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza childbirth-induced_PTSD_associated_with_low_maternal društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov attachment dostop: 8.12.2018. Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji. 2017, str. 1-9. 91 First Data of Obsteric Violence in Italy. Prva nacionalna Macdonald, E. (ed.), Difficult Conversation in Medicine, Ox-raziskava o porodniškem nasilju v Italiji. Objava rezultatov ford University Press, Oxford 2004. 2017 na https://ovoitalia.wordpress.com/2017/11/04/first- data-on-obstetric-violence-in-italy/. Glejte First National Mander, R., Supportive Care and Midwifery, Blackwell Scien-Survey on Obstetric Violence in Italy, Doxa-Ovoit, 2017. ce, London 2001. Foley, S., Crawley, R., Wilkie, S. and Ayers, S. »The Birth Maternity Center Assocation, »Recommendations from Memories and Recall Questionnaire (BirthMARQ): Listening to Mothers: The First National U.S. Survey of development and evaluation«, BMC Pregnancy and Women‘s Childbearing Experience«, Birth, 2004, 31,1, 61-5. Childbirth, 2014, 14, 211. #MeTooBirth, akcija za spoštovanje človekovih pravic pri Freedman, L. P., Ramsey, K., Abuya, T., et al., »Defining disre- porodu. https://www.orgasmicbirth.com/birth-violence/. spect and abuse of women in childbirth: a research, policy and rights agenda«, Bull World Health Organization, 2014, Mednarodno porodno združenje MamaOtrok, Deset 92(12): 915-7. korakov do odličnih obporodnih storitev MamaOtrok, IMBCI. Prevod v slovenščino Drglin, Z., v sodelovanju z Freedman, L. P., Kruk, M. E., »Disrespect and abuse of Šimnovec, I., Združenje Naravni začetki, Ljubljana 2009. women in childbirth: challenging the global quality and http://www.mamazofa.org/za-starse/literatura. accountability agendas«, Lancet, 2014, 6, 22. http://dx.doi. org/10.1016/S0140-6736(14)60859-X. Medzi nami (Before I Met You), dokumentarni film o kršenju človekovih pravic žensk pri porodu na Foucault, M., The Birth of the Clinic. An Archaeology of Medi-Slovaškem. Režija: Límová, Z.; https://www.facebook.com/ cal Perception, Tavistock, London 1973. BeforeIMetYouFilm/, napovednik: https://www.youtube. com/watch?v=5EMW47jzDqE. Foucault, M., Vednost – oblast – subjekt, Študentska založba, Ljubljana 1991. Miller, T., »Shifting layers of professional, lay and personal narratives: longitudinal childbirth research«, v J. Ribbens, Gaskin, I. M., Modrost rojevanja. Porodni vodnik vodilne sve-and R. Edwards (eds.), Feminist dilemmas in Qualitative Re-tovne babice, Sanje , Ljubljana 2022. search, Sage, London 1998, str. 58-71. Goer, H., »Cruelity in Maternity Wards: Fifty Years Later«, Murphy-Lawless, J., Reading Birth and Death, Cork Universi-The Journal of Perinatal Education, 2010, 19, 3, 33–42. ty Press, Cork 1998. Human Rights in Childbirth, dokumenti in konference Mednarodno združenje za človekove pravice pri porodu. Nilsson, C., Bondas, T. and Lundgren, I., »Previous birth http://www.humanrightsinchildbirth.org/ experience in women with intense fear of childbirth«, Journal of Obstetric, Gynecologic and Neonatal Nursing, Jordan, B., Birth in Four Cultures, 4th ed., Waveland Press, 2010, 3, 298-309. Prospect Heights 1993. Oakley, A., Houd, S., Helpers in Childbirth. Midwifery Today, Kaczorowski, J., »A National Survey of Use of Obstetric Pro-Hemisphere Publishing Corporation, London 1990. cedures and Technologies in Canadian Hospitals: Routine or Based on Exiting Evidence?«, Birth, 1998, 25, 1, 11-8. Page, L., McCandlish, R., The New Midwifery. Science and Sensi-tivity in Practice, Churchill Livingstone, Edinburgh 2006. Kent, J., Social Perspectives on Pregnancy and Childbirth for Midwives, Nurses and the Caring Professions, Maidenhead, Pileey Edwards, N., Birthing Autonomy, Routledge, London, Open University Press, Philadelphia 2003. New York 2005. Kirkham, M. (ed.), Informed Choice in Maternity Care, Palgra-Pollock, D., Telling Bodies Performing Birth. Everyday Nar-ve Macmillan, New York 2004. ratives of Childbirth, Columbia University Press, New York 1999. Khosla, R., Zampas, Ch., Vogel, J. P., et all., »International human rights and the mistreatment of women during childReed, R., Sharman, R., Inglis, C., »Women’s description of birth«, Health and Human Rights Journal, 2016, 18(2): 131-43. childbirth trauma relating to care provider actions and interactions«, BMC Pregnancy and Childbirth, 2017, 17(21): 1-10. 92 Rothman, B. K., In Labor: Women and Power in the Birthpla-World Health Organization, Prevention and elimination of ce, W. W. Norton, New York 1991. disrespect and abuse during childbirth, 3.9.2014. https://www.who.int/reproductivehealth/topics/maternal_ Rudolf, A., Mihevc Ponikvar B. Porodi in rojstva v Sloveniji perinatal/statement-childbirth/en/ 2016 – 2018, Nacionalni inštitit za javno zdravje, Ljubljana 2020. www.nijz.si. World Health Organization, The Prevention and Elimination of disrespect and abuse during childbirth during facility-ba-Rudolfsdottir, A. G., »I’m not a patient, and I am not a child: sed childbirth. The institutionalization and Experience of Pregnancy«, http://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/134588/ Feminism & Psychology, Sage, 2000, 10, 3, 337-50. WHO_RHR_14.23_eng.pdf;jsessionid=3D0BE393676A75B83 D492DF89D58556E?sequence=1 Sadler, M., Santos, M. J., Ruiz-Berdún, D., et al., »Moving bey-ond disrespect and abuse: addressing the structural dimen- World Health Organization, Prevention and Elimination of sions of obstetric violence,” Reproductive Health Matters, Disrespect and Abuse During Childbirth. Greater Support 2016, 24(47): 47-55. from Governments and Development Partners for Research and Action. http://www.who.int/reproductivehealth/topics/ Savage, V., Castro, A., »Measuring mistreatment of women maternal_perinatal/statement-childbirth-govnts-support/en/. during childbirth: a review of terminology and methodolo- gical approaches«, Reproductive Health, 2017, 14(1): 1-27. World Health Organization, WHO Recommendations: Intra- partum care for a positive childbirth experience, 2018. http:// Stewart, M. (ed.), Pregnancy, Birth and Maternity Care, apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/272447/WHO-Elsevier Science, London 2004. RHR-18.12-eng.pdf?sequence=1&isAllowed=y. The White Ribbon Aliance, Respectful Maternity Care. https://www.whiteribbonalliance.org/. Turner, B. S., Regulating Bodies, Routledge, London, New York 1992. Vacaflor, C. H., »Obstretic violence: a new framework for identifying challenges to maternal healthcare in Argenti-na«, Reproductive Health Matters, 2016, 24(47): 65-73. Wagner, M., Born in USA. How a Broken Maternity System must be Fixed to Put Women and Children First, University of California Press, Berkeley, Los Angeles, London 2006. Wagner, M., Evolucija k žensko osrediščeni perspektivi. V: Drglin, Z. ur. Rojstna mašinerija: Sodobne obporodne vednosti in prakse na Slovenskem. Koper: Založba Annales, 17-30. Woolley, R. J., »Benefits and risks of episiotomy: A review of the English-language literature since 1980. Part I.«, Obstet Gynecol Survey, 1995, 50:806-820. Woolley, R. J., »Benefits and risks of episiotomy: A review of the English-language literature since 1980. Part II.«, Obstet Gynecol Survey, 1995, 50:821-835. World Health Organization, Pregnancy, Childbirth, Postpartum and Newborn Care. A Guide for Essential Practice, 2nd ed., WHO, Geneva 2006. 93 Predstavitev avtoric Irena Šimnovec, po izobrazbi dramaturginja, je ustanoviteljica in predsednica Združenja Naravni začetki ter vodja programov, soavtorica dokumen- tarnih filmov Postaja in Naročje, soavtorica Porodne pobude za odlično obporodno skrb in Nežne pobu- de. dr. Zalka Drglin je doktorica ženskih študij in feministične teorije, vodja programov pri Združenju Naravni začetki, soavtorica dokumentarnih filmov Postaja in Naročje, terapevtka - svetovalka za obpo- rodne stiske, raziskovalka in avtorica znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov, soavtorica Po- rodne pobude za odlično obporodno skrb in Nežne pobude. 94 Predstavitev Združenja Naravni začetki » Moje delo je slutnja zarje. « I. Cankar Naravni začetki, Združenje za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Delujemo na področjih načrtovanja nosečnosti, nosečnosti, poroda, dojenja in poporodnega obdobja; duševnih stisk v obporodnem obdobju, kot so depresija, tesnoba, zlorabe, travmatični porod, nasilje; zdravja žensk; starševstva, vzgoje otrok, partnerskega odnosa ob širitvi družine, družinskih odnosov in družinskega življenja; porodne kulture, babištva, porodništva, porodnih spremljevalk. Temeljna izhodišča so osrednja vloga ženske pri oblikovanju skrbi in nege v no-sečnosti, med porodom in v času zgodnjega materinstva; zagotavljanje pravic uporabnic in uporabnikov zdravstvenega sistema; opolnomočenje žensk in staršev; na znanstvenih izsledkih utemeljena nega in zdravljenje, spoštovanje zveze med otrokom in mamo (očetom, pomembnim drugim), uresničevanje odlične obporodne skrbi. Teoretično in praktično delo Združenja Naravni začetki pomeni vsakodnevni stik z nosečnicami, pričakujočimi pari, materami in očeti, babicami, porodničarkami, doulami, družinami; osebno, spletno, elektronsko in telefonsko svetovanje, podpora, usmerjanje v nosečnosti in po porodu; podporo in svetovanje ženskam v duševnih stiskah; pripravo in izvedbo delavnic, predavanj in vodenih srečanj; pripravo in izvedbo pogovornih večerov, konferenc, okroglih miz, strokovnih srečanj; pripravo pisnih prispevkov, pobud, akcij; snovanje in snemanje dokumentarnih filmov ter njihovo predvajanje; pripravo podbud odločevalcem; sodelovanje z zasto-pnicami pacientovih pravic, zagovornikom človekovih pravic; izposojo knjižnične-ga gradiva, sodelovanje z novinarkami in novinarji; sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in strokovnjakinjami in strokovnjaki iz tujine. Kontaktni podatki info@mamazofa.org www.mamazofa.org www.praviceporodnice.org fb Združenje Naravni začetki fb Pravice porodnice fb Nežno me objemi Instagram Združenje Naravni začetki, Zaloška cesta 54, 1000 Ljubljana 95 98 Priloga Izbrana porodna pričevanja in odlomki porodnih pričevanj iz preliminarne raziskave Zgodba A4 Ročno luščenje plodovih ovojev pri 3. vstavljenem prostaglandinu, čeprav sem jasno in zelo glasno povedala, da tega ne želim in sem po tem tudi nekako uspela odstranit roko porodničarja iz moje vagine. Pritisk na fundus je bil izveden s strani bolničarke, ki je bila pri porodu. Vendar pa so ustregli moji želji, da mi otroka poro-dijo na trebuh in mi omogočili stik koža na kožo. Zgodba A5 Cela nosečnost je potekala popolnoma brez problemov in popolnoma brez simptomov, ki bi lahko nakazovali karkoli problematičnega, bodisi v zvezi z menoj, bodisi z otrokom. Deset dni po določenem roku poroda so se začeli izvajati pritiski, da bo treba roditi, enajsti dan so me želeli obdržati v porodnišnici, popolnoma brez razloga razen tega, da sem po koledarju enajst dni čez rok. Iztržila sem še eno noč doma, nakar so me 12. dan kljub mojemu nestrinjanju obdržali v porodnišnici. Nisem imela dovolj poguma, da bi šla domov in v miru po- čakala, da bi se otrok začel porajati spontano. Ostala sem v porodnišnici, kjer so se konstantno izvajali pritiski, CTG-ji, vaginalni pregledi, nestrpno čakanje, kdaj že se bo začel porod. Ponoči nisem spala, ker sem si tako zelo želela roditi, domišljala sem si, da imam popadke ... Na zelo modernem ultrazvoku ni bilo sledi o tem, da bi bil otrok kakorkoli v stiski, na teži ni zgubljal, pretoki med posteljico in popkovnico so bili več kot odlični (»kot sredi nosečnosti«, je bil komentar mladega zdravnika). Kljub temu, brez diagnoze ali simptomov, so se pritiski in grožnje o sproženju poroda nadaljevali. Ko sem zdravniku, ki je bil moj 13. dan po roku dežuren in ki me je gledal kot da sem padla iz vesolja, češ, kaj še niste rodili, omenila, da si zelo želim, da se porod začne spontano, je cinično pripomnil, »seveda, mi smo porodnišnica želja«. 14. dan po roku sem se počutila prisiljena, da so mi v nožnico vstavili tabletko za sprožitev poroda. Počutila sem se obupano, nemočno in izredno žalostno, ker se porod ni začel spontano. Žal takrat s svojim pomanjkljivim znanjem in izkušnjami nisem bila sposobna odklo-niti sprožitve poroda. Samo dve uri po sprožitvi se je začel porod, ki se je od samega začetka in popolne zapr-tosti začel z močnimi popadki na dve minute in pol. Tako je trajalo nadaljnjih deset ur. Popadki so bili res tako močni in (pre)pogosti, da sem bila od bolečin že popolnoma utrujena. Prosila sem za protibolečinska sredstva. Tako da se ne spomnim kaj dosti, kako se je porod nadaljeval, razen še vedno močnih in pogostih popadkov, takrat sem bila budna, vmes sem spala. Medlo se spomnim, da so na koncu babice močno pritiskale na trebuh, da bi pomagale otroku ven (mož je kot priča ta postopek spremljal z grozo). Še danes se mi zdi, da telo, ki je bilo popolnoma zaprto, še ni bilo pripravljeno na porod, hkrati pa, ker ni bilo navajeno nobenih zdravil, zelo močno odreagiralo na sintetični prostaglandin, ki so mi ga vstavili v nožnico, da so umetno sprožili začetek poroda. Zgodba A6 Rodila sem fantka v 6. mesecu zaradi napake nezdružljive z življenjem. En dan pred porodom so ga usmrtili skozi trebuh, naslednji dan sem dobila vaginalete in tablete za krčenje maternice. Po 23 urah sem rodila, proti bolečinam sem dobila samo eno injekcijo ketonala. Sestre mi niso verjele ko sem rekla, da me zelo boli in niso želele dati nič proti bolečinam, razen te injekcije. V sosednji sobi sta bili dve zdravi nosečnici in cel dan sem 99 gledala, kako mimo mene hodijo mamice s trebuščki in otročki. Niti ločena nisem bila od njih. Za povrh vsega pa mi je naslednji dan, ko sem rodila mrtvega sinčka, pritisk merila noseča medicinska sestra. Niti malo spo- štovanja in empatije, glede na to da sem preživljala težke čase. Kot da sem sama kriva, da je moj otrok bolan. Zgodba A7 Moj porod je bil nočna mora, ker je bil prezgoden in moja dvojčka posledični nista imela pogojev za preživetje. Najhujša življenjska izkušnja je bila to. Poleg tega je bila doktorica brezsrčna, trda in osorna. Zgodba A9 Sama porodna izkušnja zelo lepa – brez zapletov, z babico in pomočnico zelooo zelooo zadovoljna – stroga, jasna, dala mi je natančna navodila, me vzpodbujala ... Tudi z medicinskim bratom, ki je potem v sobi oskrbo-val našega fantka in z ostalimi sestrami –ZELO ZADOVOLJNA Slaba izkušnja med porodom – Klistir name ni dobro vplival – ker nisem mogla dovolj časa zadržati te tekočine v sebi, sem med porodom imela probleme z odvajanjem blata. trikrat mi jo je prinesla mlada negovalka, ki je bila zelooo zelooo prijazna ... nazadnje pa je prišla starejša gospa, me grdo pogledala, češ, a nisem mogla opravit prej. Podstavila mi je kahlo, jaz pa sem jo popravila, ker sem imela občutek, da bo šlo vse mimo ... ona grobo pravi: »Zakaj popravljate za mano? že 30 let opravljam to delo, potem boste pa vi takole popravljali za mano?« isto vložek.... ko mi ga je naštimalo čiiiisto mimo, sem spet popravila... in ona zakriči: »A že spet? A boste kar namesto mene prevzela?« ... to je bila edina slaba izkušnja, ampak sem se ji samo malo nasmehnila in si mislila svoje. Je pa ta gospa tudi zeloo grobo potem umivala otročke v sobah – smo imeli en mesec problemov, da je nazaj vzljubil vodo. Zgodba A13 Pdp sem imela 4.9. in takrat so me zadržali v porodnišnici, ker je bil utrip šibek. Ker je bila to moja prva no-sečnost, sem popolnoma zaupala osebju. Noč je minila z rednimi ctg-ji, zjutraj pa se je dr odločil narediti amnioskopijo, ta pa je pokazala motno in malce zeleno plodovnico. Nastala je panika in takoj so me odpeljali v porodno sobo (sem poklicala partnerja, da je bil od začetka zraven) – ctg na hipe ni zaznaval utripa, dali so mi umetne popadke (mojih ni bilo), predrli plodove ovoje in začelo se je čakanje ... odpirala sem se počasi, se s partnerjem lahko sprehajala po hodniku in tako lažje predihavala vedno močnejše popadke. Po 4-ih urah je otrokov utrip postajal vedno bolj šibak in zato sem morala ležati na levem boku, krivili so ctg, češ da je star ... mene so popadki redno mantrali, sem kisikovo masko (da bi otrok bi preskrbljen s kisikom), partner me je bodril, babica je bla cel čas zraven, mi prigovarjala, bila pozitivna, skratka odlična, a ni ona odločala. Ker je po 5-ih urah bil pulz otroka vedno bolj šibak, je poklicala 2 dr in ta dva se nista mogla odločiti za cr, češ da prvič rojevam ... Ko sta pa rekla, da gremo urgentno delat carskega, pa je bilo prepozno, ker je meni otrok bil v porodnem kanalu in takrat se je začelo mučenje zame – nikakor nisem mogla iztisniti. Plodovnica je bla zelena, ker se je sin pokakal, mene so s kisikom in injekcijami čist zadrogirali in sem dojemala porod kot nekdo 3-ji v sobi, kot da bi zraven stala in gledala ... zato sploh nisem dojela, da so naredili vakuum in niti, da so otroka takoj odnesli vstran od naju in da je dolgo bila smrtna tišina, nakar je najin sonček le zajokal. O vakuumu sem zvedela šele naslednji dan ... Zgodba se je za nas lepo končala – imamo navihanega skoraj 11-letnika. Zgodba A15 Hladna babica ... nafilali so me s protibolečinskimi sredstvi, da skoraj nisem vedela zase ... obešali so se mi na trebuh, da so bile bolečine grozljive ... partnerju je babca rekla, da sem preotročja zanj in za imeti otroka ... niso me poslušali ko sem jim govorila da nekaj ni ok ... na koncu se je končalo z urgentnim carskim rezom – na srečo še pravi čas, tako da je bilo s hčerko, in tudi mano, vse ok ... Zgodba A23 Načeloma sem bila zadovoljna z vsem ... Leta 2001, ko sem splavila tri mesece star plod, zaradi noric, to je bila najtežja odločitev v mojem življenju, me je doktorica, ki naj bi bila pristojna, zelo grdo obravnavala, češ da sem sama prisilila do tega dogodka (ja seveda želela sem si noric) ... Stara sem bila 20 let... K sreči je bil moj 100 osebni ginekolog tam zame ... Mi svetoval in pomagal in tudi ustavil zlobne komentarje prej omenjene zdravnice. Niso vsi dobri ... Niso vsi slabi. Zgodba A24 Epiduralna analgezija ni prijela in zdravnik tega ni verjel. Omalovažujoče je od daleč spremljal porod in me prepričeval, da čutim drugače kot sem v resnici čutila. Zgodba A25 Doživela ročno odpiranje in mehčanje materničnega vratu, izredno boleče in še danes travmatičen spomin na to. Veš čas ležanje ali sedenje na žogi zaradi ctgja. Niso imeli prenosnega. Od 7h zjutraj pa do 22:30 zvečer, ko sem dobila cr, nisem dobila nič za jest, samo tri skodelice čaja po požirkih. Zgodba A26 1. porod: 9 dni čez rok, zunaj neznosna vročina. Osebje pri sprejemu živčno in nejevoljno. Babice študentke odlične, pozitivne, nasmejane. Glavna babica tudi zelo pozitivna oseba. Moji popadki naj bi bili preslabi, zato so mi predrli mehur in čez eno uro dali umetne popadke. Na nos mi potisnejo masko oksitocina, brez pojasnila, kaj to sploh je in kako močno ‚zadane‘. Vzamem še epiduralno, ki pa so mi jo narobe vstavili in mi je namesto blaženja bolečin prijela na trebušne mišice in me omrtvičila in praktično onemogočila pritiskanje. Z veliko pomočjo babice in epiziotomijo rodila popolno punčko. Po porodu pa sem okrevala skoraj en mesec. 2. Porod: z eno besedo sanjski! Brez strahu, pozitivna, odlična babica ... čista petka. Vzela ultivo, s katero sem zelo varčevala. Brez oksitocina. Umetne popadke dobila samo za končni iztis. Babica upoštevala želje. Brez epiziotomije. Rodila popolno punčko. Okrevanje 3 dni Zgodba A27 1. Po opravljenem klistirju, mi je študentka rekla, naj pazim v stranišču, da vse ne popackam, ker da je pred mano že ena porodnica tako naredila (so imeli verjetno potem delo s čiščenjem :)) 2. Takoj ob prihodu v porodno sobo sem mogla iti ležat, kljub temu, da bi mi lahko predlagali tudi kak drug položaj, ker se je porod precej ustavil. Je šlo pa za prvo porodno izkušnjo (prvorodka). V drugo je bila izkušnja zelo lepa (leta 2016), so v isti porodnišnici upoštevali moje želje in je bil porod bolj naravno speljan. Zgodba A28 Pregledali so me zelo površno in niso opazili, da ima moje dete 2-x ovito popkovino okoli vratu. Ko je prišlo do zastoja poroda, me niso pregledali. Ves čas sem prosila naj mi naredijo carski rez, naredili pa so mi vakum. Ves čas poroda so mi tudi govorili, da sem preveč občutljiva in da preveč tožim. Po porodu, ko so videli, da je bilo dete ovito s popkovino, so bili samo tiho in me pustili samo. Najbolj me je zmotilo, da moj partner, ki me je želel spremljati ob porodu, ni smel z mano na oddelek in pregled pred porodom. Prisoten bi lahko bil le med porodom samim. Sprejeli so me ob 24-ih ponoči, ko mi je odtekla voda, vendar sem se odpirala več kot 10 ur. V tem času sem ležala na oddelku v hudih popadkih, sama, partner ni smel k meni. Ravno tu bi ga najbolj potrebovala. Prepričana sem, da bi se vse skupaj tudi za mojega otroka bolje izteklo, če bi lahko bil partner prisoten med pregledom, saj sama zaradi popadkov in bolečin ter strahu sploh ne vem, kaj se je dogajalo in kaj so mi povedali in ne. Morda bi on postavil kakšno vprašanje ali razmislek. Ko so me končno odpeljali v porodno sobo, ga nisem bila zmožna poklicati, saj niti govoriti nisem mogla, dobila sem tudi močno zdravilo, tako da med porodom sploh ni bil prisoten in je sam »vdrl« v porodno sobo, ko je bilo poroda že konec. Kar bi spremenila je to, da bi bil lahko partner ves čas pri meni. Prav tako me je zelo prizadelo, da mi zdravnik ni želel prisluhniti in me niti pregledal ni. 101 Zgodba A29 Nespoštovanje matere pri izkušnjah z dojenčki, pametovanje s strani osebja, siljenje k dojenju, kar pa pri drugem otroku ni šlo zaradi priraščenega jezika. Ker je bil pri drugemu carski rez, je bilo zame to še bolj obremenjujoče, ker sem si želela odpočiti in me je strahotno bolelo. Zgodba A30 Odtekla plodovnica, nič odprta, nič popadkov. Dali umetne, mučenje 24 ur, raztrgana znotraj, razrezana zunaj 40 šivov, skakanje babice po trebuhu, dretje na mene, naj se neham dreti in sodelujem. Rojen mali velikan 4200 g, obseg glavice 38 cm. Zgodba A31 Sam porod je potekal brez težav in nimam pripomb. Manj prijetni so bili edino vaginalni pregledi pred samim porodom – skupaj 6, od tega 4 v zadnji uri pred začetkom poroda. Zaradi manj plodovnice je bil porod sprožen z vaginaletami (prejela 2, eno zjutraj in eno pozno popoldan, s spremljajočima vag. pregledoma), nato je šlo vse spontano. Ne vem edino, ali so potem bili res nujno potrebni se ti 4 vag. pregledi – babica na oddelku, sprejemna babica v porodnem bloku; zdravnik in se babica, ki sta bila pri porodu prisotna – se pravi v roku dobre ure 4x. A je res, da bi vag. preglede lahko zavrnila? To je bil moj prvi porod, na katerega sem se sicer dobro pripravila, a na to prej res nisem bila pozorna – si misliš, oni že vedo, zakaj je tako. Porod je trajal 3 ure in osebje, sploh babica, študentke, zasluzijo vse pohvale – ves čas prijazne nasmejane, bodrile, pohvalile in spodbujale. Na oddelku sem bila pa bolj prepuščena sama sebi. Se ti pol že malo neumno zdi, ko že ne vem kolikič zvoniš, ker pač rabiš pomoč oz. nasvet (jah, prvič človek res vsega ne ve) in spet dobiš zdolgočasen in hiter odgovor (ne rečem, da vse sestre na oddelku – so bile nekatere zelo prijazne in korektne; več je bilo pa takih, kjer dobiš občutek, da ji je odveč isto stvar že stotič razlagati, samo pač drugi mami). Zgodba A32 Ne potrebna »protibolečinska«, nič jest, nič pit, nič lulat, nikamor se nisem smela gibat in se na koncu so mi skakali po trebuhu, da se je otrok porodil, itd itd ... nikoli več ... Zgodba A33 Nasilno sprožili porod. Niso me vprašali, ali lahko predrejo mehur, niti povedali, da ga bodo. Niti me niso vprašali, niti mi povedali, da mi bodo dali umetne popadke. Sam iztis je potekal tako, da je bilo v porodni sobi praktično vso osebje porodnišnice, name so kričali, štiri ženske so se s koleni in komolci nasilno opirale na moj trebuh, da je bil naslednji dan ves v modricah, niso mi povedali, da bo uporabljen vakuum, niti zakaj ... Tudi, da bo potrebna obsežna epiziotomija, po kateri imam se danes, več kot 4 leta po porodu, bolečine, ki se predvsem odražajo pri spolnosti. Ta je zame postala prej muka kot karkoli drugega. Obsežno prerezana in šivana tako znotraj kot zunaj nožnice, poškodovali so maternični vrat, predvsem pa so uničili moje dostojanstvo, človečnost, ženskost. Po rojstvu otroka, so name povsem pozabili, otroka, ki ni sam zadihal, so dobesedno vrgli čez napravo za vakuum, ga nato odnesli in nihče mi, kljub pozivom in prošnjam, več kot eno uro ni želel ničesar povedati. Niti kje je sin, niti kako je. Vedela nisem niti tega ali je sploh živ, saj ga jokati nisem slišala. Ko je mož spraševal zanj, so ga nadrli, češ da bo vse izvedel ob svojem času. Mene so pustili krvaveti, izgubila sem liter in pol krvi, že med iztisom sem zaradi bolečin (kljub dvakratni dozi epiduralne, sem mislila, da umiram, taksne bolečine sem imela – otrok z veliko glavico – 39,5 obsega – v temenski vstavi) padala v nezavest, po iztisu še posebej. Šele po preteku nekaj časa se je porodničar slabe volje odločil me zašiti, pri tem je podajal neokusne komentarje, ne spomnim se niti vsega, se pa spomnim, da sem se počutila kot kos mesa, se slabše ... Med drugim je komentiral, kakšna hodim v porodnišnico, s kakšnim vnetjem, naj pride mož pogledat, kako mu šivanka kar čez pada, da to sploh ne gre zašiti itd. Ko sem otroka končno dobila k sebi, so mi dovolili z njim preživeti manj kot eno uro, podojila sem ga lahko samo na eno strani, potem so mu brez moje vednosti, še manj dovoljenja (nasprotno, na listinah sem jasno navedla, da ne dovolim hranjenja po steklenički in, da otroka želim ves čas pri sebi) dali adaptirano mleko. Kljub trditvam, da je otrok v redu, so, ko nisem dovolila, da ga 102 čez noč, po komaj eni uri, kar sva bila skupaj, odpeljejo, dejali da ga je nujno treba spremljati. Svoje trditve so obračali, kakor jim je ustrezalo. Naslednje jutro so me oddelčne sestre najprej napadle, zakaj nisem šla na stranišče, nihče pa me ni niti vprašal, kako sem. Več ur sem nepremično ležala, v glavi se mi je vrtelo, šumelo mi je v ušesih. Sestra mi je rekla celo: Gospa, kaj pa ležite, kot da boste ravnokar umrla, saj ste samo rodila. Ko so po odvzemu krvi ugotovili, da imam le vrednost 60 hemoglobina v krvi, pa so mi prepovedali sami vstajati, hoditi na wc ipd. Na wc so me enkrat potem pospremile sestre, ostalo sem hodila sama, tudi po pol ure, ko sem prišla nazaj v sobo, sem se sesedla skupaj, a vse to samo, da bi čimprej odšla iz te hiše groze, klavnice, kot danes žal imenujem to porodnišnico. Otroka so mi vsako nadaljnjo noč vzeli, jokala sem vse dni, nikogar ni zanimalo nič. Sestre so se mi posmehovale, ker sem se trudila dojiti, otroku pa so v moji odsotnosti vsakokrat ponudili stekleničko. Med drugim je sestra ob obisku sobe videla, da dojim, mi otroka dobesedno odtrgala z dojke, ga odnesla, prišla nazaj z njim in stekleničko, dejala: gospa, tega velikega fanta, pa vi sami ne boste mogli nahranit, ga nahranila po steklenički in ga nato vrnila v moje naročje. Niti nisem napisala vsega. Izkušnjo sem nekako prebolela, čeprav je del mene se vedno tam, v porodni sobi, kjer so mi noge celo privezali v stremena, kot da bi jim lahko ušla. Grozna izkušnja, zaznamovala me je za vse življenje. Trpela sem za posttravmatskim stresnim sindromom, stežka se odločila za drugo nosečnost, jo preživela v strahu za porod ... Nasilje, ki sem ga doživela, je nedopustno in nesprejemljivo in ga nobena zenska ne bi smela doživeti. Zgodba A35 Odšla sem v porodnišnico potem, ko se mi je odluščil krvav čep. Dolgo sva čakala pred vrati porodnega oddelka, odprla nama je jezna zadihana babica naju malo nahrulila zakaj sva nestrpna da imajo porode. Potem se je malo umirila in odšla sva v sprejemno sobo. Ob ctgju sva tej babici odgovarjala na vprašanja, poudarila da ne želiva veliko posegov, na obrazcu sem zavrnila aplikacijo k vit in morebitno epiziotomijo. Po kaki uri ctg-ja je babica rekla, da ni v redu in me poslala v porodno. (Prišla sva okoli 15h). Nekaj pred 17h so se začeli zelo blagi popadki na morda 30 min. Babica v porodni je bila zelo nežna, prisluhnila mi je in mi pomagala, ni mi vsilje-vala klistirja in sama sem lahko hodila na wc lulat. Ob devetih se je ta prijeten del, ko sva se z možem še smejala, končal. Prva babica mi je predstavila drugi, saj je bilo njene izmene konec. Voda mi je odtekla nekaj pred osmo uro in prva babica mi je prijazno in redno, na pol ure ali še manj pomagala zamenjati vložek, lahko sem slonela na postelji, stala. Ko je drugi babici razlagala kaj so moje porodne želje sem pridodala da se lahko z mano pogovarja in me informira saj sem o porodih ogromno prebrala in mi izrazi niso tuji. Naredila je tak ki-sel izraz in mi močno stisnila roko, da me je igla v roki pošteno zabolela. Pri prvi babici je bil ctg na eno uro za 15 min prav tako pregledi. Vseskozi odprta 2cm (kar se mi zdi za tri ure prvega poroda povsem uspešno). Sedaj, pri drugi babici nisem smela biti pokonci, lahko sem le sedela na stolu poleg postelje. Ni imela časa za naju, vsakič ko sva jo poklicala je prišla kaka druga, jezna, da jih motiva pri drugih porodih. Vložke in kahlo (ker na wc nisem smela več) mi je menjal mož. Kmalu sem lahko le še ležala na postelji, priklopljena na ctg. Kasneje me je pritisnilo na blato. Prosila sem jo, če grem lahko na wc, na kar mi je odvrnila, da je ‚vseeno če se v posteljo poserjete‘. Hodila je delat preglede, popolnoma sem obstala na 2cm. Kljub njihovemu obnašanju sva tu z možem še uspela ohranjat najino vzdušje. Kasneje je prišla, da mi mora dat antibiotik. Vprašala sem zakaj? Osorno mi je odvrnila, pa saj vi to veste sej ste rekli da ste vse prebrali!! Sprejela sem antibiotik, kako uro kasneje še umetne popadke. Takrat sem bila še vedno odprta 2cm, okoli polnoči. Ctg je bil vedno slabši, premo-ra med popadki ni bilo. Mož je popolnoma obupal, klicala sem jih da ne morem dihat (to se mi je ponovilo dva dni kasneje in mi rešilo življenje a o tem malo kasneje), in naj mi pridejo pomagat, na kar so mi samo nadele masko in rekle da sem ok, medtem je ctg piskal kot nor. Še zdaj ne razumem, kako delujejo, ker prileti v sobo dobesedno pet babic in še nekaj zdravnic pripravnic, ali nekaj podobnega, ali pa samo ena ki te na vratih na-dere in odide. Nikoli ne bom pozabila kako sem umirala od bolečine, moja babica pa se je lahkotno med po-menkovanjem z drugo sestro sprehodila od moje sobe ko so se vrata zaprla za njima. Ni mi ponudila nikakr- šnega lajšanja bolečin. Mož je norel in klical vse, ctg je res piskal, utripa skoraj ni bilo. Nisem mogla lulat v ležečem položaju trikrat sem bila kateterizirana. Pet ur je trajala ta norost, jaz ne vem kako sem jih preživela. Končno je prišla porodničarka in po neskončnih šepetajočih sestankih ob ctg napravi je rekla da moramo od-vzeti otroku kri. Ko je odšla se je moja babica odločila še za en vaginalni pregled in ko sem vpila od bolečin je izvlekla roko, pomigala s prsti in mi rekla ‚sem ga počohala po glavi‘ in odšla. Zelo hitro so se vse vrnile in po-slale moža ven. Ni hotel pa sem rekla naj odide da to naredimo. Pregled porodnicarke in odvzem krvi ni bolel kot pregledi babice. Ura je bila šest zjutraj in noge so se mi tako tresle, da so celo prisotne sestre najdle svoj namen in me prijele, da je bil odvzem sploh mogoč. Spomnim se samo opravičevanja, kako se jim opravičujem 103 da se tresem. Porodničarka po izvidu krvi odredi carski rez. Oddahnila sem si. Resnično želela sem si fiziolo- škega poroda, ki je bil po moji izredno zdravi in nepatološki nosečnosti popolnoma logičen. Vendar je carski rez po petih urah neverjetnih bolečin in zanemarjanja s strani osebja zame predstavljal odrešitev, od bolečin nisem niti mislila na otroka. Vendar še bi bilo konec, niti slučajno. Babica je po odreditvi cr ostala v sobi in brez moje privolitve, ko sem bila še vpeta v postelji za pregled, namesto da bi me pripravila za operacijo izvedla še en vaginalni pregled. Vpila sem, ne, nehajte, zbrcala bi jo s sebe če ne bi bila privezana. Šokirano je prenehala in mi zabrusila da mi želi samo pomagat in odvihrala ven. Naslednjič sem jo videla, kako me besno brije, mož se še danes spominja tega. Na mojo žalost popadkov kljub temu, da so me končno odklopili od umetnih popadkov, ni bilo konec. Dobesedno zvijalo me je na postelji a nobena od prisotnih žensk se sploh ni ukvarjala s tem. Zvijala sem se med prevozom v op, na hodniku je moje telo v krču odvrglo operacijsko haljo s katero so me prekrili. Vsa sem se tresla, jokala, mož je moral ostati v dnevnem prostoru porodnega oddelka. Nihče se ni pogovarjal z mano, nihče me ni potolažil, nihče razen anestezista ki se je med načrtovanjem pijače z ostalimi prisotnimi v op pozanimal o moji teži. Komaj sem čakala narkozo. Zeblo me je. Gledala sem tisto zanimivo luč nad sabo in se tresla. Vse je bilo mrzlo, soba, ljudje, miza, tisti vrečasti obkladki ki so jih privezali na mojo nogo. Naj že zaspim, samo zaspala bi rada, o Bog kaj če umrem in je ta luč zadnje kar vidim. Nekako nisem verjela da se bo to zgodilo, tako pa je misli nenehno prekinjal ubijalski popadek ki ni služil ničemur. V op sem bila 2cm odprta, po 16urah popadkov, petih urah umetnega dovajanja. Končno mi dajo masko, čakam, ne spim še. Tiste minute so bile daljše od petih ur peklenskih bolečin. Bala sem se ponovnega popadka, tudi v op sem se opravičevala zaradi tresenja in skakanja. Vstavljanja katetra sem bila že skoraj vajena in me ni bolel kot prej. Končno sem zaspala. Spomnim se bele meglice v katero vpijem moževo in sinovo ime. Nato prijetno zibanje bolišnične postelje in topel dotik moje prve babice. Imaš fantka, 7.56 rojenega, 50cm 3200g. Tu je tvoj mož. V hodniku mi je pokazal sliko in rekla sem mu da ima njegov nosek. Babica je rekla če si dava lupčka preden grem v intenzivno pa sem humorno odgovorila da sva tako poročena, omamljena od narkoze. Ko je mož popolnoma utrujen odšel domov počivat sem začutila grozno praznino. Kje je moj otrok? Kje je moj zlati mali otrok, zakaj ga ni? Bila sem paralizirana. Ne dobesedno a nisem imela volje do premikanja. Telegrami so prihajali jaz pa sem jokala ker otroka ni bilo pri meni. Ko so ga končo pripeljali, po osmih urah sem bila že popolnoma zlo-mljena. Nisem vedela kaj naj z njim. Ni bilo topline v meni, le mraz in popolna tišina. Strah pred vsem kar se mi je zgodilo. Rez ni bolel. Silvestrovo smo preživeli skupaj, osebje porodnega bloka je v neki sobi popivalo, nekaj pijače so nosili tudi ženskam, ki so rodile elektivno. Zgražala sem se. Mož je odšel, nato še sin. Niso mi ponudili ali bi ga želela imeti ob sebi. Tudi naslednji dan so ga pripeljali šele ob dveh. Nato sem odšla v sobo na oddelek. prva noč z otrokom je bila grozna. Sestre so se hodile zdirat name če sem jih klicala. Ko sem ni povedala v joku da se ne počutim dobro in da me je carski res popolnoma potolkel mi je sarkastično odgovorila da je to pač materinstvo. Naslednji dan, bil je možev rojstni dan, obiskali so me starši. Tožila sem zaradi bole- čin v trebuhu, vendar ne pri rezu. Oče mi je zapovedal naj si izborim pregled. Na viziti so me sprašujevali ali sem šla na wc. Šla. Dali so mi infuzijo in odpeljali otroka. Zopet. Klistir. Samo hotela sem imeti svojega otroka ... zaspala sem. Zbudila sem se brez diha, nisem mogla dihat. Pritisnila sem tipko za klic sestre in vpila da ne morem dihat. Bil je panični napad, ki je trajal še naslednjih 14 dni. Vendar mi je rešil življenje saj so se ob njem spomnili pogledat moj izvid dopoldanske vizite (dogodek je bil večerni) ki je nakazoval sepso. Mož je na svoj rojstni dan izvedel da je žena v smrtni nevarnosti. Nekako so me pokrpali v 21 dneh, prvih 5 brez otroka, odnos nikakršen. Pisala bi lahko in pisala. Vedar ne vem če imam voljo. Strah me je ponovnega poroda, ne morem si privoščiti doule niti še ene take izkušnje ki mi je odvzela materinstvo prvih 9m otrokovega življenja saj se nikakor nisem uspela pomiriti in povezati. Skoraj ki je uničil zakon ki ga z možem počasi vračava na mirno in harmonično raven kot prej. Tudi od ima hude posledice, depresijo. V intenzivni negi sem bila skoraj 10 dni. Tudi druge zgodbe vem, ki sem jih tam slišala in so zelo podobne najini. Sama v porodni z možem, neinformi-ranost, nesramnost in žalitve. Žal mi je za vse ženske, a žal to delamo druga drugi. Pa srečno. Zgodba A43 Prisotnost 2 zdravnikov in nepotrebnih se tocno 10 gledalk/medic. sester, naslanjajocih se na kose pohistva. Z namenom utisanja tiscanje maske na obraz; zal odsotnost moza (jutranja konica) pripombe, pa naj ne bom gla-sna, ker motim druge; ena studentka slabo zasila rez. Ko so se zaceli popadki (bivala na cakanju v 4. nadstro-pju) je nocno/ jutranja sestra imela pripombe, kaj tezim naj grem nazaj v sobo – saj ni nic! Pac se ji ni dalo ... ko je bila izmena, me je prijazna sestra [ime izbrisano, op. avtorici študije] odpeljala h zdravnici (je pa mislila da imam drugacne tezave!), dr. pa tudi ni takoj prepoznala popadkov na 4 min! Ce bi bil to moj 1. otrok bi bil tudi 104 zadnji! Na [ime izbrisano, op. avtorici študije] je bilo v dec 2004 vse v redu. [ime izbrisano, op. avtorici študije] porodnisnica sram vas je lahko!! Nepozabno. Zgodba A48 Že na splošno je vsako žensko strah poroda. No, mene je zraven strah že bolnic. Tako da je bilo straha toliko, da so po prihodu v porodnišnico popadki kar zamrli in se nisem nič več odpirala. Saj je bilo načeloma vse ok, le veš čas sem bila privezana na ta ct in se nisem mogla premakniti iz postelje, kar me je zelo jezilo. Mnenja sem, da to ni bilo potrebno. Med samim iztisom sem ponavljala, da ne morem dihat, pa me nihče ni poslušal, niti mož me ni resno jemal, da ne pridem do zraka. Rezultat tega je bil padec srčnega utripa mojega se nerojenega otroka in posledično se je porod končal z vakuum-ekstrakcijo. Na srečo je bilo z mojo dojenčico vse dobro, le žal, je bila popkovino prerezana takoj, na prsi so mi jo položili le za nekaj sekund ... Zaradi napornega poroda je bila dojenčica zelo utrujena, da dejstva, da je zaradi prehitro prerezane popkovine ostala brez deleža svoje krvi, ki je še bila v posteljici. Na srečo ni imela hematoma. Tudi sama se bila zaradi vakuum-ekstrakcije vre-zana, nato sem se še raztrgala po rezu, tako da 2 meseca nisem mogla sedeti, po 20 mesecih po porodu imam včasih bolečine. Med iztisom mi je medicinska sestra skakala po trebuhu, da ne omenjam bolečin in modric v tem predelu. Tako da, hvala, ampak ne hvala. Nimam namena sploh še kdaj rodit, ker če me je bilo prej strah bolnišnic in poroda, no, me je zdaj še bolj strah, ker me nihče sploh ni poslušal. Zgodba A52 Rodila sem v avtu, z reševalnim vozilom sem bila prepeljana v porodnišnico [ime izbrisano, op. avtorici študije] na poporodno oskrbo. Izkušnja je bil izjemno neprijetna in tudi travmatična. Obravnavana sem bila povsem brezosebno kot urgenca, ostala brez spremljevalcev, osebje se mi ni niti predstavilo. Niso mi bili pojasnjeni postopki, moj porodni načrt je bil povsem spregledan, mojih želja niso niti preverili niti spoštovali, kar sem izrazila sama (manj luči, pojasnila, več stika z otrokom, prisotnost moža med šivanjem, prisotnost moža pri prvem pregledu otroka, prisotnost doule). Med porajanjem posteljice je babica brez privoljenja grobo pritisnila na trebuh, kar mi je povzročilo nenormalno bolečino. Ob mojem nasprotovanju (potiskanju njenih rok stran) se je odzvala osorno in neprijazno. Tudi fizične potrebe so ostale spregledane in nezadovoljene (žeja, občutek mraza v golih nogah, fizična oslabelost ...), z otrokom nisem doživela nemotene ure po porodu in ne dojenja v porodni sobe, kljub želji. Ločena sva bila več kot 3 ure v času v porodni sobi. Med obravnavo sem se počutila nemočno, nepomembno, prepuščeno na milost in nemilost tujcem in zelo prestrašeno, ker nisem razumela dogajanja okoli sebe. Počutila sem se ogroženo in brez možnosti, da zaščitim sebe in otroka. Zaradi negativnih posledic poporodne oskrbe in bivanja na oddelku, sem se borila tudi s poporodno depresijo, s težavami v partnerskem odnosu, s težavo sem se povezovala z otrokom. Dojenje ni nikoli steklo (po 14 mes dojenje še vedno kombiniram s SNS sistemom). Po skoraj enem letu sem lahko prvič govorila o porodu brez solz. Zgodba A54 Babica ni upoštevala mojih želja, ni bila spoštljiva do mene, ni dovolila gibanja (zdravnik je dovolil), govorila, da bova s partnerjem odgovorna, če bo z otrokom kaj narobe, se posmihala moji želji po neuporabi protibolečinskih sredstev, silila več kot 2h k uporabi epiduralne in mi govorila, da ne bom zmogla, v njeni izmeni se kljub močnim popadkom nisem odprla niti za 1cm ... ker v [ime izbrisano, op. avtorici študije] epiduralna ni na voljo cel čas, sem jo pod pritiskom vzela. Ob menjavi babice sem se hitro odprla in lepo rodila. Še danes mi je grozno, ko pomislim na njo in kar ne morem pozabiti. Res sem srečna, da nisem rodila v njeni izmeni. Za drug porod mi je partner moral obljubiti, da me pelje v drugo porodnišnico, če naletiva na njo. Zgodba A58 Rodila z elektivnim carskim rezom v spinalni anesteziji. Še preden je blok zagrabil, so pričeli s posegom. Rekla, da boli, a niso verjeli, in mi namesto dodatne analgezije dali pomirjevalo, češ da sem živčna. Ker sem še vedno čutila bolečino, so dodali oksidul in nadaljevali s posegom. Ker sem še vedno čutila bolečino, so me hoteli intubirati. Komaj sem izprosila dodatno analgezijo, ki je prijela in par minut, da je končno prijel še blok. Težava naj bi bila v tem, da so blok aplicirali zelo nizko. Pri prejšnjih dveh sekcijah nisem imela težav s spinalnim 105 blokom, ki je bil obakrat apliciran na višjem nivoju. Grozna izkušnja – ker niso verjeli, rok in nog nisem mogla premikati, zaradi nepotrebnega pomirjevala pa tudi ne govoriti. A vsem sem slišala in čutila. Zgodba A62 Pri prvem porodu sem doživela predrtje mehurja brez dovoljenja, porod na hrbtu, čeprav tega nisem želela in prerez presredka. Prav tako sem doživela pritisk na fundus maternice. Pri drugem porodu, sem dobila nesposobno babico, ki mi ni dovolila roditi na vseh 4-ih, komaj sem si izpogajala, da sem rodila na boku, hvala bogu vse ostalo je bilo v mojih rokah, saj sem do zadnjega ostala doma in rodila 8 minut po prihodu v porodnišnico. Ne bom pa pozabila besed babice, češ kaj je to zdaj modna muha, da nobena noče na hrbtu rodit. Zgodba A63 Zadnji porod (sicer tretji po vrsti) je bil zame najbolj negativen. Prišla sem na dogovorjeni dan v porodnišnico, da so mi porod sprožili. Že v triažni ambulanti sem bila negativno presenečena, ko sem izpolnjevala vprašalnik in mi je babica rekla, da moram obkrožit, da se strinjam s prisotnostjo študentov. Ko sem ji rekla kako to, mi je rekla, da druge možnosti sploh nimam kot da se s tem strinjam. Čeprav sem v resnici hotela obkrožiti, da se ne strinjam. Vendar si potem tega nisem upala storiti, ker me je skrbelo, kako me bodo potem obravnavali. V porodni sobi pa se je ta babica, pri kateri sem rodila, obnašala ves čas vzvišeno, niti predstavila se mi ni. Ves čas sem imela občutek manjvrednosti. Ko sem ji rekla, da želim imeti kot protibolečinsko sredstvo Ultivo, se z mano ni strinjala in me je na vsak način hotela vsiliti epiduralno, ker baje to bolj pomaga in se večina porodnic odloča za njo. Tu sem potem dosegla svoje, a bila je zelo užaljena in je rekla, da jaz nič ne rabim proti bolečinam. Po dveh urah hudih popadkov, ko sem bila že čisto brez moči, je le poklicala anesteziologa, da so mi dali ultivo. Med porodom je bila težava tudi ta, da mi je dojenček z glavico tako čudno pritiskal na mehur, da nikakor nisem mogla urinirat. Bolečina je bila zares velika (meni se je zdelo huje kot popadki) in kljub eno-urni prošnji, da mi naj vstavi kateter, nisem bila slišana. Ko je končno le uvidela, da res ne morem urinirat, mi je potem samo zelo močno pritiskala na mehur, da sem ga izpraznila ob iztisnih popadkih. Potem sem imela še kar nekaj časa težave z uriniranjem. Zaradi odnosa, kakršnega je imela ta babica do mene med porodom, sem se počutila zelo podobno kot takrat ko sem doživljala spolno zlorabo. In čisto iskreno: me je groza, da bi še morala it kdaj rodit. Zgodba A65 Moj porod je sicer bil hiter in kratek, trajal je 1 uro in 37 minut. Bilo je vse super, osebje in vse ostalo. Motilo me je le to, da se nisem smela premikati. Ves čas popadkov sem mogla ležati na boku, ker sem bila priklopljena na ctg. Meni pa bi ustrezalo takrat, da bi lahko vstala iz postelje, se malo sprehodila da bi šla lažje iz popadka v popadek, pa mi niso pustili ... Zgodba A66 Siljenje v pritiskanje kljub temu, da sama nisem čutila nikakršne potrebe po tem. Po obrazu in v očeh so mi zaradi tega popokale žilice. Boleče pritiskanje na trebuh več ljudi. Trebuh sem imela v modricah se nekaj tednov. Prerez presredka brez najave, brez opozorila, brez privoljenja. Nezadostna seznanitev s posledicami določenih medicinskih intervencij (npr. razpok plodovih ovojev, omejitev gibanja ...). Ponižujoče lulanje v kahlo po porodu. Zgodba A67 Naraven porod, z intravenoznim lajšanjem bolečin. Na koncu sem dobila umetne popadke. Vse je bilo ok. Osebje je bilo super, zelo ustrežljivi, za vsak poseg v telo vprašajo in razložijo. V celoti so upoštevali porodni načrt. Nihče ni skakal po meni in potiskal otroka ven :-) Motilo me je to, da otrokov oče ni smel biti ves čas ob meni, dokler nisem šla v porodno sobo. In to, da je porodnišnica zelo stara in vrata niso zvočno izolativna in sem zato med porodom ves čas poslušala tuje krike. Sicer pa pohvale porodnišnici [ime izbrisano, op. avtorici študije], glede na razmere delajo super. Poporodna oskrba je bila ok, sestre te pohvalijo in tudi grajajo, če to 106 rabiš. Dela pa tam ena sestra, ki vsem govori: kaj se sploh trudiš z dojenjem, saj itak ne boš imela mleka. To me je najbolj zmotilo. Zgodba A68 Zaradi polsedečega položaja je bil poškodovan presredek. Pred tem sem prosila, da bi rodila na pručki, a je babica povedala, da te prakse ne izvajajo oziroma nimajo ustreznega znanja za porod v drugem položaju kot na postelji. Želela sem roditi naravno in sem se zato ves čas poroda bojevala z motečimi nasveti sester in babic, naj vendar vzamem sredstvo proti bolečinam, saj ni več potrebno, da ženska rodi v bolečinah. Seveda jih nisem poslušala, a me je zelo motilo. Po porodu je bila popkovina prerezana prehitro, sestra je trdila, da ne utripa več, a imam pomisleke, da temu ni bilo tako. V zadnji fazi poroda, ko sem potiskala, je glavno mlado babico izrinila starejša, ki me je želela motivirati na način, da stavi, da sem hitrejša v porodu kot sosednja porodnica v sobi poleg moje. Zelo moteče in boleče. Zgodba A69 V porodnišnico sem bila sprejeta dan prej. Otrok je bil v medenični vstavi in poskusili naj bi z obratom. Ker je bilo plodovnice malo in mislim da nekoliko slabši ctg, obrata niso izvedli, so me zadržali na opazovanju. Bila sem 38 5/7. Ponoči pa so se začeli popadki. Ker sem bila prvorodka in tudi moj prag bolečine niti ni tako majhen, saj sem zaradi endometrioze v preteklosti bila vajena hudih bolečin med menstruacijo, se niti nisem zavedala, da bi to že lahko bili pravi popadki. Nagonsko iz preteklih izkušenj sem šla pod topel tuš. Pod tušem sem po moje prebila več ur, vmes, ko mi je lepo odleglo, sem šla spat. Nagonsko sem popadke predihavala v položaju na vseh štirih, ker mi je edino ta položaj odgovarjal. Osebja v porodnišnici nisem želela motiti, razen če bo res nujno, danes mi pa tudi ni bilo žal, da ga nisem. Zjutraj, ko se je začel ropot, pa sem se odpravila po celi dolžini hodnika do sestrske sobe. No pa pot ni bila ravno enostavno, saj sem imela popadek skoraj vsake dva metra. Telefon se mi je ugasnil, saj nisem pričakovala, da bom zadržana, mož pa naj bi mi polnilec pri-nesel šele naslednji dan, tako da nikogar nisem uspela obvestiti, da se nekaj dogaja. Sestri sem razložila, da so krči kar hudi, da najbrž rojevam. No njen odziv je bil kot bi me polil z ledeno vodo. Da to že ni porod, če lahko hodim, pa da če sem spala vmes tudi ne, da ni nobene potrebe, da se obvesti mojega partnerja, pa da naj drugič pritisnem zvonec kot vsi normalni, da ona ne more vohat in tudi ne bo hodila po sobah gledat za vsak slučaj, saj se tudi ona mora naspat. Potem me je napotila v pregledovalnico, kjer sem čakala dolgo, vmes sem imela ves čas popadke. Najprej so posneli ctg, ležanje na hrbtu me je noro bolelo. Zdravnica, ki me je pregledala, je naznanila, da sem 6 cm odprta in takoj v porodno. Zagnali so paniko, me dali na invalidski voziček, name zmetali vse moje stvari, nekaj jih tudi pogubili. Ves čas sem ponavljala, da naj prosim obvestijo mojega moža. Do porodnišnice je imel namreč uro vožnje in sama ga nisem mogla poklicat. Ves čas so mi ponavljali, da jaz bom rojevala še ure, da naj se mi ne mudi. Ura je bila sedem zjutraj. Peljali so me v porodni blok z vozičkom. Potem pa so me skipali kot kos mesa z vozička v čakalnici in me pustili samo, s popadki za kar nekaj časa. Vem, da sem se počutila prestrašeno in osamljeno. Nič nisem razumela in spet nagonsko pristala na vseh štirih. Naprej sem morala peš. Pripeljali so me do pripravljalne sobe. Potem me priklopijo na ctg, in zdravnik je ocenil, da sem odprta 10 cm, da ni časa za nič več. Zagnal paniko. Kar naenkrat se je v sobi pojavilo vsaj 10 ljudi. Predstavil še tako ni nihče, vsi so strmeli v moje mednožje. Vrata na hodnik so bila na stežaj odprta, luči prižgane, popadki res intenzivni, da sem kričala. Kričala, sem naj pokličejo moža, pa ga niso, kričala sem, da ne morem ležat. Zakrčila sem se na bok, na silo so mi vlekli noge narazen in mi govorili, da naj mirujem. Kako ponižano in razčlovečeno sem se počutila, z besedami težko opišem, ko se samo spomnim. Ko me niso mogli obvladati, so mi namestili noge v stremena in me privezali. Še enkrat poudarjam, da se mi bolečine do vstopa v porodno sobo niso zdele nič posebnega. Bolečine ob rojevanju na hrbtu pa nepopisne. Spet so zagnali paniko, otroku je padel utrip, ko so me uspeli zvezat. Babica oz sploh ne vem kdo v množici me je prerezal, rekli so, da morajo pri medenični žal vedno. To je pravzaprav najbolj boleč spomin. Ta pekoča bolečina, ki sem jo povezovala z iztisom, danes po še dveh porodih vem, da je bil to prerez. Nekdo tretji me je ta čas spraševal, kakšna je bila moja teža pred zanositvijo. Kje stanujem in podobne reči, ki jih nisem mogla jasno razmišljat. Potem pa so mi nabili še kanilo za glukozo za iztis ter se mi opravičevali, da drugega za bolečine mi zdaj več ne morejo dat, saj je otrok že skoraj zunaj, pa sploh prosila nisem ničesar. Vseeno so mi tiščali masko na obraz in mi govorili, naj raje energijo za kričanje porabim za iztis na ukaz. Otrok je bil rojen ob 8h zjutraj, seveda je moj mož vse za-mudil. Ko je prišel sem bila že na živo zašita in začuda že oprana in pokrita, množice pa ni bilo več pa tudi luči 107 so pogasili. Otroka sem dobila na sebe le za minuto, popkovino so rezali takoj, preden sem se zavedla ali lahko karkoli rekla. Bila sem omotična od plina, da nisem mogla zbistrit misli in se sploh nisem zavedla, da sem rodila. Potočila sem solzo, ko sem zagledala moža, od žalosti, ker sem vedela da si je res želel biti zraven. Šele ko sem ga zagledala sem se zavedla, da otroka sploh ni poleg mene, kar tam so ga pustili, na previjalni mizi na drugi strani sobe. Takrat se mi izkušnja še ni zdela tako slaba, vse sem potlačila v podzavest. Vesela sem bila, le da je z obema vse v redu. Pa ni bilo. S šivi sem imela strašne probleme, vnetja, bolečine. Še po pol leta nisem normalno sedela. Kolki in hrbet so me tako boleli, da pri mesec dni starem otroku nisem uspela na sprehod več kot pol kilometra od doma, nazaj me je mož skoraj nesel. Danes imam tri otroke, za drugega sem se težko odločila. Danes vem, da to kar so mi naredili, ni bilo normalno, niti človeško. Vseeno jim je zate, s tabo ravnajo ko s kravo v štali, pa si verjetno tudi krava zasluži kaj boljšega. Zgodba A70 Prvega otroka sem rodila v [ime izbrisano, op. avtorici študije] porodnišnici, stara ravno 25 let (brez posebnih znanj o teh zadevah, sem bila prva od moje generacije, ki sem rodila, tako, da tudi nisem imela nekih »zgodb«). Že ob prihodu me je babica sprejela »tovarniško«, kot da smo porodnice na tekočem traku. Mrzlo, neprijazno, vse ji je bilo odveč. Baje ima ta babica naziv »Hitler babica« – to sem potem izvedela kasneje. Sicer mi je že doma malo odtekla voda (proti jutru), tako, da sem potem na jutro odšla v porodnišnico (nekaj čez 7.00). Ko sem prišla, še nisem imela svojih popadkov, zato je takoj ugotovila, da bodo potrebni umetni popadki. Razloži-la mi ni nič, jaz pa sem bila mlada, neizkušena in preplašena, zato tudi nisem kaj dosti spraševala. Rekla sem si, da že ve, kaj dela in da bo že ok kot bo. Odprta nisem bila še nič. Dala mi je torej umetne popadke in tako so se popadki kmalu začeli. Kmalu so postali zelo boleči, poskušala sem predihavati, ampak kaj dosti nisem vedela o tem, kako je prav. Prišla je na vsake toliko časa naokoli (sicer sem bila na porodnem oddelku sama z možem), ampak bolj kot ne, je le ugotovila, da se zelo počasi odpiram in da to nikamor ne gre. Še zavila je z očmi in odšla za nadaljnje pol ure. Vmes enkrat je še zvišala dozo umetnih popadkov in potem je postalo vse skupaj zelo mukotrpno. Popadki so se vrstili, odpirala sem se počasi, ko je prišla, me je vedno hotela pogledati med popadkom, kar me je bolelo res neznosno. Ko sem jo vprašala, ali res ne bi šlo drugače, da pogleda ko je premor med popadki, mi je osorno rekla, da ne, da tako je in da bom že potrpela. Ko sem jo poprosila, da mi pove, kako naj diham, je zalajala name, da saj mi je že rekla, da naj diham kot kuža in da sem sama kriva, če je ne ubogam in ne delam kot je rekla in da ni čudno, da porod nikamor ne gre. In potem je spet šla. Jaz sem poskusila dihat kot je rekla, vmes se mi je začelo vrteti, čutila sem, da bom padla v nezavest, če bom tako nadaljevala. In je spet šla. In tako se je vse skupaj vleklo in vleklo in vleklo, vmes je še zvišala dozo in v enem trenutku so se popadki začeli zlivati v celoto, brez pavze, brez prenehanja ... spomnim se, da sem samo še ležala tam, se zvijala od bolečine, napol zavestna, z obrazom v blazini, mislila sem si samo še, naj se že to konča, jaz ne morem več, tudi če umrem, samo naj se že konča. Ta zadnja faza je trajala (potem sem kasneje vse skupaj sestavljala, z moževo pomočjo) kar kako uro, kako sem preživela, ne vem. Potem pa sem začutila pritiskanje navzdol in si nisem upala pritiskati, ker sem poprej brala, da lahko pritiskaš šele, ko si popolnoma odprta, sicer lahko poškoduješ porodne poti. In sem poslala moža ponjo, vmes zadrževala in po nekaj debelih minutah (kakih petih minutah) vendarle pride ta babica, vsa naveličana in zlovoljna, kaj spet hočem. Sem ji povedala, da mi pritiska dol, me pogleda in ugotovi, da sem popolnoma odprta. Potem pa kot naenkrat, se vse mudi. Začne se oblačiti, pripravljati stvari, pripravljati mene, posteljo, še ena druga babica je prišla. In do časa, ko je bila ona pripravljena in je naznanila, da lahko pritiskam, so meni popadki ugasnili. Kot da jih ni. Ona meni, ja, pritisnite ob popadku. Jaz njej, da jih ni. On meni, vseeno pritisnite kot bo. In tako sem nekaj na silo pritiskala, nikamor ni nič šlo oz. zelo počasi, ona je bila že nestrpna, sitna, govorila mi je, naj že vendar pritisnem. Potem je prišla še ena oseba (mogoče še ena babica, ne vem) in potem sta mi dve od njih močno pritiskale na trebuh, spodaj pri nogah pa so se mi poblisnile škarje, da sem samo še videla in nato začutila, da mi je prerezala presredek. Otrok se je potem po še nekaj časa nekako rodil, jaz sem bila čisto preč. Toliko, da tudi nisem pogledala, ali otrok sploh diha, joka, katerega spola je, takrat mi je bilo samo vse skupaj ena velika na pol zavestna boleča zmešnjava. Hb, je bil otrok ok. Potem so me še šivali, bolelo je za znoret. Sicer je zdravnik rekel, da mi je dal nek analgetik, ampak sem čutila vsako iglo, vsak zbodljaj, na že tako razbolelem telesu. Ko sem ga vprašala (bolj sem želela izvedeti, kako dolgo bo še trajalo), ali je veliko za zašit, je rekel: »če bi bilo malo, se ne bi spla- čalo šivat«. Zaprla sem usta in trpela dalje. Kaj sem pa hotela drugega. Brez moči, brez glasu, gola, razgaljena, razbolena. Kasneje na oddelku je bilo bolje. Sestre razmeroma prijazne. Takrat je bilo še vsega dovolj (brisač, vložkov, vsega, si si vzel po potrebi) in si si lahko sam postregel. Tudi mož je lahko prišel kadarkoli in mi poma-108 gal, ker me je vse bolelo spodaj. Čeprav ponoči sem bila sama, otrok je jokal, meni je vse tiščalo navzdol, bolelo me je, peklo, še hemoroide sem dobila. Potem je imel otrok še zlatenico in se je vse skupaj še podaljšalo za nekaj dni. Potem pa končno domov. Odleglo mi je, da ne znam povedati. Kasneje sem rodila še 3x (imam 4 otroke) in je bilo bistveno lepše od te prve izkušnje. Pravzaprav ima prav lepe spomine nanje. Res je, da sem potem vedela, kako in kaj. Po malem sem se šalila, da bi lahko tudi sama rodila. Ampak vem, da je bilo veliko tudi to, da sem rodila ob prijaznih babicah, ki so me spodbujale in bile do mene spoštljive. Zgodba A72 Babica ni upoštevala, da nočem biti prerezana, celo porodni načrt je prebrala pred pričetkom, kjer je bilo to tudi zapisano. Kljub temu, da sem ji to dvakrat jasno povedala v fazi iztisa. Rekla je da me ne bo, pa me je vseeno, ker je rekla, da bo tega otroka ona porodila. Čim je prerezala, se je otrok rodil, ona pa je končala z izmeno in odšla domov. Ko me je prerezala, sem nehala sodelovati in zgubila stik z dogajanjem v sobi. Otroka sem bila vesela, a me je vseeno preplavila žalost. Brez dovoljenja so posegli v moje telo in mi ga uničili. Zgodba A73 To je bil moj drugi porod, drugič v [ime izbrisano, op. avtorici študije] porodnišnici. Lahko rečem, da sta bila oba poroda zelo lepa, nimam pripomb, imam pa dve pripombi. 1. Ko so me po porodu peljali na vozičku v sobo, je bil v posteljici tudi moj sin. Potem so mi rekli, da ga bodo samo malo pogledali in mi ga hitro pripeljali nazaj. Meni se ni zdelo nič hitro, zdelo se mi je, da ga celo večnosti ni, mislim, da je minila ena ura. Ne vem, zakaj po porodu otroka odpeljejo stran od mame. Zakaj mama ne more biti zraven in gleda, kaj delajo z NJENIM otrokom? Jaz sem bila po obeh porodih popolnoma pri moči in nisem potrebovala počitka v taki meri, da bi bila z otrokom toliko časa ločena. 2. Ker se prehranjujem izključno z rastlinsko hrano, si me je pediatrinja [ime izbrisano, op. avtorici študije] zelo privoščila. Sama sem vitke postave, rodila sem krasnega fantka (3370 in 51 cm). Ko ga je držala v družbi študentov, je rekla proti mojemu sinu: »Pridi, ti bom dala klobaso, da ne boš samo te vode pil.« V tistem trenutku sploh nisem dojela, da si me je grdo privoščila. Lahko povem še, da sem oba otroka dojila skoraj 3 leta in pol, tako hčer, kot tudi tega sina. Kar si je pediatrinja drznila reči, je nestrokovno, nespoštljivo in nesramno. In to le zato, ker sem povedala, kakšen obrok hrane želim. Pri prvem porodu leta 2007 ni bilo nobenih problemov. Zgodba A75 Nespoštovano sem se počutila, ko je sestra ob moji prošnji, da se želim dvigniti iz ležečega položaja, h katere-mu je je spodbudila zaradi vaginalnega pregleda, zavrnila s besedami: malo pozno ste se spomnili. Ne morete več se zmišljevat. Pred tem mi je gospa brez moje vednosti predrla ovoje. Še danes mi ni vseeno. Zgodba A76 porod je potekla ok, ob mojem soglasju so bile poleg študentke, ki so lepo skrbele zame, bil je prvi porod in je potekal počasi. na koncu so mi predlagali predrtje mehurja, kar je bilo v dogovoru z menoj. na koncu pa se me je lotila babica, ki ni varovala, ampak razrezala presredek. to mi je ostalo v spominu do naslednjega poroda ob drugi babici, ko sem zopet videla to babico priti po »pribor za šivanje«: potreba ali rutina? meni se pri naslednjem porodu ni nič potrgalo in nihče me ni rezal. Hvala za posluh. LP, Zgodba A77 Prosila sem, da dojenčki ne prerežemo se popkovnice. Zakaj pa ne, saj je vendar prazna. S tonom, ki ne dopu- šča ugovora. Možu potisne škarje v roke. Popkovnica je ni nič motila, tudi mene in dojenčka ne. Čisto samo zato, ker se ji ni ljubilo priti se enkrat k meni. Ja, tudi taka traparije te lahko prizadene. Poleg tega niso ustregli niti eni moji želji o bivanju na oddelku. Včasih mislim, da so me nalašč 4 dni zadrževali noter da bi mi ja dosa-dili. 109 Zgodba A78 Moj prvi porod je bil sicer zelo lep v celoti, vendar je bil pri njem en del, ki je bil silno nespoštljiv in sem se po njem težko sestavila. Po opravljenem CTGju ob sprejemu v porodnišnico me je pregledala porodničarka. Ker je vaginalni pregled materničnega vratu med popadki v tistem razkrečenem položaju precej nelagodno doživetje, tudi če sam po sebi ne boli, sem mižala. Porodničarka je komentirala, da sem že 4cm odprta in da bom lahko šla v porodno sobo, izvlekla roko iz mene in ko sem se še z zaprtimi očmi počasi pripravljala, da bom vstala s stola, mi je brez vnaprejšnjega opozorila, kaj šele vprašanja, predrla plodovne ovoje. In ko sem se nenadoma, s široko odprtimi očmi od presenečenja, dvignila v polsedeč položaj, je doktorica še komentirala, da že dolgo ni videla tako veliko plodovnice odteči in še, ob pogledu na moj zaprepaden izraz: »Ja, sej sem rekla, da greste v porodno, kaj ste pa pričakovali?« Ne problematiziram predrtja plodovnih ovojev, če bi mi jih zdravnica ponudila kot možnost, bi jih najverjetneje sprejela. A ker se je to zgodilo brez mojega privoljenja, in ker sem mižala in nisem videla, kaj se dogaja okrog mene, tudi brez mojega vedenja, sem imela močan občutek zlorabe, da je nekdo z intimnimi deli mojega telesa storil nekaj brez mojega pristanka. Po tem dogodku sem se odšla tuširat in se borila s solzami (vedela sem, da če se razjokam, se bom težko spet sestavila nazaj). Ob tem naj še poudarim, da sem se z babico kasneje v porodni sobi o tem pogovorila, da je izrazila razumevanje za mojo stisko in mi obljubila, da se bo o vsakršnem posegu posvetovala z menoj oziroma z možem, če jaz ne bom mogla odgo-varjati, česar se je tudi absolutno držala. Porod je bil povsem naraven, lep in dokaj hiter, s porodničarko pa sem se srečala zgolj po koncu poroda ob šivanju. Tudi tam sem pri njej pogrešala, da bi pokazala vsaj trohico sočutja. Zgodba A81 Tisti dan sem bila edina porodnica. Vendar jim ni bilo v interesu, da bi se posvetili mojemu porodu. Težave so se začele že med pregledom ob prihodu, saj je bila dr zelo groba. Spraševali so me iste stvari kot 5 dni prej, ko sem prišla zaradi popadkov, vendar se nisem bila dosti odprta. Že takrat so me želeli obdržat, a sem vztrajala, da bom na aktiven porod čakala doma. V nedeljo pa se je zares začelo in vse se je dogajalo zelo hitro do vstopa v porodno sobo, kjer so me prisilili v ležanje, niso mi dovolili pit, a sem partnerju zabičala, naj mi ponuja samo mojo vodo, ker sem si jo prinesla, da jo bom pila, ne gledala. Pri vstavljanju kanile je babica 3x zgrešila in zaradi teh njenih neuspelih poskusov imam poškodovan živec, ki vodi preko kazalca desne roke v zapestje. Ob določenih gibih čutim trzanje v prstu in neprijetno ščemenje vse do zapestja. Gibanje sem si omogočila samo 2x v 5h z izgovorom, da me tišči lulat. Enkrat me je res ;) babica je prihajala k nama s partnerjem vsako uro in opravljala vaginalne preglede, iz ozadja pa sem slišala smeh in naročanje kosila, vonj po kavi, ki se je širil v porodno sobo, mi je bil zelo neprijeten. Samovoljno mi je med enim vaginalnim pregledom predrla mehur. Popadki so se stopnjevali in v nekem trenutku je za mano stala babica ter že nastavljala injekcijo in komentirala: »Takih močnih popadkov pa še nisem videla. Vam bom dala nekaj proti bolečinam.« Jaz pa: »Neee, nočem!« Hotela sem umaknit roko, vendar me je zagrabila in izjavila: »Ah, kaj pa vi veste!« In se smejala. Ko je prišel čas za potiskanje, so mi dali se masko, po kateri nisem bila več sposobna gledat, kar zaspala bi. Obrnili so me na hrbet in govorili, ko bo popadek, pritisnite. V paniki nisem čutila nobenega popadka in takrat so oni zagnali cel halo, partnerja so poslali ven, dve sestri sta se mi vrgli na trebuh, na koncu so me prerezali in naredili vakuum. Fetalni distres so rekli :( z zavezanimi nogami sem se dvignila pokonci, saj sem želela otroka imeti na prsih in sem ga zagrabila takoj, ko je prišel ven, a so mi ga po parih sekundah vzeli in ga odnesli na ogrevano mizico, slišala sem hčerin jok, a nisem mogla do nje :( takrat so ji dali K vit in kapljice v oči, brez da bi nama s partnerjem povedali. Otroka sem redno pristavljala, a se je le s težavo dojila, čeprav je dobro zagrabila. Več- krat sem klicala sestre na oddelku za pomoč, vendar nikoli niso prišle za več kot 2 minuti. Ob odpustu pa so mi namignili, naj ji dajemo dodatek, ker so ji ga tudi oni, ker je bila vsako jutro zelo jokava, ko so jo preoblačili!!!! Kazala je tudi znake zlatenice, a na srečo ni bilo potrebno zdravljenje z lučko. Ko sem odhajala, sem komaj hodila, za sedenje sem cel mesec potrebovala plavalni obroč. Bolečine, ko sem šla na veliko potrebo, ne znam niti opisat ... trgalo me je. Bala sem se, da se bom spet pretrgala. Na prvem gin pregledu pa je ginekolog komentiral, da zakaj sem bila med porodom tako trda!?!?!?! Spolni odnosi so postali lepi komaj po enem letu po porodu. V drugo sem se odločila, da si poiščem dulo in skupaj smo se iz obale odpeljali na [ime izbrisano, op. avtorici študije]. Rodila sem na poti, vendar me ob prihodu ali v času bivanja v porodnišnici niti enkrat niso ogovorili s poniževalnim tonom, ali se kakor koli norčevali iz mene. Ne predstavljam si, da bi spet morala v [ime izbrisano, op. avtorici študije]! 110 Zgodba A82 /odlomka/ Sam porod je potekal v redu in je bil s strani bolniškega osebja korekten. Muke, na katere bi rada opozorila, pa sem doživela pred samim porodom in med bivanjem v porodnišnici. Moji popadki so se začeli ob približno 3h ponoči. Naj še povem, da je bil to moj prvi porod. Ob 5h so popadki postali tako pogosti, da je napočil čas, da se odpravim v porodnišnico. Tam me je sprejela babica, očitno namrščena, vznejevoljena in zagrenjena, ker sva ji z možem kratila nočni počitek. Kot da sem neki brezvezni nebodigatreba, me je napotila v neko sobo, kjer je kao preverila, če sem dovolj odprta za porod. Kao, ker je ta »pregled« bil nekaj najbolj bolečega in nečloveške-ga, kar sem v življenju doživela. Ta »pregled« je babica opravila tako grobo, sadistično, tako zelo brez občutka, da sem kar otrpnila, zlasti zato ker take »obravnave« nisem/ne bi pričakovala niti v nočni mori. Razprla mi je noge in mi meni nič, tebi nič v vagino potisnila vsaj štiri prste, da sem močno zastokala in se s petami nagonsko odrinila navzgor po ležišču, ona pa me je vlekla za noge in vpila namen, da kaj stokam, ter se zlobno reža-la in večkrat pripomnila, naj bom tiho, češ da nisem prišla v wellness center (dobesedno ta izraz je uporabila). Ko je naposled ugotovila, da bom res rodila, me je odvlekla do klistirne, mi vstavila klistir in me pustila samo na školjki vsaj kakšnih 10 ali 20 minut; v tem času sem se res bala, da bom rodila v školjko, ona pa je nonšalantno šla na kavo in čik, ker sem jo zbudila (ko se je vrnila, je tako smrdela po cigaretih, da mi je šlo na bruha-nje). Medtem ko je kofetkala, sem se očitno tako zelo odprla (res sem imela občutek, da bom rodila v školjko), da jo je čisto zares stisnila panika, ko je videla, da bom zdaj zdaj porodila in me je zato hitro »pospremila« v porodno sobo. Hvalabogu se je ravno menjala izmena, ura je bila plus minus 6.15, in me je tam sprejela neka druga »normalna« babica, porod je potekal hitro, praktično sem v eni uri in pol, ob 8.03, rodila zdravo, krepko, prelepo deklico. Skratka, porod je bil v redu, nadaljnje muke isusove, so se pojavile ob dojenju. Prvi dan je dojenje steklo, kot je treba, drugi dan pa so dojke postajale vse večje in vse bolj polne, tako polne, da se mi je raztegnila tudi bradavica. Hči je bila lačna, logično, vendar se ni in ni mogla s tistimi majhnimi ustki prisesati na bradavico. Jaz pa dobesedno nisem znala, kako se v takem primeru ravna. Tako sem se mučila ves dan po malem. Pozno zvečer, ko sem bila že čisto izmučena, sem poklicala dežurno sestro. Očitno sem tudi njo zmotila, morda zbudila pri dremežu, kajti pridivjala je vsa nejevoljna, češ kaj neki hočem »ob taki uri«. Opisala sem ji težavo, ona mi je razprla spalno srajco, me grobo zgrabila za dojko in kot da to še ni dovolj, prijela me je za bradavico in mi jo začela vleči in vrteti kot gumb na radiu, od bolečine sem dobesedno videla vse zvezde tega vesolja. S to metodo naj bi bradavica nabreknila, otrok pa naj bi se prisesal. Ko je bila že na vratih, povsem nezainteresirana, ali je metoda sploh delovala in je moj otrok še vedno lačen jokal, se je bradavica vrnila v prvotno stanje, tudi sam sem začela jokati, od nemoči, od brezupa. »Cimra« mi je takrat rekla, naj grem pod tuš, ker mi bo pod vodo bradavica nabrekla. Tako sem storila, mleko je kar špricalo v vse smeri, hitro sem se obrisala in pohite-la podojit svojega otroka. Ki je potem goltal mleko in končno, po vsem dolgem dnevu, zaspal za cele štiri ure. Rodila sem v petek, vse to se je dogajalo čez vikend, v ponedeljek pa sem zdravnika porodničarja pričakala oblečena in trdno odločena, da grem še isti dan domov. Povedala sem mu, da sem izmučena, prepuščena sama sebi, da je hrana povsem neprimerna za porodnice, ter da imam doma moža, ki komaj čaka, da bo lahko tudi očka v polnem pomenu te besede. Sicer me ni pustil domov, a sem bila vsaj tisti zadnji dan deležna normalne obravnave (normalne zame pomeni brez osladnosti in brez pretirane pozornosti, a vendar tudi brez nejevolje in brez grobih manir; normalni smo, ko smo človek človeku). V šali kdaj rečem, da ni dobro roditi v petek ali čez vikend, v resnici pa to sploh ni šala, je samo moja grenka izkušnja. Po vrnitvi domov sem vsak dan, vsako sekundo posebej uživala s svojim otrokom, dojenje je potekalo brez težav, hči se je sama odstavila pri 10-ih mesecih, dasiravno je bil moj namen, da bi jo dojila magari do tretjega leta. Danes je hči stara 12 let in lepo je biti njena mama. Zgodba A83 Podajanje od osebe do osebe; noben ni celostno prisluhnil željam. Sforsiran prebod mehurja, čeprav izrazito izražena želja po naravnem porodu. Utemeljitev v smislu, da je kljub temu lahko naraven porod. Med porodom sprememba osebja – jutranja izmena (starejša babica) še manj posluha za želje in se hujši posmehovalni ton. Tudi zdravniki želeli le dati umetne popadke, v kar so me tudi prepričali. Za protibolečinsko terapijo jim niti ni bilo toliko mar, da je pravočasna. Porod sem preživela zadrogirana v bolečinah, zaključil pa se je s pritiskom na trebuh in prerezom (podaljšanim) presredka. Vse, kar je bilo prvotno izraženo, da ne želim. Seveda 111 tudi posluha za druge položaje kot ležeči ni bilo. Zaradi prereza sem tudi izgubila večjo količino krvi in imela počasnejše okrevanje. Pri šivanju reza je tudi od zdravnikov bil posmehljiv odnos, da saj malo pa moram čutiti šivanje. Občutek popolne izigranosti in travmatična izkušnja. Zgodba A144 Prvi porod so najbolj zaznamovali naslednji dogodki: Pri prvem prihodu v porodnišnico so me poslali domov, ker sem imela še prešibke popadke, mi je pa že odtekla voda, vendar tega ni nihče preveril, jaz pa nisem vedela, ker je bilo po kapljicah. Doma sem naslednjih 24 ur predihavala popadke, če sem stala, hodila, so bili pogostejši in močnejši, če sem se ulegla, so se ustavljali in bili redkejši. Ko sem prišla po 24 urah nazaj v porodnišnico, odprta 3 cm, so me dali ležat, kljub temu, da sem jih opozorila, kaj se dogaja, ko ležim. Klistir sem dobila za brezveze – doma sem šla 7-krat na veliko potrebo, črevesje se je očistilo. Nepotreben postopek torej. Iz mene je šla zgolj tekočina, ki so ji dali vame. Na vodo so me pustili samo enkrat, zaradi infuzije pa sem imela seveda poln mehur. Ko je sestra prinesla kahlo, sem ji povedala, da zaradi nervoznega mehurja, ne morem mokrit pred partnerjem in njo - ni me poslušala. 10 minut sem ležala na kahli in nazadnje vseeno dobila urinski kateter, ker seveda nisem mogla lulat. Kateter so vstavili, dali ven, tik pred iztisom pa ponovno izvedli cel postopek. Sečevod sem imela popolnoma uničen, od bolečin pri lulanju sem po porodu večkrat jokala. Curek urina je šel v vse smeri. Zaradi ležanja sem imela prešibke in preredke popadke, zato sem dobila umetne. Ti so svinjsko boleči in sem zaradi njih dobila tudi plin in nazadnje sistemski opiat, želela sem roditi brez pomoči opiatov, vendar ni šlo - umetni popadki so bili prehudi. Svoje sem predihavala brez večjih težav. Ker je bilo poletje in je bilo res vroče tudi v porodni sobi, sem se želela sleči. Niso ni pustili. Poleg vsega, kar že tako doživlja ženska v porodni sobi, sem morala ležati v debeli flanelasti spalni srajci, temperatura pa visoka, da je vsem tekel pot že samo pri sedenju. Brez pojasnil zakaj, mešalo se mi je od vročine, vse kar sem lahko naredila je bilo, da sem si srajco zvila do pazduh. Zaradi odtekle vode več kot 37 ur pred iztisom, se je sin pokakal v trebuhu, zaradi česar sva oba dobila po porodu antibiotike. Nihče ni preveril niti enkrat, če mi je že odtekla voda. Kljub moji prošnji, da naj ne naredijo epiziotomije, so jo naredili. Po dveh letih imam še vedno čuden občutek pri brazgotini in zelo boleče spolne odnose, do katerih mi posledično sploh ni. Zaradi dolgotrajnega poroda zaradi nenapredovanja odpiranja, sistemskega opiata, zaradi umetnih popadkov, je prišlo do dihalne stiske pri otroku, nisem sploh dojemala, kaj se dogaja z mano. Iztisa se spomnim zelo me-dlo, k sreči pa se je izteklo s sinom vse ok. Naredili so se mi hudi zunanji hemoroidi, zdravila sem jih še več kot 4 tedne po porodu, kolikor je trajalo, da so se umaknili v notranjost anusa. Komentarji sester na oddelku pred celim oddelkom (zaradi vročine so bila vrata odprta tudi med pregledi) »ja kakšno cvetačo imate pa vi med nogami«, sem se počutila še bolj ponižano. Napisala sem stvari, ki so se mi najbolj vtisnile v spomin, s posledicami nekaterih moram živeti še vedno. Resno pa razmišljam, da se bom v primeru druge nosečnosti, odločila za drugo porodnišnico ali vsaj za zelo kasnejši prihod na porod. Hvala, da lahko delim svojo izkušnjo z vami! 112 Zgodba B1 /odlomek/ Z zdravstvenim osebjem se nima smisla bost, četudi imamo prav, kot v tem primeru. Vedno imajo prav, tudi, ko nimajo prav in tudi, ko imajo zelo grd odnos ali ga sploh nimajo, kot moja babica. Občudovalno je komunicirala je z zdravnico, ki se je šla širjenje materničnega vratu brez, da bi se kakorkoli predstavila ali govorila z menoj. Kako bi se počutili vi? Kako bi se počutili, če bi na vaše telo v skrajni stiski priklopili napravo, okrog trebuha bi vam namestili pas s sondami. Med premikanjem bi se sonde zrahljale in babica bi jih nejevoljno popravljala in vas silila da zlezete nazaj na porodno mizo. kako bi se počutili vi, če bi morali »kakati in lulati« (prispodoba za način kako je treba dojenčka potisniti ven) pred tremi neznanimi osebami ki vas grdo gledajo, pri tem pa vam bi ena od njih še prerezala pol mednožja? Kasneje pa bi ga še površno zašila. Zgodba B3 /odlomek/ Postajala sem vse bolj pasivna – čutila sem kako moje telo počasi prehaja v roke medicinskega osebja, kako se oddaljuje od mene same. Zgodba B5 /odlomki/ »Gospa, dve porodnici zunaj čakata na porodno sobo, vi pa zavlačujete s porodom«. Sledile pa so tudi druge, manjše, manj oziroma »manj« pomembne težave. Presredek so mi prerezali in zašili. Zašili pa so mi ga malce preveč. Zaradi tega je čez pol leta sledilo ponovno rezanje in šivanje presredka. Na oddelku so mi sestre poskušale pomagati tako, da so mi ga na prsi pristavljale na silo, z močnimi, izrazitimi gibi. V takem pristavljanju nisem čutila nobene ljubezni in radosti, pa tudi malček se ni in ni hotel začeti dojiti. Žal se otročiček nikoli ni začel dojeti. Ker ga kljub temu nisem hotela hraniti z adaptiranim mlekom, sem si mleko iztiskala in ga hranila po steklenički. Z iztiskanjem sem začela že v porodnišnici in potem s to prakso nadaljevala do otrokovega drugega leta. Ur dodatnega dela, podnevi in ponoči, s pranjem neštetih stekleničk in vse ostale opreme, raje ne štejem. Zgodba B7 /odlomek/ Razen občasnega bevska, naj dam zadnjico dol, da bo lahko šival, ni govoril kaj dosti. Seveda ni niti toliko počakal, da bi anestetik vsaj malo prijel in me je šival kar na živo. Prerez je bil kar velik, dobila sem 10 šivov in na moje vprašanje, zakaj je bilo treba rezati, sem dobila odgovor: »Zato.« Zgodba B13 /odlomki/ Nihče mi ni pokazal, kako se pravilno doji, niti pogledal, kako se dojiva. Pa imajo povsod prilepljene neke plakate, da so bolnišnica prijazna dojenju! Ko mi je drugi večer otrok končno zaspal, mi je sestra prinesla mleko po steklenički, ga potegnila iz mojega na-ročja, ga zbudila in začela hraniti. Začel je jokati, na kar je komentirala, da sploh ni lačen in mi ga jokajočega vrnila v roke. Če bi morala še kak dodaten dan ostati na tistem oddelku, bi se vrgla skozi okno. 113 Zgodba B17 /odlomki/ /.../ ko mi je babica vstavila v žilo metuljčka, prosila, da me obvestijo o vsaki stvari, ki bi mi jo želeli vbrizgati. Nad idejo je zavila z očmi, toda željo je upoštevala. Še vedno menim, da je za težave, ki sem jih imela z dojenjem, kriv sistem v porodnišnici, kjer sem rodila. Tu naj bi bili dojenčki ves čas s svojimi mamicami, dejansko pa sem ga videla le par kratkih uric na dan. In kako naj človek v tem času vzpostavi normalno tvorjenje mleka? Ko je bil mali pri meni, je večinoma spal, lačen (kdo-ve- -zakaj???) ni bil. Ponoči so dojenčke odpeljali in ni jim bilo prav (tako se je vsaj meni zdelo), da bi ostali pri mamicah. Žal sem kot novopečena mamica tudi sama nasedla tistim »dobronamernim« nasvetom tipa: spočijte se, saj boste morali zanj skrbeti še celo življenje. In sem si mislila, mogoče imajo pa prav. Tako sem otročka videla le zjutraj za kako urico ali dve, potem so ga spet odpeljali in pripeljali nazaj šele v času kosila. Popoldne so ga spet odpeljali in nato sem ga za kako urico videla še zvečer. Drugi dan so dojenčka preselili na pediatrijo, v višje nadstropje. Češ, da ima rumenico in da je dehidriran. Sprašujem se, le zakaj?? Moje mleko bi rešilo težavo, prepričana sem, toda kako le, če ni imel priložnosti sesati? Vsaka porodnica dobi na svoji mizici gradivo, kjer piše, kako in koliko pogosto naj otrok sesa, da naravni proces dojenja lepo steče. Toda kako naj porodnica to upošteva, če otroka večino časa ni ob njej?? Zgodba B20 /odlomki/ 1. porod: Porod mi je ostal v spominu kot nekaj, kar sem pač morala dati skozi, še vedno pa sem bila razočarana, ker sem morala ves čas poroda preležati. Ostal je občutek, da sem bil izključena iz dogajanja pri porodu. 2. porod Ostal pa je splošen občutek, da spet nisem rodila v svojem ritmu. Imam občutek, da bi mirno lahko podaljšala porod za kakšno uro dve, bila sem še pri močeh, tudi dojenček je bil zdrav, pa bi potekal v mojem ritmu in v spominu bi ostala lepa porodna izkušnja. Tako pa ostaja grenak priokus, ko se spomnim poroda. Da ne govorim o vrsti razočaranj, ki sem jih doživela na oddelku. Tri ure po porodu so mi vzeli otročka, da bi ga uredili, umili, previli (čeprav so ga uredile že v porodni), in potem sem bila brez njega cele tri ure, ker je pač čakal v otroški sobi na vizito. Najprej sem samo jokala, ker nisem vedela, kaj se dogaja, potem sem začela spraševati, kje je otrok in naj mi ga že enkrat pripeljejo. Pa je bil odogovor vedno enako pokroviteljski, »ja gospa, boste že počakali, odpočijte si zdaj.« Jaz, ki sem rodila in se tako neskončno veselila novega življenja, naj počivam, brez njega? Še zdaj ko to pišem, čutim strašno jezo. In potem, vsak večer pogajanja, naj mi ga po umivanju vendar pripeljejo nazaj v sobo, da bova ponoči tudi skupaj. Razumem, da so ženske, ki želijo ponoči počivati, in smo tudi take, ki si najbolje spočijemo ob otroku. Ne razumem pa, zakaj nam je odvzeta možnost presojanja in odločanja. Zgodba B24 /odlomka/ Ponoči sem ga želela imeti ob sebi – tudi prvo noč, ko večina porodnic dovoli, da otroke odpeljejo. Vendar sem imela poleg njega celo noč ob sebi tudi »tečno« sestro, ki nama dobesedno ni pustila spat. Ves čas me je spraševala, če želim da ga odpelje in da naj kar povem, če želim ... Potem ga je šla previt. Ko ga po 15-ih minutah še ni bilo nazaj, sem pozvonila, naj mi pripelje mojega otroka. Rekla je, da je bil prepoten in da ga je pustila nagega na previjalni mizi (jokat!!). Čez slabo uro je začel šmrkat in mu je šla čistit nos ... Seveda ga je vsakič nazaj pripeljala bolj razdraženega. In tako je bilo celo noč. Že ko sva komaj zaspala, je prišla pogledat če sva v redu in naju seveda zbudila. Naslednji dan sem takoj prosila, da bom previjala sama, hkrati pa sem tudi prosila dr. [ime izbrisano, op. avtorici študije] za predčasno odpustnico, ker je moj otrok (in seveda z njim tudi jaz) preveč razdražen zaradi njihovih postopkov. Seveda sem »jih slišala« da želim domov zaradi svojih kapric, čeprav imam jaz in otrok pri njih najboljšo oskrbo itd. Nisem imela moči za prepiranje, zato sem ostala v porodnišnici. 114 Glede na vse – na moj prvi in drugi porod – sem zdaj trdno odločena, da bo naslednji porod v celoti po mojih željah – to pa ni možno v nobeni slovenski porodnišnici. In to je žalostno. Že prvi porod bi lahko bil čudovit, če ne bi znali v naših porodnišnicah vsega tako prefinjeno uničit. Pa ne uničijo samo izkušnje poroda, uničijo ti tudi prve ure in dni s svojim otrokom. Vsaj pri meni je bilo tako. V dobri veri, da delajo najboljše za nas, delajo v resnici najslabše. In ni mi jasno, kako lahko tega ne razumejo. Zgodba B26 /odlomki/ Iskreno rečeno, ob sestri, ki je največ časa preživela ob meni, sem imela občutek, da sem »krava«, ki je čisto nič ne razume. Tudi moj partner, ki je bil ves čas zraven, je rekel, da je dajala čudna, ne eksaktna navodila, kaj moram početi in tudi sam ni vedel, kaj sploh hoče od mene. Res sem ji želela ugoditi, saj se ona spozna na porod, jaz pa nimam pojma, a pogosto je sploh nisem razumela. Do mene se je obnašala, kot da jo zanalašč »zafrkavam«. Do danes se ne spomnim več, kako zgleda a njen glas imam še vedno v spominu – nočna mora. Ob koncu poroda se mi je na trebuh »metala« mlada začetnica – sestre pa so jo usmerjale in kregale, da tako pa ne, da mora drugače in da se ni vrgla pravi čas. Saj vem, da se morajo tudi mladi naučiti, le bolje bi mi bilo, da ne bi slišala vseh teh pripomb, ker me je resno skrbelo za strokovnost, ki sem je deležna. Na šivanje sem morala čakati, partner je rekel, da približno 20 minut, ker je neka druga porodnica rodila le malo pred mano. Rano naj bi mi stisnile z nečim skupaj. Partner je rekel, da je vseeno kri v rahlem curku tekla naprej. Tako sem zgubila zelo veliko krvi, hemoglobina sem imela za polovico manj, kot je normalno- tako da se mi je še cel mesec vrtelo in sem praktično ves mesec preležala. Transfuzije nisem bila deležna. Ob premestitvi na bolniško posteljo sem padla v nezavest in še nekaj ur mi je šumelo v ušesih. Tudi čez dan je bil stalno prisoten jok enega od naših otročičkov. Šele zvečer, je prišla ena sestra in dala mojemu otroku, ki je ravno takrat jokal in je mislila, da stalno le on joče, sladkano umetno mleko!! Pa tudi en dan še ni bil star! Zgrozila sem se. Rekla je, da to ni nič takega in da ona že ne bo poslušala tega dretja. Ojoj! Zgodba B28 /odlomka/ Ginekologinja mi je dala kar takoj napotnico za amniocentezo z besedami, da ni nujno kaj narobe, je pa dobro, da se popolnoma prepričamo. Dolgi so bili dnevi do datuma preiskave … Ko sva z možem končno sedela v čakalnici in čakala na poseg, nama je sestra povedala, da mož pri preiskavi ne sme biti prisoten zaradi nevarnosti okužb. Sicer bi mi bilo lažje, če bi bil zraven, ampak, zdravniki že vedo. Pa res? Poseg je bil zelo neprijeten in precej boleč, dr. [ime izbrisano, op. avtorici študije] (ki je menda velik strokovnjak na tem področju, čeprav sem pri njem pogrešala malo človeškega odnosa, saj me ni niti pozdravil) pa ga je moral ponoviti 2x, ker se je prvič moja mala pikica tako na hitro premaknila, da je le za las z glavico zgrešila iglo. No, stvar, ki me je najbolj šokirala pa je sledeča: med posegom, kjer moj mož ni smel biti prisoten zaradi nevarnosti okužb, je ves čas zraven dr. [ime izbrisano, op. avtorici študije] sedel nek akviziter, ki je očitno prodajal opremo za ultrazvok. Tudi med samim posegom sta z g. doktorjem ves čas debatirala o tistih napravah, tip se je ležerno vrtil na stolu in vsake toliko časa poškilil na moj razgaljen trebuh in dlake, ki so kukale izza hlačk. Verjetno mi ni treba posebej poudarjati, da sem se počutila vse prej kot prijetno! No, kakorkoli, po posegu sem preležala tistih nekaj ur v porodnišnici in prejela injekcijo, ker imam krvno skupino B rh–. Injekcijo pa bi mi popolnoma pozabili dati, če se ne bi jaz sama prej podrobneje pozanimala o postopku. Ko je v sobo prišla sestra in nam (bile smo tri) rekla, da zdaj lahko odidemo domov, sem jo za vsak slučaj vprašala, kako je kaj s tisto injekcijo pri meni, ki sem rh negativ-na. »Ojoj, še dobro da ste povedala!« so bile njene besede. Tako sem še dve uri čakala na injekcijo, preden sem šla lahko počivat v udobje doma. Mesec dni čakanja na izvide preiskave je bilo peklenskih … Pa se je k sreči vse lepo izteklo, ko sem po pošti prejela obvestilo, da so kromosomi v normalnem številu. Zdrava punčka! Jupi-ii, končno je napočil čas sproščenega pričakovanja! No ja … Prišla je zdravnica, mlada visoka, temnolasa, resna. Nič pozdrava, nobenega očesnega kontakta, kaj šele prijazne besede! Z babico sta me obrnili na hrbet, saj sem bila od bolečin čisto trda. Porinila je vame prste, da me je še bolj zabolelo, in ugotovila, da se še vedno nič ne odpiram in, da bo tole še dolgo trajalo. Najverjetneje do naslednjega dopoldneva ali celo popoldneva. Mislim, da v življenju nisem slišala hujših besed! Potem je vzela 115 kovinsko palico in mi predrla mehur. Kar tako. Sploh nisem vedela, kaj se dogaja, samo začutila sem pljusk te-kočine med nogami … in takoj nato zaslišala zgrožene besede babice: »Ja, zakaj ste pa to naredili, veliko lažje bi bilo, če bi voda sama odtekla!« Kri mi je kar zaledenela v žilah… to pomeni, da je lahko še huje!? Zdravnica pa je le pogledala babico, skomignila z rameni in rekla: »Zdaj je kar je.«, potem je odšla. Zgodba B32 /odlomek/ Naj povem še to, da ne gojim nobenih zamer do babice, porodničarja ali kogarkoli, ki je bil zraven ob porodu. Verjamem, da so ravnali po svojih najboljših močeh. Vendar sem prepričana, da če bi mi dovolili roditi v pokonč- nem položaju, ne bi bilo potrebnih toliko šivov, ne bi prišlo do zapletov po vrnitvi domov, ko sva morala s sinom ponovno nazaj v porodnišnico za cel teden in dobivala antibiotike, veliko hitreje bi okrevala, ne bi potrebovala plavalnega obroča za sedenje, in še marsikaj. Želim si, da bi porodnišnice, ki so zbrale dovolj sredstev za nakup tako dragih postelj, privoščile osebju še tečaj za ravnanje z njimi. Prav škoda se mi zdi, da jih uporabljajo samo za prvo fazo poroda. Nisem še namreč slišala, da bi katera rodila v pokončnem položaju, tudi če je imela srečo in prišla na vrsto za taboljšo posteljo. Dokler je osebje prepričano, da je najboljši položaj ležeč, takih postelj nima smisla kupovati. Pričakovala sem, da bo drugače, saj nam je v šoli za starše predstojnica oddelka pokazala diapozitive s temi posteljami in zelo propagirala pokončen porod. Mogoče pa nisem rodila v pravi smeni. Močno upam, da se bo do mojega naslednjega poroda mentaliteta v porodnih sobah prilagodila njihovi opremi. Babica je namignila pripravnici (vsaj mislim, da je bila to), naj mi spusti posteljo v ležeč položaj. Jaz pa: Kaj, joj ne me spuščat, rada bi rodila v pokončnem položaju! Pripravnica je prenehala s spuščanjem in proseče pogledala babico. Odgovor se je glasil: Ja gospa, zdaj morate mislit na svojega otroka, ne nase! Seveda sem v trenutku utihnila, misleč, da babica ve kaj, česar jaz ne. Rekla je, da moram začeti s potiskanjem, in še isti trenutek sem ustrelila, da ne morem, kar pa je bila največja napaka. Mislila sem reči, da ne morem oz. da je ful težje potiskati leže. Poleg tega še nisem imela občutka, da si želim potiskati, kar naj bi bilo normalno na začetku druge faze poroda. Kajti takoj, ko sem rekla, da ne morem, je vprašljivo pogledala porodničarja, ki je pokimal, in še isto sekundo sem dobila v žilo oksitocin. Prišla je še ena pomočnica in pritisnila na moj trebuh z vso težo, istočasno pa sem še sama potisnila, kolikor sem mogla. Otrok je bil zunaj v enem samem potisku, glavica in celo telo, in že je jokal. Zgodba B34 /odlomek/ Prosila sem za flaške, jih nisem dobila, namesto tega so me frusirali z dojenjem, da so mi dali neke tablete, morala sem si sesati iz prsi, ampak mleka ni bilo. V ponedeljek so hčerko stehtali, ki je imela komaj 2150 gramov pa še zlatenico povrh je dobila. Potem sem jo morala dojiti, pa dati na tehtnico, kjer so videli da se ni nič poredila. Ker pa še to ni bilo dovolj, sem si morala pričo sestre pumpati iz prsi in ko je videla, da res ni mleka, se je začela smejati ha ha ha pa res nimate mleka. Mislim, kakšen šok je to bil! Po vsem mučenju, neprespanih nočeh in dneh, se mi sestra, ki bi morala biti na moji strani in mi pomagati smeji v obraz. Vse pač nimamo mleka, in ne razumem zakaj bi moral biti otrok lačen, samo zaradi njihove statistike, da so bolnišnica z največ dojenimi otroki. Zgodba B36 /odlomek/ A naju ni želela poslušati. Kar pa naju tokrat ni več presenetilo. Vendar pa sva vztrajala in sva ji svoje kljub njenemu neposlušanju razložila do konca in jo prosila, če bi lahko tako kot prejšnje dvakrat rodila v sede, torej če bi naju lahko prestavili v porodno sobo kjer bi miza to omogočala. Vendar je odgovorila da to ne bo mogoče. Ponovno je ponovila očitno dobro naučeno zgodbo o tem, kako in kaj vse gre med porodom lahko narobe in dodala da porod v tretje je pa še posebaj komplicirana zadeva. Da si midva slučajno ne bi predstavljala, da sedaj ko imava za seboj 2 izklušnji poroda, že kaj veva. Nato je, zadovoljna sama s seboj, odšla iz sobe in naju ponovno presenečena in brez besed pustila sama. Čez nekaj minut se je vrnila, s seboj pripeljala še eno izkušeno babico, ki nama je ponovno povedala zgodbo kaj se lehko zgodi če nisi priden in me ob tem posadila na porodno mizo. Pregledali sta me in ugotovili, da moram ves čas ležat. Presenečena sva jima razložila, da če ležim se mi popadki ustavijo, in zato tega ne nameravam in poovno sva poslušala zgodbo da če bo na koncu kaj narobe, bova kriva midva, ker naju njune zgodbe ne izučijo. In ponovno sta srečni zapustili sobo. 116 Zgodba B39 /odlomka/ Babice ni bilo na spregled in izjavila sem, da bom sedaj pa res rodila in kje se babica obira. Moja sestra jo je za- čela iskat in potem je kmalu prišla in pripravila pribor s tistimi velikimi škarjami. Še enkrat sem ji rekla, da naj me ne reže in škarje pospravi. Zelo grdo me je pogledala in malce zavila z očmi. Kaj naj rečem o babici – v plus ji štejem, da je dovolila dva spremljevalca, mi je ustregla pri mojih željah, vendar pa je bila zaradi mojih želja blazno slabe volje in več kot očitno sem ji šla na živce. Zgodba B41 /odlomek/ Bolj ko sem prosila, ali lahko stoje opraviva te formalnosti (ker sem vedela, kako boleči so popadki leže), bolj so moje prošnje naletele na gluha ušesa. Da ne omenjam, da je babica spraševala vse tisto, kar že tako ali tako piše v materinski knjižici. V porodnišnico sem prišla že čisto odprta in bi morala otročka le še iztisniti na svet, pa sem morala še malo počakati. Zakaj? Ker nihče ni imel posluha za to, kar jaz čutim in kar jaz želim. Ko sem milo prosila, ali lahko pritiskam pokonci in ne leže, sem vedno dobila enak odgovor: »Gospa, vi kar ležite, ker rojevate prvič.« Usmilili so se me le toliko, da so mi rahlo dvignili hrbtišče postelje, kar pomeni, da sem imela rahlo dvignjeno glavo. Takoj ko je babica odšla iz sobe, sem začutila močno potrebo po tem, da bi vstala, in tudi sem – kar počepnila sem na posteljo, se oprla na moža in ko me je »zagrabilo pritiskanje«, sem kar sama od sebe začela pritiskati, kar je bilo občutiti kot hudo olajšanje. Naj dodam še to, da si nikoli nisem mislila, da imam tako močno intuicijo – najbrž telo dobro ve, kako bi moral potekati porod, če ga seveda ne »utišamo« z vsemi medicinskimi prijemi. Ko me je babica videla čepeti, me je zopet polegla nazaj na posteljo z izjavo, da ona v takem položaju pač ničesar ne vidi. Mislila sem si – čemu vse te moderne postelje, če se osebju ne da niti pritisniti na gumb, da bi si prilagodili višino in tako tudi kaj videli!!! In potem je po babičinem mnenju prišel čas za pritiskanje. Ker pa v ležečem položaju nikakor nisem mogla pritiskati, je kar rutinsko prerezala presredek. Najin sinček je kar zdrsnil ven in takoj močno zajokal. Zgodba B42 /odlomek/ Vrata porodne sobe so bila med mojim šivanjem odprta, zato sem med svojimi nogami lahko gledala na hodnik. Naenkrat je ravno iz nasprotne porodne sobe priletel ven nek zbegan mož. Revež je ob vsem, kar ga je pestilo ob porodu njegovega otroka, moral uzreti še moje mednožje. Jaz pa sem tam ležala vsa razgaljena in razkrečena za to javnost iz hodnika. Prav nič fajn. Zgodba B44 /odlomek/ Vzamejo jo na pult, jo obrišejo in mi jo dajo zavito v plenico. Medtem se je soba do konca napolnila z radovednimi očmi, manjka le še čistilka z metlo. Pokvarili so mi moj prvi trenutek srečanja z našo punčko, ker pred drugimi ne maram kazati čustev. 117 118 Naravni začetki Združenje za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva