6t. 2.
Neaelja iO. januarja
1937
Eraest Thompson Seton:
Lisica Iz Springfielda
Natančna preiskava sledov mi je vse pojasnila. On me je bil opazil v istem hipu, kakor jaz njega. Toda tudi on je ladl prebrisan in izkušen lovec. Zato se ni izdal in se je kazal ravnodušnega, dokler ni zginil med grmi. Tam pa se
je na vso moč obrnil in zdirjail okoli mene nazaj ter se potem naslajal na mojem brezuspešnem prizadevanju.
Spomladi sem dobil drugi dokaz lis-jakove zvitosti. Sprehajala sva se z nekim prijateljem po poti, ki vodi čez pašnike. šla sva mimo kamenitega parob-ka, kakih tr " metrov od naju, kjer je Idilo precej sivorujaivih skal. Ko sva se nahajala na najbližjem mestu, pravi mox JprijateUt
»Kamen iitevilka tri zgleda popolnoma talko, kakor kak v klopčič zvit lisjak.«
Toda jaz nisem mogel ničesar razločiti, ki Sla siva dalje. Nisva se pomaknite za mu me trav napreg, ko je zapihal
veter proti tistemu kamnu in ga gibal kakor kako kožuhovino.
Moj prijatelj je zopet dejal: »Prepričan sem, da je kak speči lisjak.«
\ »To bova pa takoj dognala,« sem mu odgovorili in krenil v stran. Toda čiia sem naredil korak od poti, je resnično skočil stari lisjak pokoncu in zbežal.
Prerijski požar je bil požgal sredino tega pašnika, kjer je zapustil za seboj širok črn pas. čez ta pas je dirjal lisjak, dokler ni dospel do nepožgane trave, kjer se je potuhnil in nam izginil izpred oči Možakar nas je bil ves čas
*
f > * a ■	r i
H' '^h^fi

opazoval iz svojega ležišča, in se ne bi bili premaknil, ako bi šla dalje po poti. Najbolj čudno na celi stvari pa ni bilo to, da je sličil tistim okroglim kamnom in suhi travi, temveč, da je on vedel in se s tem okoristil.
Kmalu smo dognali, da je bii lisjak z brazgotino tisti, ki si je s soprogo lisico izbral naš gozd za sivoje bivališča iu oski kurnik svojo shrambo živila
Naslednje jutro amo preiskovali ti- | sto mesto pod smrekami in amo našli velik kup nakopane zemlje, ki so ga morale napraviti lisice tekom par mesecev. Morale so delati kje kako lulk-njo, toda nič taikega nismo mogli videti. Splošno je znano, da vsaka res prebrisana lisica, ko si koplje nov brtog, iz-meče iz prve luiknje vso zemljo, pri tem si pa izpelje iz te rov, ki vodi v kako oddaljeno gošavje. Potem zopet prvi vhod v brlog temeljito zadela, kajti tega bi vsakdo prekmalu odkril, in zato uporablja le skriti vhod v gošavjiu.
Po kratkem iskanju na drugi strani malega griča sem našel res pravi vhod in gotove dokaze, da moita biti v notranjosti gnezdo z mladimi lisjački.
Nad grmovjem na položni strani griča se je dvigala velika vottla lipa. Precej se je nagibala isn tik ob zemlji je imela široko odprtino in višje zgoraj še eno manjšo.
Ko smo bili še dečki, smo cesto uporabljali to drevo, kadar simo se igradi Robinzona. V mehko preperelo, strohnelo steno smo urezali stopnice in s tem omogočili, da smo lahko hodili gor in dol v notranjosti lipe. To mi je sedaj prišlo prav. Drugi dan, ko je solnce pričelo greti, sem se spravil skozi votel štor gori k manjši odprtini, in iz tega visokega opazovališča sem mogel opazovati zanimivo družino, ki je prebivala pod zemljo v moji bližini. Opazil sem štiri male lisjačike. Izgledali so kalkor posebne nekoliko popačene mlade ovce, z volnenimi kožuščki, dolgimi debelim nogami in nedolžnimi izrazi. Šele če si natančneje pogledali, si mogel opaziti njih široka lica s šiljaati-mi nosovi in ostrimi očmi, ki so pričali, da so vsa ta nedolžna bitja pravd otroci prekanjenega lisjaka.
Igrali so se med seboj, se greli v soiln-eu in se medsebojno prekopicavali, dokler jih ni lahen šum vse preplašene pregnal v podzemlje. Ali njih razburjenje je bilo nepotrebno, kajti povzročila ga je njihova mati. Prišla je izpod grmovja in prinesla v gobcu kuro — številko sedemnajst, ako se ne motim. Rahel klic, m malčki so se prerinili ven. Sedaj se mi je nudiiil prizor, !ki se je meni zdel ljubek, a bi mojemu stbriou bil vse prej kaj drugega.
Mladici so se vargli na kuro, jo Vlekli sem ter tja, se zanjo cukaili in se polni afadPrjh užitiktiv ze, njo boriti, med tem
ko je stala mati budno na straži. Izraz njenega lica je bil značilen. Od naslade se je režala, vendar pa je bil njen pogled poln običajne divjosti in prat-kanosti, pri tem pa krvolločen in nemiren. Ali iz vsega se je najbolj odražal materin pogled, pogled poln materinega ponosa in ljubezni.
Spodnji del mojega drevesa je M skrit v grmovju in se je nahajal precej nižje kakor grič, v katerem so imele lisice svoj brlog. Vsled tega sem mogel priti in oditi, kadar sem hotel, ne da bi jih pregnali.
Skozi mnogo dni sem zahajali tja in opazoval vzgojo lisičjih mladičev. Zara-na so se naučili spremeniti se v kip, čim so začuili kakršenkoli šum. Toda če se je šum ponovi, ali ako so odkrili vzrok istega, so takoj stekli v varno skrivališče.
Nekatere živali imajo toliko materinske ljubezni, da jih tako prevzame, da celo tujce z njo obdarujejo. Zgledalo je, da stara lisica ni bila izmed tistih. Njena ljubezen do mladičev jo je zavedla do najbolj prekanjene krvoločnosti. Često je prinesla domov žive miši ali ptiče, in z vražjo previdnostjo je pazila na to, da ni svojih žrtev resnejše ranila, da so jih mladiči potem dalje časa lahko trpinčili.
Neki mrmiralec je živel zgoraj na hribu v sadovnjaku. On ni bil ne lep ne zanimiv, toda vedel je, kako si mora voščiti. Izkopal si je bil svoj brlog med koreninami starega smrekinega štora, kamor mu lisice niso mogle slediti s kopanjem: kajti težko delo ne prija lisičjemu okusu in vse rajši delajo s soljo v glavi, kakor pa z žulji na tacah. Ta mrmralec se je solnčill običajno vsako jutro na svojem štoru. Če je zagledal kak lisičji rep, je smuiknil dol v vhod k svoji votlini, aiko pa je prišel sovražnik le v prenevarno bližino, se je sfcril globlje v notranjost brloga in tam pooaJkal, dokler je nevarnost minila.
(Dalje prihodnjič)
It
Hudsonovi doživljaji
Spisal Raišp Ivo, dijak v Celju, star 10 let.
5. poglavje: Hudson ujet in rešen
Hudson se je drugo jutro takoj odpravil s Haryjem v New York, da javi napad policiji.
Osedlala sta konja in odjezdila. Hudson je spet jezdil svojega neprekoslji-vega vranca. Hary pa je jahal na najhitrejšem konju, ki so ga imeli hlapci. Molče sta jezdila že štiri ure, ko sta zdajci zagledala v daljavi temno kratko črto, ki se je hitro bližala ter se
spremenila v četo jezdecev. Hudson jih je naštel dvajset. Nič hudega sluteč jim je Hudson jezdil naproti. Hary mu je sledil. Vsi jezdeci so bili oboroženi s pištolami, puškami in noži. Ko so jima že bili čisto blizu, pa so neznanci nenadoma planili nad njiju, ju zvezali in položili na tla. Hudson je prebledel a prestrašil se je šele tedaj, ko je Jo-natan stopil preden in dejal:
»Zdaj te pa imamo, lopov!«
»Ti si lopov!« je siknil Hudson.
»Sto ljudi si nam umoril!«
»Da. Branil sem pravico!«
»Lopov! Veš kaj zaslužiš za to?«
»Nagrado!«
»Crv! Kaj takega se upaš reči?«
»Da!«
»Smrt te čaka! Trikratna smrt!«
»Haryja tudi?«
»Da, tudi Harvja!«
»Lopov! Le drzni se kaj takega napraviti !«
»Da! Živa vaju bomo zakopali!«
»In kaj boš storil z mojim konjem?«
Odslej bo služil meni!«
»Ropar si, navaden ropar, razbojnik in morilec!«
»Kaj pa si ti?«
»Jaz? Jaz sem pošten človek, ki nisem nikoli v življenju nikomur storil
krivice! Nikoli nisem hlepel po tujem denarju!«
»Ce si pošten človek, zakaj si pa potem pomoril naše tovariše?«
»Ker so me napadli in ker sem s« moral braniti, drugače bi me bili ubili!«
»Ubili? Le kaznovati so te mislili.«
»Zakaj so me hoteli kaznovati? Saj jim nisem ničesar storil?«
»Jimu in meni si ukradel ves denar!«
»Ukradel!«
»Da, ukradel!«
»Le nazaj sem ga vzel, saj je bil vendar moja last!«
»Kaj še! Odrinili bomo. Privežit« farmarja na njegovega konja, sam pa bom konju spotoma deval sladkor, da se me bo počasi privadil. Če bi ga hotel takoj zajahati, bi me gotovo vrgel s sedla!«

Res so posadili Hudsona na konja ter odjezdili. Toda niso še jezdili četrt ure, ko je Hudson namenoma kihnil. Delal se je. kakor da si hoče ob sedlu obrisati nos, med tem je brž vzel uzdo med zobe ter jo popihal. Jonatan je hitro vzpodbodel svojega konja in hitel za njim toda nič ni pomagalo. Jonatan se je spomnil, da lahko strelja za njim, toda bil je tako razburjen, da ni imel dovolj mirne roke. S konjem ga ni mogel dohiteti, s strelom ne zadeti, fei
tako je Hudson srečno ušel. Jahal je naravnost v mesto. Ko je dospel v predmestje je takoj stopil v prvo vojašnico k polkovniku in mu povedal svojo nesrečo. Prosil ga je tudi, naj mu da dvajset vojakov s seboj, da napade zločince in reši Haryja gotove smrti. Polkovnik mu je rad ustregel.
6. poglavje: Zadnji doživljal z Jona-tanom
Hudson se je z dvajsetimi vojaki in z narednikom odpravil v prerijo, da prime Jonatana in njegove pomagače. Vojaki so bili dobro oboroženi, da bi bili lahko tudi dvesto možem kos.
Ko so bili že daleč zunaj mesta so
zagledali zločince. Tiho so se jim približali. Potem jc dal narednik znamenje, naj vojaki streljajo. Vsi so na dano znamenje ubogali in postrelili so vse zločince razen Jonatana, ki mu je Hudson ustrelili konja in hitel zdaj k njemu, da bi ga zvezal. To pa je bilo odveč. Konj je padel na Jonatana in ga pokopal pod seboj. Vojaki so vzdignili mrtvega konja in zvezali Jonatana. Hudson je hitro osvobodil svojega naj-pogumnejšega hlapca Haryja, ki se mu je s solzami v očeh zahvaljeval. Vojaki so odvedli Jonatana v mestno ječo. Hudson in Hariy pa sta se vrnila na farmo, kjer sta odslej v miru in srečno živela.
Konec
Jože Zupančič:
Prisega s koleki
»Jej... O, jej!... okradli so me! Na pomoč!... Pomagajte!..se je drl na ves glas štacunar Lipe Podbukovnik m hitel proti koncu trga, kjer je stala hiša trškega župana Gašperja Hudournika.
Ljudje so prihajali na vrata in prestrašeno spraševali, kdo je kradel in koga so oplenili. Štacunar Lipe pa ni
mogel priti k sebi, temveč je spet znova
fričel jadikovati: »Okradli so me!... tacuno so mi izropali... Ljudje božji na pomoč!...«
Ko je dospel Lipe Podbukovnik do županove hiše, ga je spremljala že velika množica tržanov, gospodinj, gospodarjev, fantičev in dekličev, pa tudi psov... in vsa ta množica je vpila in tarnala, kakor bi se bližal sodnji dan.
Trški župan Gašper Hudournik je sedel na trinožniku pred hišo in je luščil fižol. Ko je najodličnejši mož v trgu začul, da se bliža k njegovi hiši jadikujoča množica, je brž odrinil od sebe pehar z fižolom in naročil svoji ženi Rezi: »Brž skoči v hišo po Uradni list!«
Množica, ki je dospela s štacunar-jem Lipetom k hiši, je ugledala župana Gašperja, ko je zamaknjen strmel v zvite paragrafe. Hipoma jc vse utihnilo in Lipe se je prcril k županu, pritegnil je prste desne roke h klobuku in z drgeta jočim glasom zastokal: »Župan Gašper, pomagaj mi. Okradli so me!...
— »Anti je spet kakšen umor, uboj ali rop v naši občini!... se je razjezil župan. »Takoj bomo napravili protokol!« Nato je začel zasliševat obupanega Podbukovnika, ki je skozi jok povedal svojo nezgodo. Na vratih v trgovino je imel z žeblji pribito podkev, novo, svetlo konjsko podkev... zdaj je pa ni več. Pred kako uro je še bila, potem pa je prišel v štacuno popotnik in prosil za miloščino. Štacunar ga je segnal iz hiše in mu svetoval, naj raje dela, kakor berači. Za njim ni gledal, ko je šel iz hiše, ko pa je kasneje prišel eden izmed sosedov kupit konjsko podkev, je ni bilo več na vratih« ... In nato je oškodovani štacunar bridko zajokal...
»Anti praviš, da je bil v trgu pohaj-kač!?« ... je z uradnim glasom vprašal župan Gašper in pristavil: »Dobili ga
bomo in pošteno ga bomo zmilcastili!« Srdito je zaključil župan svojo grožnjo
odredil pravični župan Gašper. In trška drobnjad se je kakor preplašena kurja družina raztepla po vseh potih in kotih in vpila: »Nace Počasne«... »Birič!«... »Zupan Gašper te kliče!«
Pa se je vrnila trška mladež spet nazaj in žalostno povedala: »Biriča ni nikjer.«
Župan Gašper je trdo vzrojil in dejal: »Če ga ne najdemo kmalu, bo mož ob službo!«... In je še povprašal: »Kje pa ste ga iskali?«
»I. po vsem trgu smo vpili in klicali, Načeti Počasneta pa ni bilo nikjer.«
»Sramota za naš trg!« so zabrundali ogorčeni možje in žene. »V trg se priklati tat, razbojnik in rokomavh, našega biriča pa ni nikjer! Ob službo ž njim!«
»Nikarite soditi prenaglo!« se vtakne vmes pomirljivo gostilničar Martin Zaplotnik, ki je z županom Gašperjem navskriž! Začutil je, da je spet prilika, ko lahko pokaže svojemu tekmecu Gašperju malo pod nos in se potegne za biriča Načeta, zato ker mu verno prinaša vsak zasluženi dinarček za zapitek. »Nikari ne sodite prena-
glo!« pomifja Zaplotnik množico in župana in svetuje —: »Ali ste že iskali Načeta doma v njegovi kajži?«
Župan Gašper, nejevoljen, da ga spravlja Zaplotnik v zadrego pred vo-ltici, se obrne zadirčno k mladini: »Nu, ali ste že iskali Načeta Počasneta v njegovi kajži?«
»Se ne... tam še nismo bili« se opravičuje počasi in poltiho mladina.
Škodoželjno se zareži občinstvo in Zaplotnik dd zmagovito: »Kaj nisem imel prav?«
»Alo, zmazki! Takoj po Načeta na njegov dom!« zaukaže župan Gašper.
Pa se nihče ne gane z mesta. Počas-netova kajža je na drugem koncu trga in nihče ni hotel izpred županove hiše, ker je vsakdo pričakoval, da bi znal medtem kaj zamuditi.
Župan, videč, da je poražen, napodi svojega pastirja Jokca. naj zdrvi po Načeta na njegov dom.
Počasi in nejevoljen se odtrga Jo-kec iz množice in- se zgubi med hišami.
Nace Počasne, trški birič je tedaj dremal ob peči, ko ga je prišel budit pastir Jokec. Hitrih nog sta se vrnila k hiši Gašperja Hudournika, kjer se je medtem nabralo še več ljudi in pričakovalo, kako se bo iztekla zanimiva stori ja. Nacetu so brž dopovedali vso zgodbo o tatvini in prav, ko so storijo skončali, je prišla do hiše jajčarica
Meta, ki je po okolici kupovala jajca.
Nace, videč ženico, jo v nadi, da si bo prihranil kaj nepotrebnega pota, povpraša. »Si videla. Meta, kakega sumljivega rokovnjača, ki se klati po naši okouci V«
Meta se je zgrozila, ko se je spomnila, da je srečala na poti proti z-gan- j cevem, bližnji vasi, nepoznanega tuj- | ca Popreje ga ni vzela niti dosti na ! piko, zdaj pa se je točno spomnila, da i se ji je zdel sumljiv, saj se je hotel | ob srečanju celo skriti, nato pa je sko- j ro stekel po poti naprej.
»Proti Žgančevem! Tam ga bomo našli!« je odredil bojevito Nace Počasne in povabil s seboj vročekrv- , ne mladeniče. Može pa so vlekle njihove žene za rokave, češ: »Kdor ima ženo in otroke, naj ostane doma in se naj nikar ne podaja v smrtno nevarnost.« Ženske so čutile, da bi se znal I grozoviti tat upreti in bi lahko koga pobil, zaklal ali pa vsaj udaril. Kdo pa ve, kak brezverec je ta cigan, ki si upa pri belem dnevu potegniti novo podkev z vrat.
Se so ostali ljudje pred županovo hišo in spremljali s pogledi biriča Načeta Počasneta, ki je kakor general na čelu svojih spremljevalcev kor ika! po poti proti Žganeevemu Ljudji so čakali eno uro, dve, potem pa so se razkropili na svoje domove.
Šele čez tri ure se je vrnila četa zasledovalcev in po vsem trgu se je raz neslo: »Ga že imajo... so ga že pripeljali!«
Hipoma so se ljudje spet zgrnili pred Gašperjevo hišo in birič Nace je ! ponosno privedel pred svojega pred- j stojnika uklenjenega potepuha Suhljat pohajkač je bil oblečen v zavaljano obleko in jezno je gleda! pred se Roke, ki so mu jih z debelo vrvjo trdo povezali na hrbtu, so ga očividno skelele.
Zupan Gašper Hudournik je uradno povzdignil svoj glas. ter dejal ženi Rezi, naj prinese iz sobe papir in črnilo, ujetniku pa je velel, naj odgovarja glasno, jasno in odkritosrčno
—	»Tvoje ime, tatinski potepuh? vpraša župan.
»Srečko Lakota« odvrne vklenjenec.
—	»Odkod?«
» Iz Zahribov.«
—	»Poklic?«
»Veleposestnik!«
»Zdaj boš pa povedal, če si ukradel ti štacunarju Lipetu Podbukovniku novo podkev, ki je visela na vratih.«
—	»Nisem!« je trdo zanikal Srečko Lakota.
»O,, ti nejevernik, lažnik in tat!« je zaplakal štacunar Lipe
»Dol ž njim!« so zavpili tržani.
»Ali ti jih bomo dali, lažnjivee in tat« je trdo izrekel župan in mu zagrozil s pestjo.
»Nikar ga ne sodite prehitro!« se je vtaknil vmes oštir Zaplotnik. Še nič ni dokazanega. Priseže naj!«
»Saj res, priseže naj!« so zaklicali okoli stoječi v en glas.
»Priseži, da si nedolžen 111 nisi ukradel podkve!« je ukazal župan. »Dvigni roke in govori!«
Srečko Lakota, osumljeni tat, pa je molčal in ni ganil z rokami.
»Kriv je!« je zaklical zmagovito župan »Prisege se boji!«
—	»Imamo ga! On je ukradel!« je vzkliknil veselo štacunar Lipe Podbu-kovnik in ljudje so zavpili zadovoljno: »Aha, on je tat, noče priseči.«
Pa se je spet oglasil oštir Tine Zaplotnik in dejal: »Kako bo prisegel z uklenjenimi rokami. Razvežite ga. potem bo šele lahko dvignil prste k prisegi.«
»Saj res! Razvežite ga,« je ukaza' župan in ljudje so pokimali. Birič Nace Počasne je pristopil in rešil osumljenca vezi.
Potepuh Srečko Lakota je globoko vzdihnil, ko so mu razvezah roke.
Župan pa je nadaljeval spet uradno:
—- »Srečko Lakota, veleposestnik iz Zahribov, dvigni roke in prisezi na tisto, kar ti je najdražje na svetu, da nisi tat.«
Lakota je dvignil tri prste in spregovoril tiho: »Naj mi molzna koza pogine, če sem jaz ukrardel podkev.«
Župan pa je dodal. »Prisezi še enkrat, glasneje, na tisto, kar ti je še ljubše na svetu.«
In tatvine osumljeni potepuh je spet dvignil tri prste in rekel glasneje: »Nisem tat, in če sem. naj mi ohromi vprežna kobila!«
—	»Še enkrat priseži na tisto, kar bi ti bilo najbolj nerodno na svetu. Priseži in ti bomo verjeli, da nisi tat,« mu ukaže župan
»Prisegam, da nisem ukradel podkve. In če se izkaže, da sem jo, naj
bom vso zimo brez čevljev in vsak dan me naženite bosega v sneg!«
Ljudje so z grozo poslušali trde besede.
Oštir Zaplotnik je zaklical zmagovito. »Spustite ga, izkazalo se je, da je nedolžen.« Štacunar je zajokal, župan je nekaj zamomljal. ljudje pa so vzkliknili: »Spustite ga, saj je nedolžen!«
»Stojte! Še ni končano!« je vpadel trdo in uradno vmes župan
»Saj sem prisegel!« se je branil Srečko Lakota.
— »Pravici še ni zadoščeno,« je pojasnjeval župan Gašper »Za vsako prisego boš moral plačati kolek po pet dinarjev. Daj sem denar Nace pa naj stopi v trafiko po koleke.«
Osumljeni mož, ki se mu je prostost že smejala, ko ga je Nace razvezal in spustil pa je vzrojil:
»Figo bom plačal. . . nič n „ bom dal. Za staro podkev, ki ni vredna niti kovača, naj c. za samo prisego petna; . ,'lnarjev.« In je zavpil nato še bolj divje: »Figo bom plačal .. raje nimam nič!«
In jezen, so se ljudje razmaknili, je segel Srečko Lakota za srajco, potegnil je iz nje podkev in jo je jezno telebml pred župana
N" ( pa je zbežal skozi gaz med ljudmi nihče se ni upal za njim. Kdo
i nek s'lil ■ x takim, ki prisega, da je nedolžen, pa se izkaže, da je tat...
Ruža Lucija Petelinova:
Trije kralji
To so sveti trije kralji! Glejte, prišli so smehljaje gledat v naše tople staje, kje nebeško dete spi. Ej, poznamo vas vse tri!
Miha je zavit v rjuho, Boltežar se skril je v saje, Gašperju na glavi maje velik se turban Sveti kralji, dober dan!
Iz zadimljene barake
vsi trije s popotno vrečo
gladni romate za srečo.
Toda — čudo! — Vam v spomin
v kruh se skril je božji Sin.
Le vstopite! Odložite! Zvezda se je utrnila, topli dom nam poljubila. Beli hleb sladko dehti, odlomite si ga vsi!
Manica:
Uganke
1. Kje v Evropi dobite najdebelejša kokošja jajca?
2. Kateri tič nima ne kljuna, ne krempljev in ne perultnic?
3- Zakaj sosedov petelin poje?
Križanka Beli Medved"
		rr\
sj7 j		
		
		
Vodoravno: 1 p_evee srbskih junaških pesmi; 7. orodje; 10. jagoda; 11.' žužkojed.
Navpično: 2. stremljenje k napredku: 3. prirodna krasota; 4. industrijska rastlina; 5. mesto v dunavski banovini; 6. slap Savinje; 8. vezanje kovin; 9. konica.
Rešitev novoletne križanke
Vodoravno: 1 kri, 3 Ra, 4 kot, 5 oče, 6 sir, 7 ne, 9 mi, 10 in, 11 rakev, 12 ep, 14 dan, 17 ara, 21 oni, 22 Ema, 24 ritem, 25 Ilir. 26 bokal, 27 ura, 29 eta, 31 ena, 32 oko, 34 sura. 35 mora, 36 ol, 38 Una, 41 Ur, 42 era, 43 vrag, 44 Pala.
Navpično: 1 kri, 2 Ra, 4 kos, 7 noči, 8 Peter, 9 Mozirje, 13 na, 14 da, 15 ar, 16 na, 18 ko, 19 en. 20 vi, 23 Maribor, 28 ilo, 29 etika. 30 teran. 33 Kosovel, 37 in 38 ura, 39 na, 40 Praga, 41 Ural, 42 era.
Naš novi natečaj
Danes razpisujemo prvi natečaj v novem letu. Stric Matic je ugibal, kako bi in kaj bi, da ustreže vsem Ju-trovčkom, in lahko nam verjamete, da je imel z ugiba' njem obilo truda. Saj je razpisal v zadnjih letih že toliko natečajev, da mu bo kmalu zmanjkalo snovi. O vsem mogočem ste že pisali — časih celo o nemogočem! In vsak novi natečaj naj bi bil tak, da bo zanimal vse glavice, popolnoma izviren, in Bog si ga vedi kaj Se,
Stric Matic vam je skušal ustreči, in prepričani smo, da se boste vsi z veseljem lotili dela. Naloga je to pot, da v kratkih sestavkih opišete
t
ŽIVLJENJE SLOVENSKEGA KMETA.
Ta naslov vam pove vse, kar je treba. Tisti Jutrovčkt, ki živijo na kmetih, bodo svoje spise kar iz rokava stre' sli. Tisti, ki živijo v mestih, so bili gotovo že mnogokrat na kmetih — o počitnicah ali pa vsaj na izletu — Jn bodo tudi vedeli marsikaj povedati.
Spisi naj bodo kratki in jedrnati. Pišite s črnilom in samo na eno stran lista ali na dopisnico. Vsak Ju-trovček naj se podpiše s polnim imenom in naj točno navede kraj in šolski razred, ki ga obiskuje. Dopise pošiljajte na naslov: „Stric Matic, uredništvo JMadega Jutra1 v Ljubljani*'.
Deset najboljših spisov bomo nagradili z lepimi knjižnimi darili, vse druge dobre sestavke pa objaviti! čim hitreje odgovorite, tem hitreje bo stric Matjc lahko natisnil vaše odgovore.
Zdaj pa kar hitro in veselo — na delo!