Iz Jugoslavile. Iz X. seje višiega šolskega sveta. -V ponedeljek in torek dtie 29. in 30. marca t. 1. se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik prof. Vadnjal je otvoril sejo in konstatiral sklepčnost. Seje so se udeležili tudi gg. ravnatelja VVester in dr. Torainšek, vladni svetnik dr. Detela in prof. dr. Pečjak kot eksperti glede novega disciplinarnega reda za srednje šole in učiteljišča in v zadevi štetja v šolah. Predsednik je odgovarjal na več interpelacij, med drugimi tudi na interpelacijo ravnatelja Jejenca v zadevi razrešitve gospodične Štebijeve od zastopstva v višjem šolskem svetu in imenovanja g. Franceta Lavtižarja na to mesto. Interpelant je hotel ugotoviti, da se ta odpoklic in novo imenovanje ni zgodilo zakonitim potom, ker je bil prejšnji poverjenik za socialno skrbstvo že demisioniral, nasiednika pa regent dotakrat še ni bil potrdil; a predsednik ni pustil govoriti o tem, je dvakrat prekinil sejo in vzel interpelantu besedo. Med velikim hruščem protestira g. Jelenc zoper tako postopanje in izjavi, da smatra vse sklepe, ki so se storili na zadnji seji in se bodo storili danes, za neveljavne. Potem so sledila poročila višjih šolskih nadzornikov o izvršenih kurencijah od zadnje seje. Po teh poročilih se je prešlo na dnevni red. Višji  šolski nadzornik dr. Poljanec je poročal o  predlogih ,,Društva slovenskih profesor jev v Ljubljani" v zadevah srednjih šol.  To društvo je nasvetovalo, da se obdrže  vzprcjemni izpiti; poleg tega se vpelje še  poizkusna doba, ki traja do božiča. Učeu ci I. razr. srednjih šol, k: iniajo ot koncu poizktisue dobe polovico ne^adostnih redov, se odpravijo iz šole. Ponavljalni izpit  se dovoli samo z enim nezadostnim tedom. Sklepni red ,,obče sposoben" se odpravi. Učenci, ki imajo vse leto v kakem predmetu nezadosten red, se ne pripuste k premestnemu izpitu. Telovadba se uvede dejansko obvezno na vseh srednjih šolah po TyrSevem sistemu. Nasvetu, da se nastavijo po vseh šrolah šolski zdravniki, se ne more ugoditi, ker primanjkuje zdravnlkov. Za stop-niki ljudskega šolstva so se zavze mali za odpravo sprejemnih izpitov, a so  ostali s svojim predlogom v manjšini. Nato  je poročal isti poročevalec o disciplinar nem redu za učence srednjih šol. Razprave o tem predmetu so bile vsestranske in temeljite. Po izbornem utemeljevanju gospoda poročevalca je bil dlsciplitjarni red z neznatnimi izpremembami sprejet z večino glasov. Dalje poroča dr. Poljanec o vpeljavi novega štetja v šolah. Predlog se odobri. Imenovanja: za stalnega st.rokovnega učitelja na I. deški meščanski šoli v Ljubljani je imenovan Alojzij iNovak; nadučiteljsko službo v Sromljah je dobil Drago Rumpret, učiteljska služba istotam se še enkrat razpiše; učiteljski. službi v St. Vidu prl Planini sta dobili Podrekarjeva Ivana in Rautarjeva Otiltja. učiteljsko službo v Planini Skalovnlkov:: Roza, nadučiteljsko službo v Kostanjevici Franjo Zagorc in službo učiteljice za ženska ročna dela na Viču pri Ljubljani Devetakova Marija. Suplentka v Predosljah nad Kranjem Prevčeva Amalija se reaktivira. Razširile so se sledeče šole: Cerknlca iz štiri- v šestrazrednico, dovoli st> tudi vzporednica k I. razredu: Dol pr Ljubljani iz dvo- v trirazrednico, ustanovi se tako] vzporednica; Selca nad Škofjo Loko iz tri- v petrazrednico in St. Viti nad Ljubljano iz šest- v sedem, oz. osemrazrednico. V stalno nameščenje na gluhonemnici v Ljubljani se predlagajo: z.< ravnatelja Fran Gnn, za strokovne učitelje: Zupančičeva Vita, Ludovik Dermelj. Rudolf Dostal ln Ivan Erbežnik. Nato sc sklepa o pomaknltvi dveh srednJeSobkih učiteljev, dveh glavnih in enega vadniškega učitelja na državnem učiteljišču v Ljubljani v VIII. činovni razred. Slednjič se izklučijo nekateri učenci ljubljanskih srednjih šol. — Umesten predlog. Učiteiisko dru štvo za Ijutomerski okraj Je sprejelo na svojem zborovanju dne 18. marca sledeči predlog: Naproša se Zavezo, da na merodajnem mestu deluje na to, da se zu razne učne zavode in šolske oblasti namesto sedanjega »Uradnega lista« deželne vlade za Slovenijo izdaja poseber uradni list za šolstvo, kajti dosedanii »Uradni list« prinaša v pretežni več;ri vsebino, ki nl s šolstvom v nikaki-šni zvezi. Kljub temu pa so šolska vodstva po sklepu deželnc vlade za Slovenijo orisiIjena, da plačnjejo zanj določeno Članarino. Na ta ze!o umesten predlog opiiza•jamo višji šolski svet v Ljubljani. — Sorejem v državno rfužbo. Vojni minister je v sporazumu z ostalimi minlstri odredil, da se ne more nobena osebi sprejeti v državno slttžbo, dokler ni zad<<stila svoiim vojaškim obveznostim. — Potlališanje r>očitnJc. Pod tem ru>slovom piše »Slov. Narod« z dne 31. marca: Povenetiištvo za uk in bogočastje j? k velikonočnim počitnicam dodalo ponedellek in torek 29. in 30. marca. o božiču se je podal 3. in 5. jati. Če se že podaljšaio počitnice, bi bilo primernejše, da se dodajo tam, kjer je manj prostih dni od pra?nikov. da otroci lahko nemoteno prebijeipraznike pri starših, zlasti pri sedanjiit prometnih razmerah. Torei o božiču bi se naj dodali dnevi pred prazniki, o veliM noči Da rx> nraztnkih. — Občnj zbor »Drušiva v pomoč uč'.. teljera, njihovim vdovain Jn sirotam n?i blvšem Kranjskem v LJublianf« je poviša' letnino za leto 1920. oženjenim od 20 K na 40 K, samcem pa od 12 K na 32 K. Ta r>ovi§ek se vplača v času do 1. julija 1920. Člani prejmejo v kratkem položnice z n; vedenimi zneski poviškai, poštnine ivi event. zaostankov. — Novo podjetje v jugoslovansk?-i rokah. Doznavamo, da ie tvrdka Krmpotič iz Pulja kupila sekvestirano tvomico kartonaže Aleksandra Nagela na Viru pt! Domžalah in da je ministrstvo za trp;c vino in industrijo odobrtlo tozadevno vr•¦¦ godbo. Tvrdka Josip Krmpotič, ki je pj ¦-.'¦ vzela in ki bo odslej vodila tovamo za kartanažo in za papfrnate izdelke, je abratovala 22 I6t v Pulju ter je bi!a zla5;5 na Primorskem dobro znana. Vsled rrumor, nastalih z italiMnsko okupacijo, ie morala obustaviti poslovanje ia se preseliti v Jugoslavi.fo. Tovarna sprejema narocila samo ua debelo ter izdeiuje iz lepenke raznovrstne škatljice n. pr. za perllo, cikorijo, cigarete, tobak, klobuke, lekarniearje, piškote, nadalje šolske torbice in sploh vse v kartonažno stroko spadajoče izdelke. Tvrdka ima svojo obrntno posredovalno poslovalnico v Ljubljani, Mestni trg 6, skozi vežo, levo. — Za povzdigo strokovnih šol v Jugoslaviji je dalo ministrstvo za trgovino in obrt na razpolago 7 mi!ijonov dinarjev. Kapital se porabi za povzdigo in izboljšanje obrtno-rokodelskih šol v naši državi. — Preuredba državnih štipendii za dijake. Presbiro javlja uradno: Finančni minister objavlja y svoji št. I—11.951 od 1. aprila 1920: Ministrskemu svetu. V inozemstvu se tiči veliko število naših dijakov. Njih število znaša več tisoč. De!oma so državni štipendisti, drugi del pa se uči ob stroških svojih sorodnikov. Eni in drugi se obračajo na našo državo m zahtevajo podporo od finančnega ministrstva, da ji:n menja dinar za tujo valuto po državnem kurzu. Medtem pa je dognano, da je med dijaki mnogo takih, ki imajo slabe uspehe v učenju in ki predavanja zelo slabo ali sploh ne obisku'ejo. Ravnotako je med starši teh dijakov mnogo takih, ki niso naši podaniki in ki niso plačevali državi dolžnecra davka. To ne niore in ne sme tako dalje ostati, ker so naše finančne razmere take, da ne moremo več trpeti neopravičenih izdatkov, niti ne moremo dovoljevati večjih zaključkov tujih valirt, s katerimi mora ministrstvo in država danes delati varčno in racionalno. Da bi se napravil potrebni red glede dajanja podpor dijakom v inozeinstvu (zamenjava po državnem kurzu), mi je čast predlagati mlnistr&kemu svetu, da izvoli skleniti, da sklep finančnega ministrstva od S. t. m., št. 1033 ne obvelja in da se s temi podporami smejo okoriščati samo 1. dijaki, ki redno polagajo izpite in ki predlože do 1. junija t. 1. potrdilo pristojnih Solskift oblasti, da so napravili periodične šolske izpite. Dijakom začetnikom, ki ne polagajo izpttov, ni treba predložiti teh potrdil. — študiranje v iuozemstvu. Dne 1. aprila je minister za prosveto podpisal novo narodbo glede šolanja dijakov v inozemstvu. Po tej naredbi bo izbiral gojence vseučilišk! svet v Belgradu, Zagrebu in Lhibljani, in sicer najvee do 40 na leto. Število medicincev, ki sedaj študirajo v inozemstvu, ostane. ako polože tekom enega tečaja vse predpisane izpite. Tudi ostanejo na tujih šolah vsi slušatelji druglh fakultet. ki potrebujejo za dovršenje svojih študij le še dva semestra. Vsem ostalhn se ŠtipenfTije odvzamejo. — Društvo prijateljev poljskega naroda v Ljubljani si je na občn.cm zboru dne 26. marca izvdilo ta-lc odbor: dr. Fr. llešič, predsedtilk; dr. Fr. Stele, podpredsednik; gdčna. Uda Cermžkova, tajnica; dr. Jos. Debevec, blagajnik; odbornikl: gg. Branimir Kozina, Viljko Mazi. dr. Jak. Mohorič, Albin Prepeluh, dr. R. MolŁ. Pregled-nika računov sta gg. dr. J. Vrančič in A. Zajc. Tečaj poljskega jezika vodl g. dr. Vlad. Vichnar. Članarina znaša odslejl letnih 10 K; članov šteje društvo že nad 80; največ jih je v Ljubljani, so pa 'udi po drugih krajih: zlasti se oglašajo Kospodje, ki so bili med vojno kot vojakl ali uradniki mi Poliskem k\ imajo samo prijetne spotnine na bratski poljski nar^d. — Pojastiila o društvu dajeta zlasti prof. Ilešič iu prof Debevec, oba v Ljubljanl, Zarnikova ulica. --- Na predlog društvenika g. konzula Mlečislava Mistata !n opemega pevca R. Zatheva razširi društvo kmalu svoj delokrog. Dne 19. aprila priredi v ljubli. Unionu vre!ik koncert s samo poljsko glasbo. — Prl poMskem konzulatu v LJubljani so učni načrti in predpisi visokih sol, katere sprejemajo jugoslovanske dijake, na razpolago v informativne svrhe. Vicekonzulat posreduje tudi pri pošiljatvi gmotnih sredstev dijakom, kateri §tudirajo na Poljskem. — Vsesloveoski trgovskl shod se vrši dne 11. t. m. v Ljubljani ob 10. predpoldne v veliki dvorani hotela ,,Union". Med raznimi točkami dnevnega reda se bode razpravljalo tudi o našera trgovskem šolsivu. Poročevalec je dr. Joslp Hacin. — Novi tečajl za slovensko ^ienografi|o, nemš^ko stenografijo, strojepisje. slovensko korespondetico, nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnlke, hrvaščitio. nemščino za začetnike. lepopisje in cirilico začnejo dne 3. majnika 1920. — Zasebni učnl zavod Legat v Mariboru. — Dneva vofnih slrot sta 24. in 25. majnik. Na Hrvatskem in v Sloveniji bodeta ta dva dneva pouka prosta, obenem pa se bode povsod pobiralo prispevke za vojne sirote. ~ Veliki Uuuski koncert prirede sredi t. m. gojenci in gojenke drž. učiteljišča v Mariboru« Koncert se bo vršil pod vodstvoin gg. prof. Druzoviča in Berana in bc obsegal več opernih zborov s sprem-ljevanjem divizijske godbe, več mešanih zborov. med njimi Forsterjeve ,,Naše gore", ruske narodne pesmi in drugo. Pri koncertu bo sodelbvalo okolu 120 pevcev in pevk tcr 50 godbenikov. — Tretji simfonični koncert v Mariboru. Mariborska divizijska godba v Mariboru priredi pod vodstvom kapelnika Ferdo Herzoga, v slavnostni dvorani plvovarne Gotz, dne 10. aprila 1920 ob 20. uri (ob 8. zvcčer) III. simfonični koncert. Izvaja Siaetaria, >Ma vlast«, (»moja doniovina«) eikius šesterih simfunionih slik (\'išehrad<-, Vltava, »Sarka«, »Z českych luhuv a hajuv«, »Tabor«, »Blanik«). Prcdprodaja vstopmc v trgovini muzJkalij Jos. Hoier in v papirni trgovini Zlata Brišnik, Slovcnska itlica, od 6. aprila 1920 naprej. Čisti dobiček ;ie uamenfen invalidom. — Danujte knjlge za zasedeno ozentlje! Pfsarna za zasedeno ozcmlje prosi, da ji naši narodnjaki darujejo knjige, katepe želi ljudstvo v zasedenein ozemlju, ker $o tamkajšnje knjižnice večjidel uničenei Rodoljubi naj pošljejo, kar premorejo, knjige zgodovinske vsebine, pesnitve, narodne pesmi, strokovne poučne in znanstvene knjige itd. pisarni za zasedcno ozemlje v Ljubljani ali pa tajništvu jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani, Narodni dom, katero bo izročilo iste omenjeni pisarni. — Zavetišča za vokie sirote. Vlada je dovolila za podporo in ustanavljaiije zavetišč za vojne sirote 15 milijonov dinarjev. Predvsem se bodo ustanovila taka zavetišča v onih krajih, ki so največ trpeli vsled vojne. — Kulturno posojilo. Ministrstvo za prosveto |e prejelo dve ponudbi za veliko kulturno posojilo. Ponudbi sta podali Anglija in Švica, ki hočeta s svojim denarjem povzdigniti vse kutturne zgradbe in ustanove v naši državi. — Seznam predavanj na ljubljanskent vseučilišču je ravnokar izšel ter obsega navodila za inskripcijo, seznam akademičnih oblasti, seznam predavanj na vsei: petih fakultetah, izpitne skupine na filozcfski fakuiteti, izpitni red, glavne doIočbe iz obče uredbe tmiverze in disciplinarni red. — Občina Sevnica, kateri županuje sedaj tovafiš Josip Mešiček, je kupila šolsko proslopje nekdanje trirazredne zasebne šole nemškega ,,Schulvereina" z vsem inventarjem. — Clanarlna in darila za učlteljski konvlkt. UčtteUska tiskarna 500 K. — Crbežnlk Ivan. strokovni učitelj v Ljubljajii. 10 K. — Kavčič Fran iz D. M. v Polju. 10 K. — Korbar Anton iz Preserja. 4 K. — Potočnik Alojzij Iz Ljubljane, 4 K. — Javoršek Anton iz L.jubliane. 4 K. — Vita Zupaniič iz Ljubljane. 2 K. — Sodnikova Marlia iz Ljubljanc. S K. — Golobova Albina iz Ljubljane, 5 K. — Vilakarjcva Mariia iz Ljubljane 10 K. — Dermelj Ljudevit \z Ljubljane, 2 K. — Schiffrer Fran iz Ljtibljane, 2 K. — Zirkelbach Viliem \z Trebij, S K. — Pave! Gorjup iz Ljubljane. 4 K. — Porekar Anton 20 K. Vavpotič Frančiška 20 K, Angela Porekaricva 10 K, vsi na Humu pri Ormohi. — DanaSnji Izkaz K 617.—. Hvala! Zivill naslednikil — Jakob Dlmnik, blagajnik.