2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. maja 2013  Leto XXIII, št. 21 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 23. maja 2013 Porabje, 23. maja 2013 »Zdaj paj zbaugom, Micika ...« STR. 3 Že 55 lejt so zgotovili šaulo STR. 5 Niške nej proso odpüščenje Pred dvöma mejsecoma so v Budimpešti že nutpokazali rezultate projekta Porabski Slovenci v »madžarskem gulagu«, na srejdi majuša pa je raziskovalka, porabska Slovenka dr. Katalin Munda Hirnök (sodelavka ljubljanskoga Inštituta za narodnostna vprašanja) v varaškom Slovenskom domi pripovejdala od vsega tistoga, ka so zvödali od strašni cajtov Rakošinovoga režima med letoma 1950 pa 1953. Kak je gostja večera povödala, je bilau v tisti lejtaj 12 delovni taborišč, taborov v krajinaj kauli Hortobágya, kama so vöodpelali »protivnike rosaga«. Slovenci v Porabji so bili v veuki nevarnosti: že zavolo svoje narodnosti pa zavolo toga tö, ka so živeli na grajnci s protivniškov Jugoslavijov (po kominformovski svaji leta 1948). Vö so pa odpelali takše tö, šteri so malo vekši ram ali več grünta meli. Eške posaba so terorizerali tiste, šteri so na tihinskom žlato meli. Prve deportacije iz Porabja so bile 23. juniuša 1950, sledkar so eške štirikrat vöodpelali lidi. Iz naše krajine so deporterali 60 držin, tau je 241 lüdi, največ z vesnic sploj pri grajnci. Odpelali so ji vnoči, gda je avoše niške nej čako. Deporteranci so prišli v tabore Lászlómajor, Kónya, Tedej, Árkus pa drüge. Po smrti Stalina leta 1953 je ministrski predsednik Imre Nagy dau amnestijo za taboriščnike, depa so eške tri lejta nej smeli v domanjo krajino. Na večeri v Monoštri so si leko navzauči poglednili eden pau vöre dugi film, na šterom Katalin Munda Hirnök spitava štiri domanje Slovenke pa ednoga Slovenca, kak se spominajo mlašeči lejt, gda so je vküper z držinami na Hortobágy odpelali. Leko čüjemo pripovejsti Gizele pa Jožefa Majcana s Slovenske vesi, Margite Takács Oláh pa Elizabete Geček z Varaša in Ane Dončec z Otkauvec. Na filmi pripovejdajo o kmični bagonaj, gda so je pelali, kak so spali v birkeči štalaj v tabori, ka vse so mogli delati (na priliko na njivi z rajsom pa s pijavkami), kak na rejtki so pisma pa paki prišli pa kak so dugo nej smeli domau priti. Trgé od intervjuvancov, od tisti, šteri so pripovejdali, so leko prišli tistoga večera v varaški Slovenski dom. (Če koga eške bole briga, kak je živelo lüstvo po hortobágyski taboraj, aj prešté knige Franceka Mukiča »Vtrgnjene korenjé« v domanjoj rejči.) Voditelica večera Marijana Sukič je spomnila navzauče, ka bi bilau lepau, če bi nindri v Porabji postavili spomenik za vse tiste, štere so v tisti strašni cajtaj s svoji domov za več lejt v tabore odpelali. Na konci pa so navzauči nekdešnji deporteranci z veukov žalostjov v glasi povödali: s strani rosaga je eške od tistoga mau niške nej pravo: »ne bojte čemerni, odpüstite«. Tistoga večera smo v Slovenskom domi vidli več mladi obrazov. Ali nam tau dava vüpanje, ka se takše več nikdar nede zgodilo...? -dm- Dr. Katalin Munda Hirnök je raziskovala tisti čas, da so dosta držin iz alovenski vasnic vöodpelali na Hortobágy Trgé od tisti, steri na filmigučijo.(sprave)JožefaMajcanasoodpelalisSlovenskevesi, Margito Takač s Sakalauvec, Ano Dončec iz Otkauvec Petanjci: Jambori spominov in dobrega sosedstva Minister Židan v Porabju NE DOVOLIMO, DA NAM KDO KRADE DUŠO, JEZIK, SANJE... 17. maja je podpredsednik slovenske vlade in minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan obiskal Porabje. Obisk je začel na Gornjem Seniku, kjer si je ogledal Hišo porabskih jabolk, ki se je zgradila v okviru evropskega projekta Upkač ter začetna dela gradnje vzorčne kmetije, do katere je prišlo na njegovo pobudo in s podporo slovenskega kmetijskega ministrstva. V Monoštru se je srečal tudi s predstavniki porabske slovenske skupnosti. Na Verici se je udeležil slovesnosti ob pričetku del vzpostavitve optičnega omrežja v okviru projekta Kulturno in medijsko sodelovanje na obmejnem območju med Muro in Rabo II. (Več o obisku ministra v naši naslednji številki) Razstava Pregon Koroških Slovencev 1942, pozdravni nagovori župana občine Pliberk Stefana Visotschnika in podžupana občine Prevalje Draga Hajmota, osrednji govor poslovodje Slovenske prosvetne zveze iz Celovca dr. Janka Malleja, pester kulturni program gostujočih in domačih kulturnih skupin, saditev sadike šentanelske lipe, so dogodki, ki so zaznamovali 12. dan spominov in tovarištva, ki ga je na Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija ob 9. maju, dnevu zmage nad fašizmom, ob dnevu Evrope in v spomin na pravnika in humanista, dr. Vankeka Šiftarja. Letošnji gostje Jamborov spominov in dobrega sosedstva so bili iz avstrijske in slovenske Koroške. Doslej so se na majski prireditvi predstavile skupine iz občine Semič v Beli Krajini, Slovenska Istra, lani so bili gostje iz Posočja v Sloveniji in Benečije ter Rezije v Italiji, prihodnje leto pa bodo povabljeni Slovenci iz avstrijske Štajerske in Slovenci iz Porabja. Razstavo Pregon Koroških Slovencev 1942, ki so jo postavili v dvorani enote Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je predstavila mag. Brigita Entner in povedala, da je nacistična oblast 14. aprila 1942 odpeljala 227 družin, kar je pomenilo začetek etničnega čiščenja na avstrijskem Koroš-kem. Namera okupatorjev je bila očitna, in sicer, da morajo iz Koroške vsi, ki govorijo slovensko. Državni sekretar v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih, ki je razstavo odprl, je izpostavil, da je za človeka nekaj najtežjega, če mora zapustiti svoj dom. O teh dogodkih na Koroškem vrsto let niso govorili, bili so skoraj prepovedana tema, zato je o grozotah med II. svetovno vojno slabo seznanjena mlada generacija. Zdaj je drugače, o čemer priča tudi potujoča razstava in drugi dokumenti, tudi v knjižnih izdajah. Župan občine Pliberk Stefan Visotschning je omenil goro Peco, ki povezuje slovensko in avstrijsko Koroško, in na katero prihajajo smučarji iz obeh držav, med njimi celo najboljša smučarka minule sezone, Slovenko Tino Maze. Občino Tišina, v kateri je Vrt spomninov in tovarištva, je povabil na tradicionalno razstavo, na kateri je tudi šotor za goste iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Povedal je še, da imajo v občini kar 17 slovenskih kulturnih društev. Podžupan občine Prevalje Drago Hajmot pa je s ponosom povedal, da se je v njihovih krajih uradno končala II. svetovna vojna, med slovensko osamosvojitveno vojno pa je na mejnem prehodu Holmec zaplapolala slovenska zastava. Občina sodeluje s Koroško, s katero je boljše povezana kot z osrednjo Slovenijo, zato si prizadeva za gradnjo avtoceste. Srečanja, kakršna so na Petancih, pa pomenijo iskanje novih idej sodelovanja, je poudaril prevaljski podžupan, in dodal, da je na voljo manj denarja, kot je dobrih projektov za čezmejno sodelovanje. Osrednji govornik dr. Janko Malle je uvodoma omenil velik pomen razstave Pregon Koroških Slovencvev 1942, ko so Slovenci na Koroškem prestali mnogo gorja. »Ko sem razmišljal, kaj bi na današnjem srečanju ponudil v razmislek jaz kot koroški Slovenec, sem pomislil na tista etična jedra in duhovna sporočila, ki imajo univerzalna in aktualna sporočila in kljub spremembam v svetu, še danes nagovarjajo vsakega z jasnimi opozorili. Namreč, ne dovolimo, da nas kdo zasužnji, da nam krade dušo, obraz, jezik, sanje. To so dejstva, ki nas opozarjajo, da je treba čuvati našo skupno prihodnost. V preteklosti smo to Slovenci že večkrat dostojno dokazali, dokazali, kaj znamo, saj smo s svojo politično voljo postavili prav slovensko kulturo v samo izhodišče našega bivanja. Mislim, da imamo v tem pogledu celo srečo, ker je slovenska kultura rastla in zrastla iz upora proti raznim totalitarizmom in jo še danes kali zavest, da je ohranjanje narodne identitete izrazito kulturni projekt, s katerim smo postali narod in se kot narod tudi utemeljujemo.« Ta poudarek je slavnostni govornik ponazoril s primeri tudi iz Evropske unije, ki ni vedno naklonjena malim narodom, zlasti pa malim jezikom. V bogatem kulturnem programu so sodelovali vokalno-instrumentalna skupina iz Roža, mladinski pevski zbor Mavrica, Pomurski dečki z ljutomerske gimnazije in foklorna skupina Koroški pušelc iz Holmca. Udeležence odlično obiskanega dogodka sta v imenu Ustanove dr. Šifratjeve fundacije pozdravila predsednik uprave Ernest Ebenšpanger, predsednica programskega sveta dr. Silva Tovšak in župan občine Tišina Franc Horvat. ERNEST RUŽIČ Potujočo razstavo Pregon Koroških Slovencev, je odoprl državni sekretar dr. Boris Jesih. Predstavniki iz avstrijske Koroške, med njimi slavnostni govornik dr. Janko Malle, občine Prevalje, štajerskih Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Avstriji, vodstva Ustanove dr. Šiftarjevefundacijeinnarodnostne politke. Nastop folklorne skupine Koroški pušeljc. »Zdaj paj zbaugom, Micika ...« V našoj preminaučoj številki ste že leko šteli o glasbenom prog-rami v varaškom Slovenskom domi, na šterom so ljudske pevke iz Monoštra svetile svoj sploj lejpi, dvajseti jubilej. Na žalost pa smo mogli te o tem tö pisati, ka so se varaške ženske odlaučile, ka gorenjajo s vküpnim spejvanjom. Z mentoricov pa dvöma pesmarcama smo se pogučavali eške pred programom. »Na začetki je tak bilau, ka smo malo mlajši bili, pa smo spejvali v Varaši. Zdaj že žau pokojna Unti Anuška je čüla, ka mi vejmo popejvati, pa mi je pravla: vejš ka, dja mo vas pomagala. Ti vküpspravi en par lüstva, te mo se včile. Tak se je prijalo« - so se spominali strina Aranka Schwarcz s Slovenske vesi, šteri so v preminauči dvajseti lejtaj bili predsednica skupine. Dale so pripovejdali: »Najoprvin smo štiri bile, te šest, te osem, na slejdnje pa deset, več sem nej mogla sprajti. Lüstvo se je več nej podalo. Na začetki nas je Anuška včila, te pa je gnauk prišo k meni Joži Hirnök pa pravo: vidim, ka mate edno malo skupino. Mi vam edno ižo damo, leko odite na vaje. Pri Zvezi Slovencov, v Deákovoj ulici smo prijale. Našo dugolejtno mentorico, gospau Marijo Rituper je ranč tak Zveza pozvala, ka so go poznali« - so raztomačili od začetkov strina Aranka. O svojoj lübezni do spejvanja so tak gučali: »Dja sem rada mejla slovenske pesmi tö. Istina, ka sem nej vejdla vse, samo tau, ka sem čüla od Lacina Korpiča. Dja sem v Slovenskoj vesi rojena gé, pa mi smo nej tak bili kak na Gorenjom Seniki, ka so krave pasli na enom brgej pa drügom brgej.« O svojom včenjej pa so eške raztomačili: »Dosta sem poslüšala Radio Monošter pa sem drüge ženske čüla, kak so popejvale. Ge se rada včim. Meni vsikdar domanji slovenski radio dé, podnek ga zakapčim, v štrtoj pa dojzakapčim. Pa ranč tak popejvlem, ka popejvajo, pa znam.« Aranka neni pravijo, ka so s pesmarcami dosta svetá vidle: »Cejlo Slovenijo smo zopodle, depa v Pešti pa ešče v Vojvodini v Srbiji smo tö bili.« Drüga pesmarca, strina Ana Sukič s Slovenske vesi tö tak čütijo: »Trnok dosta smo vse vidli, ka bi ovak nej, če bi nas Zveza Slovencev nej pomagala. Dosta jim moremo zavaliti.« Na začetke vküpnoga spejvanja pa se tak spominajo: »Tau je tak prišlo, ka sem ge pri Lacini Korpiči pevka bila že dugi, dugi lejt. Te so ženske znale, ka prej dobri glas mam. Ge sem pa s srcá rada šla.« Spejvanje slovenski pesmi pa so strina Anuš že tö v krvej meli: »Ge sem srečna bila, ka sem gorenjesiničke pesmi, ka so tam že dugi lejt spejvali, vse poznala. Tak je meni nej žmetno bilau, se mi je nej trbelo tak dosta včiti.« Od prvi vaj so raztomačili: »Na začetkaj je malo težko bilau, ka so edne ženske nej dobro razmele gospau Marijo Rituper, pa gospa Marija nej nji. Depa po cajtoma smo se trnok vküperspoznale. Pa je vsikdar trnok koražno bilau, mi smo se sploj dobro poznale. Nikše svaje nej bilau, nikše probleme.« Na tiste čase se z radostnim srcom spominajo mentorica skupine, glasbena pedagoginja gospa Marija Rituper tö. »V stari ižaj Zveze smo eške meli vaje, tam smo začnili, tam sem ge prvič svoje ženske vidla. Na začetki je malo špajsno bilau, ka so brodile, ka ne vejm madžarski. Dosta kaj je trbelo ešče dojobračati. Te so se na mené cüjvzele, navezale, ge pa na nji. Tak smo bile dvajsti lejt vküper.« Za gospau Marijo pa je velko veseldje, ka ženske že koražno po domanje gučijo. »Tau se mi najbole vidi pa sem najbole ponosna. Ženske vsikdar lepau gučijo porabsko rejč, nej samo, gda so z menov. Gda gder vküppridejo ali gda se pelamo z busom, je nej čüti edne vogrske rejči« - pripovejdajo gospa Marija, za štero je veuka čest, ka je leko z ženskami vküper delala dvajsti lejt. Za repertoar so se ženske »demokratično« odlaučale, pravijo mentorica. »Ge se vsikdar zgučim z ženskami, štero bi spejvale. Gda začnemo kakšo nauvo pesmico, vsikdar spopejvlem doj edno pa drügo pa tretjo... Na konci pa une vöodeberéjo, štero bi« - tomačijo gospa Rituper pa dale gučijo: »Na začetki smo probleme meli, ka je nej bilau gradiva. Ništerne pesmi so ženske prinesle od domi, od stari starišov, nika maloga sem prinesla ge z Goričkoga. Dosta ležej pa je gratalo, gda sta vöprišli dvej pesmarici Franceka pa Dušana Mukiča. Te so nam dosta znamenüvale, pa smo mele od kec pesmi vödjemati.« Lejpo spejvanje varaški žensk (vküper s števanovskimi) se leko poslüša na več CD-naj. »Pesmi, štere so generacije gordržale več gezero lejt, so tak leko prišle k vsikšoj porabskoj držini, v Porabji ali indri po svejti. Če štoj má pesmarici pa CD-ne, se leko vči reči pa melodijo v gnakom cajti. Tau je velka vrejdnost« - pravijo mentorica pa dale gučijo: »Gda smo šli inan gorstaupit, v Mosonmagyaróvár ali Somboteu, je dosta Slovencov, šteri so več nej v Porabji doma, potočilo skuzo, gda smo začnili popejvati te domanje pesmi.« Marija Rituper so veseli, ka sta slovenski skupini gratali v Somboteli pa v Pešti tö. »Moje velko želenje je, ka bi začnili mladi tö z ljudskimi pesmimi. V osnovnoj šauli, v srednjoj šau-li pa dale. Te se že najde šteri za starejšo skupino. Folklore že cvetejo, eden more začniti pa drüge cujpotegniti.« Zakoj so pa ženske končale »najlepši tau svojoga žitka«? »Edne štiri smo že starejše. Na nastope bi eške nej tak nevarno bilau ojti, depa na vaje ojti, gda se dež lejva... Pa gospa Marija so tö pravli, ka ne morejo na vsikše vaje priti...« - tomačijo strina Anuš Sukič, predsednica strina Aranka Schwarcz pa djenau tak brodijo: »Starejši smo gratali, vsikdar se nika zgodi. Gnes je pa edna ženska spadnila po stumbaj. Gnauk edna tapauči, gnauk drüga taspadne... Daleč odijo s piciklinom, s Slovenske vesi, s Traušče. Vleta ešče tadé, gda je dobro vrejmen, te se ešče človek pela. Gda pa snejg dé, gda je led pa mraz pa toča, te se voziti zatok nej najbaukše. Istina, ka gda smo notaprišle, smo že vse pozabile, smo vesele bile. Nikdar smo se ešče nej žaurdjali, ka tau več nemo. Gvüšno, ka nam žmetno bau pa nam žau bau, depa tak ščemo, ka goraenjamo.« Na svetki v varaškom Slovenskom domi so ženske eške vküper s vsemi navzaučimi zaspejvali »Zdaj pa zbaugom Micika... ...al’ zdaj paj nikdar več«. Gvüšno je leko vsejm Slovencem na Madžarskom žau, ka de eden lejpi cvejt aucigamau faliu s porabskoga püšla. -dm- Aranka Schwarcz je kak predsednica prejkvzela priznanje Javnoga sklada R Slovenije za kulturne dejavnosti Ana Sukič je v cejlom svojom žitki spejvala. Gda je mlada bila te na Gorenjom Seniki v pevskom zbori, kesnej pri ansambli Lacina Korpiča, zadnji dvajsti lejt pa pri varaški ljudsjki pevkaj Marija Rituper je z veseljom ojdla k varaškim ženskam, ka so bili kak velka familija Moji spomini na »Bratstvo in edinostvo« (2.) Grad na Goričkem OD SLOVENIJE… Mir je izredna vrednota RAJSKI FESTIVAL 2013 23. maja, so se začele štiridnevne prireditve, s katerimi bodo obeležili 10-letnico Krajinskega parka Goričko s sedežem v gradu pri Gradu na Goričkem. Za uvod bo 2. rajski festival, naravoslovnega filma, letos posvečen mednarodnemu letu sodelovanja na področju voda. Osnovnošolci so snemali filme o vodi, predstavljeni bodo filmi na temo Vodni krog, sledil bo preformans Robinija s poezijo in plesom Veronike Gradišek, za konec prvega dne pa DarFur, vojna za vodo, film in pogovor s Tomom Križnarjem in Majo Weiss. 24. maja bo Evropski dan parkov na Goričkem. Odprli bodo središče za naravo Goričkega, Upkač in kukavica, prvič zagnali grajsko uro, akademika dr. Antona Vratušo pa bodo razglasili za prvega ambasadorja KP Goričko. Udeleženci si bodo lahko ogledali izdelke kolektivne blagovne znamke KP Goričko in poslušali koncert Prekmurske godbe Bakovci. V soboto bo Evropski dan parkov v parku Őrség. Dogodek bo v Szalafőju, kjer bo tudi tekmovanje v različnih igrah, s sodelovanjem tekmovalcev iz parkov Goričko-Raab/Raba-Őrség. V Szalafőju bo še več drugih dogodkov, za zaključek pa kolesarjenje do Krplivnika/Kapornaka, kjer bo otvoritev visokodebelnega sadovnjaka Živa dediščina in saditev spominskega sadnega drevesa. Za zaključek praznovanja bo v nedeljo Košnja v Selu - Srednjeevropsko tekmovanje. eR Zelo močno sem čutil složnost, ko sem potoval z vlakom, z imenitnim ekspresom Zürich-Belgrad. V 70-in in 80-ih letih sem zmeraj potoval z mamo ali celo s staro mamo, kasneje, od najstniških let naprej pa sam. Letno najmanj dvakrat. Vlak so napolnili predvsem Jugoslovani, ki so delali v Švici. Potovanje je trajalo kakih 18 ur. Na vlaku si doživel Jugoslavijo v malem, različni narodi, narodnosti, jeziki in vere. Potovati s tem vlakom mi je bilo v užitek. Bili smo kot mavrica, pisani, toda vseeno enotni. Ljudje na vlaku so se hitro spoznali, navezali stike, ne glede na njihovo pripadnost, jezik ali vero. Kazali so si fotografije, pripovedovali o svojem življenju, delili hrano drug z drugim. Niti glasbe ni manjkalo, nekateri so imeli s sabo inštrumente, nekateri so zapeli in po oskih hodnikih vlaka celo zaplesali kolo. Ljudje so si pomagali. Bilo je tudi tako, da smo v oddelku za 6 oseb bili vsi različne narodnosti (Albanec, Srb, Slovenec, Bosanec, Madžar, Hrvat), pogovarjali smo se v različnih jezikih, toda ko je vlak prispel na Jesenice, na takratno jugoslovansko mejo in smo zaslišali carinika »pašoska kontrola«, smo iz torb ali žepov vsi potegnili jugoslovanske potne liste. Večkrat se spomnim, kaj je rekel nek starejši možakar na vlaku, ko sem bil približno 15 let star. Namreč da ima Jugoslavija 7 sosed, 6 republik, 5 narodov, 4 jezike, 3 vere, 2 pisavi in enotnost. Pojem bratstva in edinstva je povezan z Josipom Brozom Titom, ki je leta 1941vodil narodno osvobodilni boj, ko so si velesile razdelile Jugoslavijo. Bratstvo in edinstvo je bil tudi ukrep, kako se braniti, da okupatorji ne bi posejali sovraštva med različnimi jugoslovanskimi narodi. Spomnim se, ko je Tito leta 1980 umrl, je nam učiteljica v jugoslovanski šoli v Švici položila na srce, naj ohranimo bratstvo in edinstvo. Kot otrok tega nisem razumel, kajti zdelo se mi je popolnoma naravno, da živimo v bratstvu in edinstvu. Kdo bi si takrat mislil, da se bo čez deset let vse spremenilo? Jugoslovani, ki smo živeli v tujini, si niti 1990 nismo mogli zamisliti, da bo prišlo do voje. Mogoče je pa naša učiteljica že takrat začutila, da bodo v državi velike težave, zato je nas, odraščajočo generacijo zaprosila, naj ohranimo bratstvo in edinstvo. Še dane večkrat razmišljam o tem, ali smo mi »Jugoslovani« sanjali lastne sanje ali Titove. Odgovora nimam, vem le to, da osebno nisem imel nobenih prob-lemov z jugoskovanskimi narodi in narodnosti in me še danes boli, da je bilo v jugoslovanski vojni toliko žrtev. Naj se klicujem na svojo babico, ki je zmeraj rekla, če imajo voditelji težave drug z drugim, naj grejo na prazen travnik in se pomerijo v dvoboju, narod pa naj pustijo pri miru. Jugoslavija je razpadla, kaj pa je z bratstvom in edinstvom? Bivše republike kot samostojne države kandidirajo za članstvo v Evropski uniji. Slovenija je že članica, Hrvaška bo postala še v tem letu, ostale države si pa prizadevajo za članstvo. Ali bo bratstvo in edinstvo ponovno zaživelo znotraj Evropske skupnosti, ali bomo znali upoštevati drugačnost, respektirati druge narode, jezike in vere, je odvisno od nas. Mir je izredna vrednota, s katero se ne spodobi poigravati. Tibor Horvat Evropski denar za nadgradnjo železnic Evropska komisija je pred dnevi odobrila 166 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev za projekt nadgradnje železnic v Sloveniji. Projekt vključuje obnovo, elektrifikacijo in nadgradnjo odseka proge Pragersko-Hodoš za vožnjo s hitrostjo 160 km/h, posodobitev nivojskih prehodov ter gradnjo podhodov na železniških postajah. Ta železniška proga je del vseevropskega prometnega omrežja TEN-T ter eden prednostnih železniških koridorjev med EU in drugimi evropskimi državami. »To je dober primer tega, kako naše regionalne naložbe pomagajo državljanom, da potujejo lažje in varneje,« je ob potrditvi projekta poudaril evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn. EU bo prispevala 166 milijonov evrov, skupna vrednost projekta pa je 330 milijonov evrov. Ker gre za večji projekt, vreden več kot 50 milijonov evrov, je bila zanj potrebna posebna odobritev Evropske komisije. Sloveniji so bile v okviru financiranja kohezijske politike v obdobju 2007-2013 skupno dodeljene približno štiri milijarde evrov. Dan Slovenske vojske Ob dnevu Slovenske vojske (SV), ki se obeležuje v spomin na 15. maj 1991, ko so v takratni Teritorialni obrambi obvezno služenje vojaškega roka začeli slovenski naborniki v dveh učnih centrih, v Pekrah pri Mariboru na Igu pri Ljubljani, je bila pred Vojašnico generala Maistra v Mariboru osrednja slovesnost, na kateri so bili pripadniki SV po preoblikovanju prvič postrojeni po novi strukturi. Preoblikovana vojska je pred novimi izzivi, so poudarjali govorniki, med katerimi je bil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je na slovesnosti razkril tudi svojo odločitev, da bo odslej za vsak državni praznik pred vhodom v predsedniško palačo postrojena častna straža garde SV-ja. Travniški sadovnjaki so pomemben del Krajinskega parka Goričko Avtor prispevka Tibor Horvat leta 1986 na popotovanju po večnacionalni Jugoslaviji … DO MADŽARSKE Že 55 lejt so zgotovili šaulo Bili smo v Soroksári V nedelo 12. majuša smo s pevsko skupino budimpeštanskoga slovenskoga drüštva bili v Soroksári na srečanji narodnostnih pevskih zborov. Kak smo mi Slovenci iz Slovenskoga drüštva v Budimpešti ta prišli? Tak, ka naša pevovodkinja Urška Kovač Zadori v Soroksári vči. Tam lerance majo pevski zbor pa ona tö popejva tam. Zvedli so, da Urška vodi slovenski zbor, ka je njeni mauž porabski Slovenec, in so potejm nas tö pozvali na tau pevsko srečanje. Srečanje je organiziro Nemški pevski zbor iz Soroksára. Glavna organizatorka je bila Marta Bieber. Splo dobro je vküper spravila. Tau je bilau v nedelo zadvečerkoma. Dosti zborov je vküper prišlo z okolice Budimpešte. Tak so bili Slovaki, dva nemška zbora, eden moški, drugi mešani. Iz Soroksara je bijo zbor učiteljic. Biu je hrvaški moški zbor iz Tukulja pa naš slovenski. Bili so zraven Romi tö, dapa oni so nastopili z ansamblom (zenekar). Marta Bieber je na začetki pozdravila vse nastopajoče. Med drugim je povedala, da smo srečne mi, narodnosti tu na tej zemlji. Leko govorimo svoj materni jezik, leko ohranjamo svoje šege, plese, pesmi. Naši pevci so zapeli pet pesmi: Mi Slovenci, Gnes je edna lüšna nauč, Prišla kukanca, Rozinka, Tam sem jaz doma. Zbor je vodila Urška Kovač Zadori. Leko smo ji valežni, da se trüdi za nas, pa harmonikaši Hugoni Čerpnjaki pa vsakšomi pevci, ka svoj prosti čas gora aldüva pa ojdi vsakši drugi keden na probe. Vsakši zbor je lepau nastopo, velko pluskanje je bilo, mi smo tö bili lepo sprejeti. Bili so radi, da so nas spoznali in so se veselili nam. Splo lepo so nas gori prijeli. Vsakši zbor je dobijo spominski list. Po programi je bila večerja in zabava. Zelo dobro so nas pogostili. Naš Hugo je igro in vsi pevci, več sto ljudi je spejvalo, veselo in enkratno je bilo. Potem pa se je šče začno ples, do poznega večera smo vöpotegnili. Splo dobro smo se počutili v Soroksári. Uršika je skoraj tam doma, ka tam vči. Pa šče Irinka Škaper Kispál je tam doma, ka se je ta omožila. Mož Feri Kispál nas je tö lepo pozdravo, z njegvov domanjo palinkov smo nazdravili. V imeni Slovenskega društva in pevcev našega društva se lepo zavalimo za vabilo organizatorjem. Z lepimi spomini smo se vrnili domau v Budimpešto. Irena Pavlič V Števanovci so 12. majuša meli svojo srečanje stari dijaki, steri so osnauvno šaulo zgotovili 1958. leta. 55. obletnico zadobijti pa tau z dobrim zdravdjom svetiti je rejsan lepau! Tašni srečni ji je bilau 10, štirge moški pa šest žensk. Zgotovilo ji je pa 22. S toga so na žalost že štirdje pokojni, pet ji je betežni, od dva ništje ne vej, eden je pa nej prišo. Žive ji pa največ doma v vesi, v Otkauvci, eni v Trauščaj, v Slovenskoj vesi, dva pa zvöjn Porabja. Med školniki, steri so je včili, je že samo Irena Pavlič med nami, stera je trno šanalivala, ka je zdaj zavolo drügoga dela nej mogla z njimi svetiti. Svoje pozdrave pa dobre želje njim je poslala v pismi. Najprvin so dali Baugi hvalo pri slovenskoj meši, stero so na željo Margite Korpič slüžili gospaud Ferenc Merkli. Sveta meša je bila za pokojnoga gospauda Lajoša Markoviča, za pokojne pa za betežne sošolce (osztálytársak). Jubilanti so bili fejs srečni zatau tü, ka njim je mešo obogatiu, olepšo odlično pripravleni domanji cerkveni zbor, steroga vodi pa na orglaj sprvaja mladi kantor dr. Gábor Sebestyén. Po svetoj meši so med molitvijo pa spejvanjom rauže polaužili na grob pokojnoga gospauda Markoviča, pri velkom križi pa svejče vožgali za pokojne sošolce pa školnike. Veselo srečanje se je samo po tejm začnilo v kulturnom dau-mi, gda sta ji lepao pozdravili danešnja ravnateljica šaule Agica Holec pa Margita Korpič, stera je vse tau vtjüper napelala. Potejm so si že rejsan zaslüžili bogato pogostitev, gda so ženske kak dobre vertinje tü redno vödjale zasé, so spekle vsefale dobre pokaraje. Gda je pa domanji fudaš Joži Kosar začno vlejčti lejpe naute, se je srtéo napuno s flajsnimi, karažnimi plesalci. Gda je tau karažnost prejk telefona čüjo tisti moški, steri si je nikak nej dobro zapaumno datum, je hajt s snejauv vred v avto vséo pa za eno vöro že z njimi vred svetijo. Plesali so, spejvali so pa eštja djukali tü. Kak gda bi njim lejta nazaj skočila v mladost. Vsi so meli pred očami samo tau, aj se dobro pa veselo leko poznajo (počutijo), aj se vöpogončijo vse tisto, ka tak v vsakdanešnjom živlenji ne pride v guč. Dugo so bili vtjüper, žau njim je bilau, gda so mogli slobaud djamavati, kakoli ka so zvöjn dva nej daleč eden od drügoga, depa tau je prej nika vcejlak drügo. Zatau so si vsi gora djali, ka če de njim Baug na pomauč, se za pet lejt pa srečajo. Vsi so bili zadovolni, pa so se trno lepau zahvalili Margiti Korpič, ka njim je tašni lejpi zadvečerek pripravila. Tekst pa foto: Klara Fodor Evropa se ne sme izneveriti svojim krščanskim koreninam Če se bo Evropa izneverila svojim krščanskim koreninam, ne bo imela zadosti moči za obnovo po krizi, je povedal Viktor Orbán na predajo obnovljene cistercijanske opatije v Zircu. Tudi Madžarska ne sme pokazati hrbet svojim tradicijam, kajti le na osnovi lastnih in krščanskih vrednot lahko postane močna država in uspešen narod, je dodal premier. Kdo naj bi bil premier na Madžarskem? Po mnenju nekdanjega premiera Gordona Bajnaija, ki trenutno vodi opozicijsko združenje Együtt 2014, mora premier zadoščati trem kriterijem. Kot osebnost je sposoben združiti široki sloj volivcev, je lahko konkurenčen Viktorju Orbánu in je njegova osebnost jamstvo za dobro vladanje. Po Bajnaiju so se v teh letih ljudje na Madžarskem naučili, da je njihova blaginja odvisna od njihove svobode. 55 odstotkov volivcev želi, da bi prišlo do spremembe na čelu države, 70 odstotkov pa meni, da se stvari ne odvijajo v pravo smer. Hkrati pa moramo videti, da je približno polovica volivcev negotovih, torej ne ve, katero stranko bi volila na naslednjih volitvah. Jasno je, da do spremembe na vladi bo prišlo le takrat, če bo ta spreme garantirala tudi zaključek dosedanjega političnega obdobja. Dodatna vozovnica za hitre in brzovlake S 15. majem je vlada uvedla dodatne vozovnice za hitre in brzovlake, ki bodo veljali za vsakega, tudi za upokojence, ki na Madžarskem drugače potujejo brezplačno na sredstvih javnega prevoza. Za vsako 100-kilometrsko etapo potovanja mora popotnik kupiti dodatno vozovnico za 150 forintov. Dodatnih vozovnic so oproščeni tisti, ki potujejo z mesečno karto. Olajšavo imajo otroci do šestega leta starosti in upokojenci nad 65 let, ki lahko kupijo mesečno dodatno karto, ki omogoča neomejeno potovanje. Do konca julija bo veljalo prehodno obdobje, ko tistih, ki ne bodo kupili dodatnih vozovnic, še ne bodo kaznovali. Pevska skupina slovenskoga drüštva v Budimpešti Na prijatelskom srečanji po nastopi S Kobilja pa z Gradca sem mejla dejdeka Marta Vugrinec v Varaši žive že dugo lejt, na Dolejnjom Seniki je gorrasla pa v šaulo odla. Po gimnaziji je v Sombotel odišla se tadale včit za medicinsko ses-tro. Gda je zgotauvila, te je nazaj prišla v Varaš na psihiatrijo, pa je cejlak do penzije tam delala kak glavna medicinska sestra. Najbola sem se te čüdivo, gda je od starišov pa dejdekov začnila meni pripovejdati. Tak sem zvedo te, ka dejdek po očini strani je iz Kobilja biu, po materni strani pa z Gradca. Kak pa zaka sta na Dolenji Senik prišla, od tauga de nam zdaj gospa Marta pripovejdala. - Marta, tau ime ka Vugrinec je prekmursko ime, kakšne korenine mate vi od tistec? »Moj dejdek po očini strani je iz Kobilja biu, pa od tistec je prišo na Dolejnji Senik. Tau smo znali, dapa tau, kakšno rodbino mamo tam, smo nej znali. Nejdavnik je gnauk edna ženska telefonerala meni pa slovenski začnila gučati, dapa ge sem nikanej razmejla njej. Pravla sem, aj bola nemški gučij, tak va se te vejn razmejle. Eden čas sva nemški gučale, pa samo na slejdnje je vöprišlo, ka ona ranč tak lepau guči vogrski kak mi. Dapa če bi ešče tau nej dojšlo, lepau guči francuski tö. Tak sem te zvejdla, ka ona je moja sestrična, štera v Serdici žive.« - Kak vas je najšla? »Na računalniki, prejk interneta je raziskovala svoje korenine, pa te tak je prišla do nas.« - Kak je pa dejdek od matere na Dolejnji Senik zablaudo? »Tak, ka je on kolar biu v Grazi, sé na Dolejnji Senik je pa grof isko ednoga kolara, tak je te on sé prišo. Dejdek od oče s Kobilja je tö ranč tak prejk grofa prišo sé, zato ka on je pa logar biu. Dobro se spomnim na tau, ka z dejdekom sva dosta odla po lesej gda so boré podirali, zato ka te lejs je on prejkvzejo pa dovoljenje dau, ka se leko sejka. Dapa dva dejdeka sta se sploj nej marala, ranč sta nej gučala eden z drügim, samo telko, ka dober den.« - Zaka? »Zavolo tauga, ka od oče stariške so bogati bili, od matare oča je pa samo kolar biu. Ta hiša, štero so obnovili kak kolarsko hišo na Dolejnjom Seniki, je mojoga dejdeka bila. Mi smo go dali prejk vesi, aj go obnovijo pa kak muzej si go vsakši leko pogledne.« - Kelko mlajšov vas je bilau? »Trgé smo bili, mejla sem edno sestro, štera je v Meriko odišla, pa enga brata, šteri je deset lejt mlajši biu, dapa je že pokopani.« - V šterom rami ste živeli na Dolejnjom Seniki? »Do petdesetšestoga leta je na Seniki nejdaleč kraj od fare biu eden dugi ram, tam smo bili, po tistim smo pa sé v Varaš prišli, v ulico Arany.« - Zaka so stariške v Varaš prišli? »Više njim je prišlo, zato ka so vsakši den v slüžbo v Varaš mogli odti pejški ali z biciklinom, bola so küpli eden ram, šteri je paulek slüžbe biu.« - Kama ste odli v osnovno šaulo? »V osnovno šaulo se na Dolejnjom Seniki odla, po tistim pa v gimnazijo sé v Varaš. Tistoga reda je tau velko delo bilau, vsakši se je nej mogo tadala včiti zato, ka nej bilau pejnez. Moj oča je name fejst pomago v tejm, aj v gimnazijo dem, pa ranč tak starejša sestra tö.« - Gda je vaša sestra v Meriko odišla? »Sedemnajset lejt stara je bila, gda je petdesetšestoga leta odišla. Oča so vö šli za njauv v Wien, aj nazaj pride, dapa ona nej stejla. Naš razred pa razredničarka smo že tö v Grazi bili, dapa name je oča nazaj pripelo. Tau mi je pravo, ka nikan nemo üšla dočas, ka šaulo vö ne zopojdim. Tak sem te vözopojdla gimnazijo pa v Somboteli sem se za medicinsko sestro vönavčila.« - Kak so vaši stariške ladali tau s pejnezi, ka ste vi v šaulo odli? »Nejsmo bili bogati, dapa telko pejnez vsigdar bilau, kelko je trbelo, zato ka oča je špejnglar biu. Nej samo v fabriki delo, liki doma tö, pa tistoga reda je dosta strejšnic trbelo. Mi smo bili prvi, šteri smo banjo (kád) meli doma, zato ka je nam oča napravo doma. Gda sem dola k njemi v delavnico šla, ranč nej počako, ka bi ga prosila, že naprej pito: ‚Na, kelko pejnez ti trbej?’. - Ka ste delali potistim, ka ste v Somboteli zgotauvili kak medicinska sestra? »Po tistim sem se ešče tadala včila, psihiatrijo sem študirala. Gda sem zgotauvila, te sem sé v Varaš prišla na psihiatrijo delat pa cejlak do penzije sem tam ostala. Čemerna sem bila zato, ka tau ka sem študirala, so meni v slüžbi nej tak vzeli, kak visoko šolo, dapa za volo tauga sem zato glavna medicinska sestra bila skur štirideset lejt. Ge sem svojo delo sploj rada mejla, pa tak mislim, tau človek ovak ranč ne more delati.« - Nej je bilau špajsno, gda ste v penzijo odišli? Sprvoga mi je fejst falilo, dapa sledkar sem se že vcujvzela. Bilau, ka mi je mauž tak ponoriji pravo, gda sem se spozabila, ka aj telko ne zapovejdam, ovak aj gučim, zato ka sem več nej v slüžbi, liki doma. Vcuj sem se vzela k taumi, ka sem ge zapovejdla, tisto so mi drügi naprajli. Dapa ge sem vsigdar tak bila, ka samo tisto sem zapovejdla naprajti, ka sem ge tö naprajla, več ali drügo, ka sem ge tö nej znala, tašo nej.« - Vsikši den ste doma, nej vam trbej v slüžbo titi, ka delate cejli den doma? »Leko ka sem doma, dapa rejdko sem fraj, sploj rada štrikam pa k taumi dosta časa trbej, sploj pa tak, ka sem tresti žensk mejla, štere sem včila. Nej tak davnik sem v špitali bila pa zdaj sem s tejm ejnala, prejk sem dala, zdaj je edna drüga ženska vči.« - Od koga ste erbali tau, ka tak fejst cenite vse starinsko, ka v rami mate? »Tau sem vejn od dejdeka erbala, šteri je s Kobilja prišo, tau ka me fejst briga umetnost, tau pa od moža, zato ka on je amaterski slikar.« - Kak tau, ka ste se vi nej navčili slovenski gučati? »Zato, ka so doma moji stariške nej gučali slovenski, oča je znau, dapa mati je nej znala, samo vogrski pa nemški. Oča je samo te gučo slovenski, če je stoj z Gorejnjoga Senika prišo, zato ka tistoga reda, gda sem ešče mala bila, je ešče nej dosta Slovencov bilau na Dolejnjom Seniki. Nemški pa vogrski dobro znam, dapa žau slovenski sem nej mejla priliko se navčiti, tau fejst šanalivam.« Karči Holec Marta Vugrinec Csuk v svojom daumi OGLAS/HIRDETÉS URAD DRŽAVNE SLOVENSKE SAMOUPRAVE RAZPISUJE DELOVNO MESTO ZA ADMINISTRATIVNO PODROČJE. POGOJE ZA PRIJAVO IN INFORMACIJE LAHKO DOBITE PO TELEFONU 94/534-024 AZ ORSZÁGOS SZLOVÉN ÖNKORMÁNYZAT HIVATALA ÁLLÁST HIRDET ADMINISZTRATÍV MUNKAKÖR BETÖLTÉSÉRE. A JELENTKEZÉS FELTÉTELEI, MÓDJA, ILLETVE TOVÁBBI INFORMÁCIÓK A 94/534-024 TELEFONSZÁMON. STARI AUTO TAM ZA BAUTO GOSTJE IZ SARAJEVA Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. Pred dvema mesecoma me je po telefonu poiskala gospa Melita iz Sarajeva. Telefonsko številko je dobila od gospoda Matjaža Longarja. Gospa je organizirala izlet v Slovenijo, v Prekmurje in – kot mi je rekla – bi si učenci radi ogledali tudi Porabje, spoznali našo pokrajino in našo šolo. 9. maja okrog desetih so prispeli k nam. Malo so si ogledali našo šolo in hospitirali pri dveh urah slovenščine: pri učiteljici Metki v 6. razredu in pri meni v 2. razredu. Učenci so prišli iz različnih razredov. V osnovni šoli se učijo tedensko 4 ure slovenščine. Ki pa hodijo v srednjo šolo ali že na univerzo, se pa v soboto učijo slovenski jezik. Po pouku smo se napotili in si ogledali graničarski muzej. Popoldan po 13. uri smo jim organizirali kulturni program. Predstavila se je otroška folklorna skupina, pevski zborček in učenci iz nižjih razredov s plesom, ki je vezan na binkoštne praznike. Tudi naši gostje so se predstavili s slovenskimi pesmimi in recitacijami. Po kulturnem programu jih je čakala še ena aktivnost. Lončarske izdelke so si lahko naredili s pomočjo lončarja. Delo je bilo za njih zelo zanimivo. Tudi skupni nogomet in druženje sta jim bila všeč. Upam, da so se naši gostje dobro počutili pri nas in med nami. Jezik in kultura povežeta ljudi, tudi če smo geografsko daleč. Agica Holecz ravnateljica Sousedica Té auto tam zar za bauto je že duga lejta za sousedico emo ranč bauto. Inda svejta, gda je eške mladi biu, je tö emo sousedico. Zaprav je emo sousedico njegvi vert Luigi, Lujzek. Zaprav, obadva sta mela sousediico. Stari auto tam za bauto eške trno dob-ro pouni, kak je tou bilou v tisti lejtaj. Sousedica je bila sama. Skur tak sama, kak njegvi Lujzek. Na, Lujzek je emo njega, sousedica pa grede s korinami pa roužami. Kak je Lujzek emo rad svoj auto, tak je sousedica mejla rada tiste svoje grede. Kak so bile njene grede za njou najlepše, tak je tö Lujzek držo svoj auto za najlepšoga. Ednoga dneva ga je vö iz garaže pripelo. Auto je edno pa pou minuto stau na dvouri. Je stau na dvouri, motor pa je brno. Lujzek je za té čas dveri od garaže zapejro. Kak je škeu nut v auto vsesti, je sosedica zač-nola svojo nouto. »Ja, tak je tou na toun svejti. Edni nikšne brige nemajo. Autoni li brnijo pa dim po moji korinaj spiščavlejo. Ja, bujti mi škete moje korine pa rouže! Te je pa tou zdaj kakšno poštenje?« Luigi, Lujzek je škeu nika prajti pa je nej do rejči prišo. »Edni samo na sebe brodijo. Nikšne brige za druge nemajo. Nej čüdo, ka té svejt na nikoj dé,« je nej pa nej škela enjati. Lujzeki nika drugo nej ostanolo, ka se je z doumi odpelo. Gda se je večer trno pomelek domou pripelo, je najprva auto dola vgasno, samo aj nede sousedica čemerna. Po tejn je šou dveri od garaže odpejrat. Do autona je nazaj prišo. Na streji pa po pravom kraji je grato pošprickani z vodou. Sousedica je korine zalejvala pa je prejk po autoni tö malo letelo. Kak je tou za našoga Lujzeka lagvo vövidlo. Pa srce ga ja začnolo boleti, ka je njegvi auto moker. Zdaj je un na redej biu, ka de se koriu. »Vej pa, ja! Vej pa tak je tou! Nešterni sploj vpamet ne vzemejo, na sterom mesti je gé mejaš. Ne vejo, ka je njivo pa ka je od koga drugoga. Aj voda na vaše grede kaple, nej pa na moj auto. Vej pa poglednite, sousedica, ka ste z njega naprajli!« Sousedica pa nika. Samo je držala tisto plastično cejv v rokaj pa tadale polejvala. Bougi Lujzek je začno na velke brisati tiste kraple. S čemejrami ji je briso. S čemejrami, ka je sousedica nika nej prajla na tou. Pa kak je bole čemeren biu, si je zbrodo. Vužgo je auto pa vse bole na gas stiskavo. Tam zar se je kadilo. Zdaj sta obadva bila čemerniva. Tak čemerniva, ka je sosedica vse bole vodou ta prouti autoni držala, Lujzek vse bole od autona motor naganjo. Sto bi vedo, kak dugo bi tou vse trpelo. Kak dugo, če bi nej autoni pancina sfalilo, sousedici pa vode. Po tejn sta bila sousedica pa Lujzek, Luigi kak pes pa mačka. Ja, tou auto zar za bauto eške trno dobro pouni. Pouni srečne čase, vseeno, ka so se sou-sedi korili med seuv. Bar se je nika godilo, zdaj pa … Miki Roš Števanovski in učenci iz Sarajeva na dvorišču števanovske šole V kulturnem programu so zapeli tudi gostje MATERINSKI DAN 3. maja popoldan smo imeli v števanovskem vrtcu materinski dan. Najmlajši so z lepimi pesmimi zahvalili mamicam in babicam njihovo skrb in ljubezen. Na koncu so jim podarili rožice in srce, ki so jih izdelali sami. Na srce so natisnili svojo malo dlan. V števanovski šoli so učenci pozdravili mamice in babice 6. maja popoldan. Program je bil lep. S pesmimi, s plesi in igro so pozdravili mamice in babice. MOJCA POKRACULJA PETEK, 24.05.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.25 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.40 POTUJOČI ŠKRAT, POUČNA NANIZANKA, 11.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.30 MI ZNAMO: MORSKE RIBE, 12.00 PANOPTIKUM: DOLŽNIKI IN (ZA)UPNIKI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, AKTUALNO INFORMATIVNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS V VODI, RIS., 15.55 POLICAJ ČRT, RIS., 16.05 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 MOJA SOBA: BRANDON, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL PETEK, 24.05.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.00 SLEDI: 20 LET ŠTAJERSKIH ROGISTOV, 13.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.55 UPOR, DOK. FILM, 14.50 OSMI DAN, 15.25 RAD IGRAM NOGOMET, 15.50 ŽOGARIJA, 16.20 MIGAJ RAJE Z NAMI, 16.50 ODBOJKA - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO (M): SLOVENIJA : IZRAEL, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 PASJE REVNI, DOK. ODD., 20.50 STARA NERGAČA, ANG. NAN., 21.20 RESTAVRACIJA RAW, IRSKA NADALJEVANKA, 22.15 MONGOL, RUSKI FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 25.05.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM BROGOVITINA JAGODA, 7.30 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.45 BIBA SE GIBA, RIS., 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.30 KULTURNI BRLOG, 8.35 SREČA JE ... ČE ZAČNEŠ OBED S SLADICO, 8.37 MALO DRUGAČE: ZGODOVINA LEPILA, 8.40 DOMOVANJE: DOMOVANJE NA BREZI, 8.45 BINE, LUTK. NAN., 9.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.30 BUKVOŽER, 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 INFODROM, 10.25 HIŠA EKSPERIMENTOV, 10.45 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 11.20 NAJBOLJŠI NA ŠVEDSKEM, ŠVEDSKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.50 MED VALOVI, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 15.50 NA POTI, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 EN DOLAR ZA ENO ŽIVLJENJE, DOK. ODD., 18.35 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 W, AMERIŠKI FILM, 22.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.40 OZARE, 23.45 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL SOBOTA, 25.05.2013, II. SPORED TVS 9.30 SKOZI ČAS, 10.05 POSEBNA PONUDBA, 10.30 POGLEDI SLOVENIJE, AKTUALNO INFORMATIVNA ODDAJA, 11.50 SLOVENCI V ITALIJI, 12.25 OPUS: 130-LETNICA ROJSTVA VACLAVA TALICHA, 12.55 OSMI DAN, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MONAKA - KVALIFIKACIJE, 15.05 ŠPORTNI IZZIV, 15.35 MIGAJ RAJE Z NAMI, 16.15 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 16.50 ODBOJKA - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO (M): SLOVENIJA : MADŽARSKA, 19.00 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MONAKA - KVALIFIKACIJE, 20.00 SOZVOČJA SLOVENIJE: LJUDSKA GLASBA NA SLOVENSKEM, 21.30 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 22.35 BLEŠČICA, 23.05 MED VALOVI, 23.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 26.05.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU: ZVONCI, AM. NAN., 10.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.25 TISOČKRAT MOČNEJŠA, ŠVEDSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - DITKA HABERL, 18.20 PESEM JE - DITKA HABERL, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 21.00 DRUŽINSKE ZGODBE, POGOVORNA ODDAJA, 21.55 NA POTI: Z BOSO NOGO, DOK. SER., 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 POLJE KRVI, ŠKOTSKA NADALJEVANKA, 0.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.30 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL NEDELJA, 26.05.2013, II. SPORED TVS 8.30 SKOZI ČAS, 9.10 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 9.40 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 10.10 TURBULENCA, 10.40 GLASBENA MATINEJA, 10.40 6. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 11.40 BISERI GLASBENE PRIHODNOSTI: PRVONAGRAJENCI 42. TEKMOVANJA MLADIH GLASBENIKOV, 12.45 ŠPORT & ŠPAS - DAN DRUŽENJA IN GIBANJA VSEH GENERACIJ, 13.15 ŽOGARIJA, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MONAKA, PRENOS IZ MONTE CARLA, 16.25 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 17.25 NOGOMET - PRVA LIGA TELEKOM: 36. KOLO, 19.10 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.50 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: MARIBOR, 21.20 IZHOD SKOZI TRGOVINO S SPOMINKI, DOK. ODD., 22.45 FRANČEK IN OTILIJA, DOK. FILM, 23.00 ARITMIJA, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 27.05.2013, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.30 IZ POPOTNE TORBE: ČARODEJ, ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 NOČKO: J.W.GRIMM: SNEŽICA IN ROŽICA, OTR. SER., 11.05 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 11.25 POTEPANJA: LJUBLJANSKO BARJE, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 FRAČJI DOL, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.30 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 FRANČEK, RIS., 18.50 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 27.05.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.45 MED VALOVI, 15.50 INTERVJU: DR. RAJKO ŠUGMAN, POGOVORNA ODDAJA, 16.40 PASJE REVNI, DOK. ODD., 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.05 PRAVA IDEJA!, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: VZHODNOBERLINSKA SAGA: IZGUBLJENA HČI, NEMŠ. NAD., 20.50 INŠPEKTOR BANKS: IGRA Z OGNJEM, ANG. NAD., 22.25 RAZRED ZASE: ŠOLSKI PLES, 22.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 28.05.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 10.35 KULTURNI BRLOG, 10.40 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM TULIPANOVA ČEBULICA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.15 HIŠA EKSPERIMENTOV: SVETLOBOLOGIJA, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.35 POD KLOBUKOM: ALTERNATIVNA ZDRAVLJENJA, 12.20 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 ELI IN FANI, RIS., 16.10 BINE: ZDRAVO ŽIVLJENJE, LUTK. NAN., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 PUJSA PEPA, RIS., 18.35 SIMFONORIJE, RIS., 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ROŠKA PRIPOVED ULICE, DOK. ODD., 21.00 POGOVORNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 INTERVJU: DR. RAJKO ŠUGMAN, POGOVORNA ODDAJA, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 28.05.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.40 DOBRA URA, 12.00 DOBRO JUTRO, 15.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 17.00 GLASNIK, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 NA POTI: Z BOSO NOGO, DOK. SER., 18.35 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: SLOVENSKA POPEVKA, GLASBENA ODDAJA, 20.30 NAŠI BALETNI UMETNIKI, VLASTO DEDOVIČ, 21.30 OPERNE ARIJE, SOPRANISTKA IRENA BAAR, 21.40 LE HAVRE, FR.- FIN. FILM, 23.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 29.05.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE: ZDRAVO ŽIVLJENJE, LUTK. NAN., 10.30 ZLATKO ZAKLADKO: OB COPEKOVEM MLINU, ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 SLOVENSKI VODNI KROG: PAKA, DOK., NAN., 11.15 IMPRO TV: OTA ROŠ IN KATARINA ČAS, 12.00 REX - KRALJEVSKO IME, LADJE USODNO ZNAMENJE, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA, 17.15 DOBRA URA Z MILICO, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 18.50 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 SKUPAJ, NIČ DRUGEGA, FR. FILM, 21.40 VSAKDAN NI VSAK DAN, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLASBENI VEČER: JOŽE VIDIC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, 23.50 TURBULENCA, 0.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL SREDA, 29.05.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.35 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - DITKA HABERL, 15.30 PESEM JE - DITKA HABERL, 15.55 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 16.25 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 16.55 EVROPSKI MAGAZIN, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 18.10 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 18.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.30 KOŠARKA: KOŠARKO ČUTIM, 20.15 ŽREBANJE LOTA, 20.25 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: FINALE, 22.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 30.05.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ZVERINICE IZ REZIJE: VOLK DELAL ZA LISICO, LUTK. NAN., 10.30 PREIGRAVANJE IN KUHINJA, DOK. FILM, 10.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.30 MOJA SOBA: BRANDON, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 V LETU HIP HOPA, DOK. FILM, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 MEDO POPI IN PRIJATELJI: DIRKA, RIS., 15.55 ADI V VESOLJU, RIS., 16.00 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, AKTUALNO INFORMATIVNA ODDAJA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 30.05.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 16.20 EVROPSKI MAGAZIN, 16.35 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 17.05 MUZIKAJETO: SLOVENSKA POPEVKA, GLASBENA ODDAJA, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 EN DOLAR ZA ENO ŽIVLJENJE, DOK. ODD., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 MOJ FIRER, NEMŠKI FILM, 21.30 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAN., 22.05 MARIA WERN: SNEŽNE SANJE, ŠVED. NAN., 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA 8. maja 2013 so našo šolo v Števanovcih obiskali učenci iz Mačkovec. Že dolgo let imamo z njimi dobre stike in sodelujemo. Učiteljica Anita me je poklicala, da bi našim učencem predstavili igro z naslovom Mojca Pokraculja. Dopoldan ob desetih smo se zbrali v kulturnem domu. Igra je bila zelo zanimiva. Učenci so bili zelo spret-ni. Hvala lepa za igro, želimo vam še veliko uspešnih nastopov. Agica Holecz ravnateljica DOŠ Števanovci Nastop v Prosenjakovcih 26. maja popoldan smo se iz Števanovcev napotili v Slovenijo, v Prosenjakovce na dvojezično šolo. Do potovanje je prišlo v okviru projekta, v katerem sodelujemo. Pred kratkim so njihovi učenci obiskali nas v Števanovcih. Najprej smo si ogledali šolo. Potistim so se tudi naši učenci udeležili kviza, na katerega so se vnaprej pripravljali. Vprašanja so se vezala na Porabje in na dvojezična naselja okrog Prosenjakovcev. Skupine so bile mešane. Vsi učenci so bili zelo pridni. Za uspešen kviz so za nagrado dobili popoldansko kopanje v Termeah 3000 v Moravskih Toplicah. Zvečer ob sedmih se je začel kulturni program. Na njihovi šoli uspešno deluje dvojezični pevski zbor, ki je izdal tudi zgoščenko. V programu, ki je bil zanimiv, sta nastopili tudi folklorni skupini obeh šol, ki sta poželi veliko aplavza. Agica Holecz ravnateljica DOŠ Števanovci