Petindvajsetletnica učiteljskega društva za Ptujski okraj. V nedeljo dne 1. julija praznovalo je to šolsko društvo v prostorih nNarodnega doma« v Ptuju po programu svojo petindvajsetletnico. Z upravičenim ponosom trdimo, da je bila ta veselica glede godbe in petja jedna med prvimi, kar se jih je kedaj priredilo v starodavnem Ptuju. To ni naše osebno mnenje, nego trditev in izrečno priznanje častitega gospoda strokovnjaka iz Maribora, ki se je kaj laskavo in pohvalno izrekel po končanem koncertu in doigranej opereti rekoč, da bi bili cel6 Dunajčanje na tak sijajen uspeh ponosni. Po lepej krščanskej navadi: >Z Bogom začni vsako delo!» smo tudi mi pričeli slavnost z daritvijo sv. maše v minoritskej cerkvi. Ob pol enih imel bi biti skupni obed, ker pa se ni do določenega dne, 28. junija, oglasilo dostojno število udeležencev, in je več učiteljev organistov ob tej uri bilo zadržanih, opustil se je v zadnjem hipu skupen obed, in se je navadno kosilo pripravilo za takšne povabljene tuje goste, ki so želeli v »Narodnem domu« kositi. Ob peti uri popoldne bilo je prostrano dvorišče >Narodnega doma» prenapolnjeno občinstva brez razlike stanii, zlasti nas je častita duhovščina v lepem številu blagovolila počastiti. Na dvorišču bil ,je postavljen krit oder, katerega so spretne roke dobro znane gdč. uči- teljice iz Ptujske okoliee na predvečer okusno in lepo z zelenjem ovile in s cvetlicami okrasile. Po prihodu osebnega vlaka iz Ormoža, ki nam je število dragih gostov pripeljal, pričel se je tričetrt na šest slavnostni koncert. Godbo priskrbel je oddelek vrlodobre ptujske mestne godbe in nekateri učitelji, pevske točke pa, moške in mešane zbore, izvajali so učitelji in učiteljice iz Ptujskega okraja s sodelovanjem gg. Porekarja in Šabca s Huma pri Ormožu. Vse godbene in pevske dele vodil je kaj spretno g. Karl Zupančič iz Ptujske okolice, čigar neumornemu prizadevanju in energičnemu delovanju se je zahvaliti, da se je sploh ta slavnost priredila in tako nepričakovano sijajno uspela. Vsaka godbena in pevska točka sprejela se je z burnim ploskanjem, vendar najbolj ugajali so mešani zbori, ki so se morali vsled laskavega priznavanja in viharnega odobravanja vsi ponavljati. Kaj pa tudi ne! Saj ste nastopali med drugimi vrlimi pevkami uzorni sestri, učiteljici M. in A. St. Kdor posluša te krasne, zvonke glasove, nehote so mu jasne besede Virkove: »Lepo kot angelji, v cvetju nedolžnosti, sladko prepeva slovensko dekle«. Pozdrav g. predsednika, slavnostni govor, kakor vse poznejše krasne in vduševljene napitnice izražale in povdarjale so jedino pravo in zdravo postopanje pri vzgojevanju in podučevanju slovenske mladine: prijateljsko, složno in skupno delovanje častite duhovščine in učiteljstva. Slovensko mladež versko-nravno vzgojevati na podlagi materinega jezika, je in bode končni namen obeh stanov. Najsijajnejši del vse slavnosti pa je bila brez dvoma izborna predstava izvirne operete «Tičnik«. Vse predstavljanje je bilo tako živahno, naravno in neprisiljeno, vse petje tako milo-krasno, da je bilo občinstvo zares vzradoščeno in očarano. Resnično smo bili v zadregi, kateri izraed ljubkih igralk Ljuboslavi ali Zorinki, bi priznali prednost in podarili zasluženi venec — zatorej smo ga poklonili obema. Gospod Poljanec izkazal se je kot izbornega igralca, ki ume poslušalce s svojim simpatičnim baritonom v hipu pridobiti, šegavi Zelenkovič pa je občinstvo, kakor smo pričakovali, s svojim tenorjem in zdravim humorjera zabaval po stari že znani navadi. • Zares, to je bil časten, slaven dan za učiteljstvo Ptujskega okraja. Prisrčna hvala vsem sodelovalcem in sodelovalkam!