Si« 21 mm plačaaa v letoiM (tati orali m b pada)_ V Trstu, v sredo 25, januarja 19ŽŽ Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII (ihaja, izvzema pondeljek, vstk dao UrednlštvVrVka »v. FrinHflsa _ AaiSkega št. 20, L nadstropje. Dopis« - - Ciljajo * redniStvu. pisma se ne sprejemajo, rokopil sef^fmŠ^. i*J»telj in aAf ■ a odu. Štefan Oodina. — Lastnik tlstaS^ZjH^jktrk - . Naročnir jižl znaša za mesec L 7. —. 3 mesece L lO^^H^rT I ln ceio teto L Za inozemstvo mesečno 4 lire več- — Te&^n uredništva ln uprava tf EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v % širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent-osm tnice, In zahvale, poslanice ln vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, maj nanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška AsiSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57- Srca. h višku! Italijansko časopisje je, kakor splošno znano, pravi in nedosežen mojster v zavijanju stvari in potajevanju resnice. Ne plašijo se — če so v stiski — niti dokazovanja, da je belo, kar vidijo vsi razsodni ljudje, da je črno! Tudi jih ne mučijo oziri napram logiki in doslednosti Če jim tako kaže, trdijo danes, da je belo tudi to, kar so oni sami malo poprej prikazovali svoji javnosti kot črno. In ta javnost jim je — vsaj doslej — slepo verjela. V tem ravno je bil vir velikemu zlu." Takega mojstra se kaže italijansko časopisje tudi sedaj po občinskih volitvah. V mastnih črkah kriči v svet o »veliki zmagi« »Zveze« nacionalističnih strank. Nič jih ne moti preznačilno dejstvo, da je od 56.000 vpisanih voiiicev glasovala komaj polovica. Če bi bili gospodje v »Zvezi« le količkaj razsodni, bi ijh moral ta pojav osupniti. Naravnost prestrašiti pa bi jih moralo dejstvo, da je od okroglo 26.000 oddanih glasov njihova »Zveza« dobila le okroglo 12.000 glasov, torej niti polovice ne! To je: približno le petino vpisanih voiiicev! So-li tisoči mestnih voiiicev, ki niso glasovali, hoteli s tem pokazati svoje soglasje z »Zvezo«? Kdor bi hotel trditi to, bi postavljal vse stvari in vso logiko na glavo! Vsakdo poreče, da bi, če bi hoteli pokazati svoje zaupanje, storili to z glasovnico. In to bi bili storili tem lažje, ker jim je bila odprta gladka pot do volišča. Naglaša-tno to dejstvo še posebno, ker laško časopisje kriči, da je število slovenskih glasov od zadnjih političnih volitev — padlo. Kako vse drugačen bi bil naš skupni uspeh, če bi bili mogli naši svobodno in neovirano voliti, priča n. pr, naš lepi vspeh v sekciji št. 55 na Vrdeli. Tu se je vsaj kolikor toliko pravilno in dostojno postopalo in je mogel tudi naš član komisije uveljavljati svoje mnenje in svoje stališče. Res je število naših glasov padlo za kakih 500. Italijansko časopisje pa ravno glede nas ne jemlje v ozir dejstva, da se je skrčilo število glasov vseh strankSl Tako je ravno »Zveza« dobila 4000 glasov manj, nego jih j s dobil njihov »blocco« pri zadnjih držav-aozborskih volitvah, ko so bili tudi Popo-iari v »bloccu«. Znamenita pa je predvsem razlika, da so njihovi volilci — kakor smo že naglasili — imeli svobodno in neovirano pot na volišče, dočim je našim volilcem — kakor je razvidno iz poročil, ki jih prinašamo iz vse okolice — najgrše nasilstvo zastavljalo pot! Razen tega so slavne komisije "flSlm volilcem — kolikor jih je modo sploh priti na volišče — delale vsako- vrstne težave, posebno, kar se uce ugotovitve istovetnosti! Če uvazujemo vse okolnosti, smemo reči z mirno vestjo, da je na teh volitvah italijanska Zveza razmeroma veliko več izgubila nego pa mil Sedaj pa naj sodijo vsi razsodni ljudje, s kakšno pravico kriči italijansko časopisje o zmagi in celo sijajni zmagi! Kakor vedno, vara svoje in sebel Le skrajna lahkomiselnost, ali pa celo brezvestnost napram lastni javnosti more tako drzno potajevati resnico, in prirejati orgije zmagoslavja, kjer je toliko temne sence poleg pičle luči! Res, skromno je postalo to italijansko časopisje. Zadovoljuje se s Potemkinovimi vasmi, ki jih pričaruje pred oči svoje javnosti, ko je ravan okoli njih tako žalostna in brezplodna! Ker že nič ni, pa kriči o lepem in velikem ...! Posebno pa moramo kar strmeti, kako morejo prirejati na svojem papirju zmagoslavja, ko je vsa goriška dežela tako glasno in enodušno manifestirala proti njim, ko so tudi v Furlaniji tako temeljito pogoreli, ko so tudi v glavnem mestu dežele — in to z izdatno pomočjo Slovencev — dogospodarili in ko so izgubili tudi svojo trdnjavo v Istri — rocca for-te —1 Koper! V Trstu bodo pač gospodarili nadalje po zaslugi volilnega reda, ki je v zasmeh načelu svobodoljubja in demokratizma, in po zaslugi sredstev, ki so se jih posluževali in ki jim niso v čast. Naj le gospodarijo nadalje! Morda je celo dobro tako. Abstinenca tisočev voiiicev kaže že sedaj, da so se mnogim že začele odpirati oči Čim dalje bodo gospodarili, tem bolj še bo krčilo število lahkovernežev in slepcev. Počasi morda, ali vedno bolj se bo bližal tisti psihologični moment, ki jih bo neizprosno klical na težki obračun. In tedaj ne bodo nič pomagali oboroženi agitatorji, ne bodo pomagala nasUstva, ne bodo pomagale vse mahinacije raznih volilnih komisij. Tudi v Trstu so-pametni Italijani. Tudi tu bomo doživeli — Gorico prej ali slej! Nas Slovence so tudi to pot potisnili — zrušili pa nas niso! Še smo tu in ostanemo tu! Globoko užaljeni sicer, ali ne zlomljeni! Z neomajno vero v zmago pravične naše stvari bomo dalje neporušno stali na braniku pravic svojega naroda! V tem težkem Času kličemo rojakom, da za malodušnost ni nikakega razloga! In uverjeni smo, da pride tudi poštenim sodeželanom druge narodnosti spoznanje, da smo mi element miru, reda in koristnega dela, da smo vredni, da živijo z nami v božjem miru in prijateljskem razmerju! Srca kvišku! Jugoslavija Ninčićeve izjave o Zitinem pustolovstvu BELGRAD, 24. Na zadnji seji Narodne skupščine je podal minister vnanjih stvari Ninčič to-le izjavo: Vlada je dobjla poročila o nameravanem povratku Zfte Habs-burg na Madžarsko, ki niso bila brez vsake podlage. Smatrajoč zadevo za jako resno, je takoj naročila poslaniku v Budimpešti, naj skupno s češkoslov. in rumun-skim zastopnikom opozori madžarsko vlado na nevarnost in resnost položaja, ako bi se hotelo restavrirati habsburško dinastijo na Madžarskem. Tudi italijanski poslanik v Belgradu, Manzoni, je dobil istočasno od svoje vlade iz Rima instrukcijo, da mora v smislu antihabsburškega dogovora v ra-pallski pogodbi ostati stalno v kontaktu z jugosl. državo. V danem slučaju bi bila nedvomno z nami solidarna tudi poljska vlada. Tudi velesile, ki so zastopane na veleposlaniški konferenci, so napravile v Pešti sličen korak, kakor mi. Naše mnenje je, da je vprašanje, ali naj bo Madžarska republika ali monarhija, čisto notranja madžarska zadeva, v katero se ne sme nikdo vmešavati, toda vprašanje eventualne restavracije Habsburžanov pa je stvar, ki se ne tiče samo Madžarske, ampak vseh njenih sosednih držav. Nikakor namreč ne moremo pripustiti, da bi se vrnil na Madžarsko režim, ki je izzval strahovito svetovno klanje. Jugosl. država hoče živeti sicer z Madžarsko v dobrem tosedstvu, zato pa je tudi naša dolžnost, tla posvečamo vso pozornost korakom, ki bi mogli spraviti Madžarsko v novo avanturo. Zadnja mobilizacija nas je sicer stala n» koliko sto milijonov dinarjev, toda ves m rod, od Triglava do Prespanskega jezera je takrat pokazal, da razumeva vso resno*.t položaja in je nastopil složno proti aal sburškemu restavracijskemu poizkusu. Eni ko bo tudi v bodoče z vso odločnostjo >dbil vsak nov podoben poizkus. (Pritrjevanje.) Vofaški dogovor med Jugoslavijo in Romansko podpisan BilLGRAD, 24. V soboto zvečer je bila $ idpisana vojaška konvencija med Jugo-s ivijo in Romunsko. Kot zastopnika Ro-a. inske sta dogovor podpisala romunski gt neralštabni šef general Cristescu in gene ralštabni polkovnik Florescu, za kraljestvo SHS pa šef generalnega štaba, general Pešič in generalštabni polkovnik Ž. Milovanovič. Po podpisu vojaške konvencije je priredil romunski poslanik večerjo na čast romunskim delegatom. Večerje so se udele-žHi tudi številni zastopniki jugosl. generalnega štaba z generalom Pešičem na čelu, . a BELGRAD, 24. Romunska vojaška mi- sija je odpotovala včeraj ob 4. popoldne v Bukarešto, Pogajanja z Italijo. — Sklep trgovinske pogodbe BELGRAD, 24. Jugoslovenski poslanik v Rimu g. Antonijević je dospel v Belgrad V soboto je dolgo konferiral z ministrom za zunanje stvari dr. Ninčičem. V informiranih krogih trdijo, da je prihod g. Antoni-jevića v zvezi z nadaljevanjem pogajanj, da se likvidirajo nerešena vprašanja med Jugoslavijo in Italijo. Smatrajo, da je italijanska vlada sedaj pripravljena povoljne rešiti vsa sporna vprašanja. Med drugim Italija v kratkem izprazni tretjo cono v Dalmaciji. V Belgradu pričakujejo prihoda italijanske delegacije, ki bo nadaljevala pogajanja za sklep trgovinske pogodbe. Karolyi v Belgradu BELGRAD, 24. Semkaj je iz Prage pri-spel grof Mihael Karolyi. Včeraj se je pogajal z bivšim pečujskim županom Belo Linderjem. Čehoslovaška Čehoslovaška krona. PRAGA, 24, ČehoslovaŠki poslanec in bivši finančni minister Rašin je imel govor o začasnem proračunu. V svojem govoru je veličaj čehoslovaško finančno politiko. Čehoslovaška — je rekel — se uspešno bori proti poplavi denarja in je že pokrila 50% svojega papirnatega denarja, kar ne opažamo v nobeni drugi državi srednje Evrope. Ta politika je dosegla tudi ta uspeh, da se je čehoslovaška krona popolnoma osvobodila od nemške marke Čehoslovaška krona se pogumno upira špekulaciji in je tako zadobila mednarodni glas, kai dokazuje dejstvo, da se kvo^ara na borzah v Stockholmu, Kodanju in Madridu. V kratkem se bo kvotirala tudi v Južni Ameriki, NemSka marka vsled svoje nestalnosti ni več arbitražna veljava v mednarodni trgovini in nadome, ščajo čehoslovaško krono. Ta finančno-poli-tični uspeh — pravi posL Rašin — bi imel za posledico, da češki Nemci ne bodo več govorili o «Tchehien», temveč bodo državo imenovali z njenim resnim imenom Čehoslovaška. — Pri isti razpravi je govoril tudi nemški poslanec Heller. Rekel je, da smatra sporazum v Lanah za potrebo, toda mora protestirati proti dejstvu, da je vlada tudi to pot postavila skupščino pred gotovo dejstvo. Izmenjava brzojavk med čchoslovašldm in novim romanskim ministrskim predsednikom. PRAGA, 23, Ministrski predsednik Beneš je poudaril v svojem odgovoru na brzojavko novega romunskega ministrskega predsednika skupnost interesov obeh držav. Izrazil je upanje, da bodo postali prijateljski odnošaji med obema državama vedno bolj tesni. Bolgarska Poslanička konferenca zahteva odpustitev bolgarskih vojakov-aeprostovoljcev. SOFIJA, 23. PoslaniSka konferenca zahteva od jbolga"Jte vlade, da odpusti do 15. fe- bruarja neprostovoljce, kS se nahajajo pod orožjem. Z o žirom na to porota Bolgarska agencija: Bolgarska vlada izvriuje lojalno mi-ravno pogodbo in ft pripravljena izvršiti tudi to zahtevo. Spričo dejstva pa, da bi moglo priti ob prflild občinskih volitev, Id so določene za 19. februarja, Opazil jih je v Nabrežini, Sežani, Devinu, Mavhinjah. AK, tudi mi vidimo sedaj resnična znamenja časov. Vidimo jih v neudeležbi tisočev v Trstu, v po- razu « Zveze* v Furlfcniji, v Gorici, ■ To, to so znamenja časov! Znamenja, da se začelo mračiti okoli «Uoccov» in «Zvez»! teh znamenih naj bi govoril «Piccolo»l tolmačil sum bi jih pravilno! Ne pa, kakor sle pomiši glede govorice* da morajo njegovi i backi misliti, da je prav za prav zmagal on — •Piccolo*. Ne čudimo se temu. Drugače tudi ni pričakovati od njega! Kdaj je še poučeva svoje o — resnici! Odlok o zastavah. Generalni civilni komisa riat za Julijsko Krajino nam je poslal sledeči odlok: Imajoč v vidu, da predstavljajo občin ski zastopi vso občino in ne le posameznih strank in da vsled tega njihova zastava sme biti le državna ali občinska, kjer je ta posled nja zdavna v rabi, in ne kaka druga zastava kš je znak političnih strank, društev ali slojev imajoč dalje v vidu, da se je treba izogibati motenju javnega reda, ki bi znalo nastati^ ako bi se na občinskih đoinih izvešale druge zastave razen državne in občinske, odloča na podlagi kr. odloka od 22. julija 1920 št. 1233 V sedežih občinskih zastopov niso razen italijanske državne in občinske zastave dovoljene nikake druge zastave. Zastave in znaki, ki bodo izpostavljeni v nasprotju s to določbo, se bodo zaplenili in proti krivcem se bo postopalo po zakonu. Oblastva in agenti javne varnosti imajo paziti, da se bo pričujoči odlok izvrševal. V Trstu, 23. januarja 1922. Glavni civilni komisar: Mosconl. K temu dičnemu odloku se bomo Se povrnili. Seja pravno-upravnegs odbora deželne posvetovalne komisije se je vršila včeraj, dne 24. januarja, pod predsedništvom dr. Pitacca. Predsednik je naznanil, da je poslal eentralni urad za. nove pokrajine spomenico o pokrajinskih in deželnih avtonomijah. Obveščena bo tem posebna komisija. Po razpravi o raznih podrejenih vprašanjih je poročal dr. Ziegler raztegnitvi zakona o javni varnosti na nove pokrajine. Po živahni razpravi se je sprejel predlog, da se bo predlagala raztegnitev tega zakona na nove pokrajine, toda z izpremem-bami, ki jih je predložila podkomisija in ki se tičejo predvsem prostitucije. Za vojaške obvezance. Tržaški magistrat poroča: V svrho evidence vofaških obvezan-cev se pozivajo vsi mladeniči brez razlike, ki bivajo tukaj (v mestu ali predmestju) in ki so rojeni. I 1901., 1902. in 1903., da se javijo ali se dajo javiti po stariših ali sorodnikih v ana-grafskem zavodu (v ulici Sanitd 25, II. nadstr. od 9—12 predpolone). Prinesti morajo seboj krstni list Dne 25. januarja 1922. se morajo javiti mladeniči, rojeni 1. 1901 od črke A do D; 26. od E do O; 27. od P da Z. Dne 28. januarja 1922 se morajo javiti mladeniči, rojeni 1. 1902 od črke A do Črke D; 30. od E do O; 31. od P do Z. Dne 1. februarja 1922 se morajo javiti mladeniči, rojeni i 1903 od črke A do črke D; 2. od E do O; 3. od P do Z. Okoličani se morajo javiti pri Županstvu na Opčinah. Kdor se ne javi, bo kaznovan po zakonu. « Glasbe na Matica*. Jutri ob 20 odborova seja. Posebni tečaj iz zavarovanja. Tukajšnja trgovska visoka iola javlja: K običajnim trolet-nim predavanjem, o gospodarskih in trgovskih znanostih na trgovsld visoki ftoli se priključi še poseben tečaj predavanj iz zavarovanja. Namen temu tečaju je, da bi nudil Študentom trgovske visoke iole ter tudi uradnikom posameznih zavarovalnic priložnost, da se izpopolnijo v tej tako važni veji trgovskega delovanja. Obenem hoče šola s tem pospeševati raziskovanje te znanosti in spodbujati spiso-vanje učbenikov o tem predmetu. Tečaj bo obsegal sledeče predmete: 1. Tehnika prome nega zavarovanja; 2. Tehnika zavarovanja proti požaru; 3. Tehnika zavarovanja na življenje; 4. Aktu ari alna matematika; 5. Za var o-vanjsko pravo; 6. Zavarovanjsko gospodarstvo; 7. Statistika; 8. Socialno zavarovanje. K tem predavanjem se lahko vpišejo vsi tisti, ki so že dovršili predpisano troletje na tržaški ali kaki drugi trgovski visoki šoli. Tistim, ki napravijo iz gori omenjenih predmetov izpit, se bo ta del njihovih študijev v doplomi o lavrei posebno označil. Iz tržaškega ilvllenla Storilci roparskega umora v menjalnici Boli© v roki pravice. Storilci roparskega umora v menjalnici Bolaffio so priznali storjeni čin. Tako pravi policijsko oblastvo. Pred snočnjim so se zbraK v pisarni viteza Adornija vsi kronisti tukajšnjih listov. Vitez Adorni>, ki je imel v rokah to zadevo, je poročal odposlancem tiska naslednje: Peklenski načrt za naskok v menjalnico Bolaffio v ulici Dante Alighieri je bil napravljen pred dobrim mesecem. Napravil ga je Ivan Bralco, rojen leta 1887 v Umagu (Istra). To je ravno oni zločinec, o katerem smo že večkrat poročali, da je bil ranjen v lice. Policija marljivo zaaledufe Bralca. Toda o njem ni ne duha ne sluha. Ostali zločinci, ki so, kakor znano, v roki pravice, se imenujejo: Marijan Rasem is Trsta, Josip Gherdol tudi iz Trsta, šofer Josip Pecchiar in Mihael Bradaschia. Načrt je bil napravljen v kavami «S. Giu-sto». Nekako pred enim mesecem se je nahajal Braico z omenjenimi zločinci v kavarni «S. Giusto» v ulici Gioeuč Carducci. Tedaj jim je stavil sledeči predlog: — Poslušajte. Skoval ( dobro uspel. se ur samo r* Zakaj gre? — so vprašali navzoči. * In Braico je začel razlagati navzočim, da je njegovo mnenje, da bi napravili roparski napad na tak način, kakor je bil izvršen v menjalnici Davanzo. - — Roparski napad v omenjeni menjalnici — je nadaljeval Braico — je uspel prav dobro: policija je marljivo zasledovala zločince, a jih ni našla... Pri zadnjih besedah je posegel vmes eden izmed družbe in ga je vprašal, kje naj bi izvršili roparski napad. Nato je odgovoril Braico, da je njegovo mnenje, da bi izvršili roparski napad v menjalnici Bolaffio. Navzoči niso bili zadovolni s tem predlogom. — Ulica, kjer se nahaja BoJaffijeva menjalnica, je vedno polna ljudi... — je dejal eden izmed njih. — Izbral sem si Bolaffijevo menjalnico — je rekel zločinec Braico, — ker vem, da nahaja v menjalnici od ene do dveh bankir Ezio. Roparski napad moramo napraviti v dveh ali treh. Ostali naj bodo v bližini menjalnice, da nam prihitijo na pomoč v slučaju, da zabredemo v nevarnost. V menjalnico bomo stopili oboroženi. Tudi avtomobil bom preskrbel, da se bomo po roparskem napadu odpeljali. Člani te roparske družbe niso bili zadovoljni predlogom in napadom: vsi so bili trdno prepričani, da ne bo uspel. Toda Braico jih je prepričal in tako se je sklenilo, da bodo izvršili roparski napad v menjalnici Bolaffio dne 16. L m. Dan prej so se zbrali omenjeni roparji r neki mlekarnici v Bošketu. Braico je pred-agal tovarišem, naj izvršijo napad po eni uri. ?ri tej priliki je bil predstavljen družbi šofer 'ecchiar. — Ti Pecchiar — je rekel Braico — nas boš peljal jutri pred Bolaffijevo menjalnico. Čakal nas boš z užganim motorjem. Ko bomo izvršili napad, nas boš nemudoma odpeljal. — Dobro — jp, odgovoril Pecchiar. Toda ne moram imeti op*/ka z umori... — Zaupaj v nas; vse bo šlo v redu — je dejal Braico. — Torej, kje naj vas čakam? — je vprašal šofer Braica. — Čakal nas boš jutri pred ljudskim vrtom. Prišel je drugi dan. Načrt se je glasil, da jodo stopili štirje zločinci v avtomobil. Toda y zadnjem hipu so izpremenili načrt: Gherdol in Braico sta šla peš; Rasem, Bradaschia in šofer so se pa pripeljali prnd menjalnico. V menjalnico sto stopiH Gherdol, Braico in Jradaschia, Rasem je stal pred vrati. Kar se pozneje zgodilo v menjalnici, je znano. Ni znano ker drži policija tajno — kdo izmed omenjenih zločincev je umoril Bolaffija. 5ozdeva se, da ga je umoril Braico. Bomba se je razpočila. Včeraj zjutraj okoli 10. ure je našel 11 letni Emil Scaramelli, stanujoč v ulici Giorgio Vasari št. 11, na trgu deil'Ospitale bombo. Deček (e brcnil nevarno stvarco. Tedaj se je bomba razpočila z močnim pokom in ranila dečka. Scaramelli je bil odpeljan v bolnišnico. 2ABNICE, angleške ključavnice, ključi, pil«, vsjaki, mizarske klopi, šile, mizarske žage In cirkularne žage, amerikanske osti, žagice, zablp, itd. Zaloga železa, Via Fabio Filzi 17. ____105 IŠČEM trgovskega pomočnika mešane stroke za takojšen nastop službe. Porudbe z navedbami dosedanjega služI cvauja na Alo:z Goriup, Prosek. 314 KRAVA, 4 leta stara, z desetimi litri mleka se proda. Sv. Mar. Magd. zg. 661 Demark. __115 NOVE POSTELJE za L 95-, vzmeti 55-, zimnice iz morske trave 45.—, iz volne 90—, nočne omarice, umivalniki, chifioniers, orna. re, popolne sobe po izredno nizkih cenrk rnderia 3. jj^ KOVAŠKEGA POMOČNIKA podkovstva, starejšo moč, Sv. Peter na Krasu. zmožnega tudi sprejme Vilhar, 117 ŽIVINOREJCI! nepokvarjene testenine, moka in fižol za krmo na prodaj v via Udine 10 115 Zl-ATO in »rebrne krone plačani ve>3 kot dru£ kupci. Albert Povh, urar. iMazziai 46 1» bliihJ drvenega trga). jfl POZOR! Srebrne krone in zl&to .-»o najviljib cenah plačuje edini gro&ist Bellelž Vita, VU', Madonnina 10, I. PRIMORCI! Na poti skozi Jugoslavijo obiščite vinsko klet v Mariboru «pri Lojzetu Bra tužuGosposka ulica 15. Postreženi boste tudi z izborno kuhinjo. 102, NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—. žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 190G dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 Dr. FERFOLJA in Dr. SEDMAK sprejemata svoje klijente sežanskega okraja vsako so* boto pri gospodu Amfu v Sežani. 70 Veliko, dobro vpelje trsovlna likerji, žganjem, špiritom Itd., obstoječa mnogo let, se radi bolezni lastnika, takoj proda. — Potreben kapital lir 120X00. Ponudbe pod „55" na oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Jugoslavija. (67 Posojilnica in hranilnica u Aldouščini reg. z. z neom. zav. vabi na Borzna D*>ro£iIa, Trst, dne 24, januarja 1922. Jadranska bank« • .............130 ......................................276 Dal mati a 190 GeroUmlch ................1450 Libcra Tricstina . ...........«.465 Lloyd .. ..................... Lusstno ................. , 700 liartinoUcb .................... Oceanla ..................230 Premuda 345 Trfpcovich 268 Ampelea...............................600 Cement Dalmatla . ....................330 Cement Spalato . • ............ . 260 Tuja valute na tržaškem trga: ogrske kroke......................— 3.10 3.30 avstrljsko-neaidhe krone •••••• —.32.--.37 češkoslovaške krone 45 25.— 46.25 dinarji .. 31.—.— 32.— lejl . . . ......t«*.«. 36.25.— 17.25 marke............ , . 10 75.— ] 1.75 dolarji.....................22.65 — 22.85 francoski franki.............184.—184.75 Švicarski franki 445,—.—449.— angleški funti papirnati •••••• 96.50— 97 — angleški funti, zlati ....... 111.50.—113.M) napoleoni........................39.25 89.73 redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. februarja t. 1. ob Il/a pop. v zadružnem uradu v Ajdovščini. Mali oglasi ŠIVALNI STROJ «Sin£er:> prodam. Madonnina 13, II. Vogrinc. J28 DNEVNI RED t 1. Poročilo načetoištva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev računov za I. 1620. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelništva in nadzorništva. 6. Slučajnosti. 68 NAČELNIŠTVO. V slučaj« nezadostnega Števila udeležencev, se skliče drugi občni zbor Isti dan ob 2. uri pop. j istim dnevnim redom, ki bo sklepčen ne glede n? število udeležencev. MLADENIČ popolnoma vešč nemščine in italijanščine ter zadostno slovenščine in računstva sprejme vsako mesto. Ponudbe pod «Ferđ» na upravništvo. 129 sem načrt, ki bo prav PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Imteii Holandec Roman (49) 13. POGLAVJE.