VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Okupatorji, ki so spoimladi I. 1941. zasedli Slovenijo, so takoj začeli vsak svojo razna-rodovalno politiko. Še naj-težje je bilo Slovencem v nemškem okupacijskem ob-močju na Štajerskem in Go-renjskem. V Mariboru so Nemci ustanovili preselitveni štab in izdelali podroben seti-tveni načrt, v katerem so pou-darUi, da je treba »izseliti vso slovensko intetigenco.«
Z izseljevanjem so začeli 7. junija 1941, ko je iz Maribora odpeljal prvi vlak proti Hr-vatski in Srbiji. Preganjancem so dovolili odnesti s seboj 50kgprtljagein500din. Vse drugo premoženje so jimi za-plenili »v korist države«;. V Srbijo so Nemci odpeljalii 33 transportov slovenskih izg-nancev, od tega 26 iz Mari-bora in 7 iz Rajhenburga (Brestanice). V vsakem tran-sportu je bilo od 300 do 600
oseb. Naseliliso jih vrazličnih     gujevcu   z   okolico,   Čačku, krajih — v Aradjelovcu, Kra-     Užicah, Valjevu itd.
Slovenski izgnanci so v Sr-biji opravljali različna dela, da so lahko prehranili svoje družine, politično so se vklju-čevali v narodnoosvobodilne odbore, veliko pa jih je odšlo v partizane, kjer so organizi-rali četo Ivana Cankarja.
Okupatorju njihovo poli-tično delo ni ostalo prikrito, zato jim tudi ni prizanašal. Velikokrat so izgnanci že tako borno imetje, ki so ga prinesli s seboj, tatn ponovno izgubili v pohodih Nemcev proti osvobojenemu ozemlju, še zlasti proti Užiški republiki. Kakšen teror so okupatorji izvajali nad srbskim prebival-cem, dokazuje odredba, ki je bila izdana 10. oktobra 1941 in jo je podpisal Franz Bohn-ne. Z njo so zahtevali za vsa-kega ubitega Nemca 100, za ranjenega pa 50 tamkajšnjih prebivalcev. (Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Za Srbijo, predvsem za Šumadijo se je začel krvavi oktober. Nemci so po vaseh pobirali moške, stare od 16. do 60 let, in jih streljali.
Enega največjih in najhuj-ših pokolov je doživelo prebi-valstvo Kragujevca, mesta z bogato revolucionarno prete-klostjo, v katerem je živel in delal tudi Svetozar Markovič. V Šumaricah, nedaleč od mesta, so okupatorji postrelili več kot 7.000 ljudi, med njimi tudi dijake gimnazije in njih profesorje.
V teh težkih dneh so se med slovenskimi izseljenci in Srbi razvile resnične prijateljske vezi, ki so se po osvoboditvi potrjevale s krajšimi in dalj-šimi obiski. Organizirano pa
so se začele te vezi poglabljati s potovanji tako imenovanega Vlaka bratstva in enotnosti. Leta 1961 so novinarji mari-borskega Večera skupaj s svojimi kolegi Novege puta iz Svetozareva pripravili prvo potovanje nekdanjih sloven-skih izseljencev v Srbijo. Od tedaj so ta potovanja postala že tradicionalna in jih vsako drugo leto organizirajo koor-dinacijski odbori pri občin-skih konferencah SZDL. Ob tem vlaku so se razvile prija-teljske vezi tudi med tistimi mladimi — učenci, dijaki — nasledniki tistih hrabrih, ki so v Kragujevcu izgubili življe-nje s pesmijo na ustih, in nji-hovimi mladimi prijatelji iz Slovenije.
TATJANA KLEPAC