TJtateniML CjuJ&ejm te ne otona.
( nemški pregovor)
pim M
Območna gospodarska zbornica Velenje
riznanja uspešnim djetnikom
Na zadnji seji izvršilnega odbora Območne gospodarske zbornice Velenje, ki pokriva območja Šaleške in Gornje Savinjske doline, so se odločili, da ponovno uvedejo zbornična priznanja. Oblikovali so tudi že pravilnik.
Priznanja bodo podeljevali za zasluge pri razvoju gospodarstva v regiji, povezovanje gospodarstva ter za vidnejše prispevke pri razvoju regije, ki jo pokrivajo. Priznanja bodo podeljevali v
obliki medalje iz kovine na osnovi letnega razpisa, v katerem bodo predvideli, da lahko predloge za podelitev podajo podjetja, sekcije in strokovna združenja, organi občinske samouprave in državne uprave ter društva.
Prispele vloge bo obravnavala posebna komisija, ki jo bo imenoval izvršilni odbor.
m(mz)
tel.: 090 - 4110
V petek in soboto bo sončno In toplo, v nedeljo pa poslabšanje s padavinami.
Tudi ob letošnjem materinskem dnevu
"Boiero95".....
Tako kot lani bosta tudi letos Kulturni center Ivana Napot-nika Velenje in Sožitje, medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Velenje (ob pomoči pokroviteljev) pripravila jutri (v petek) tradicionalno dobrodelno prireditev ob praznovanju materinskega dne.
Na prireditvi z naslovom Bolero 95 bodo nastopili plesalci ter plesalke Plesnega studia N, Plesnega teatra iN, Plesnega teatra mladih, skupin Gib in Queen, pevke Sanja Mlinar, Haj-di, Irena Vrčkovnik, Eva Sršen, pevci Rafko Irgolič, Lado Leskovar (slednji bo program tudi povezoval), Davor Božič, Borut Lesjak, nastopil pa bo še otroški zbor Najdihojca.
Čisti dohodek od prodaje vstopnic s šopkom pomladanskega cvetja bosta organizatorja namenila opremi vrtca za prizadete otroke v Velenju. "Bolero 95" bodo v domu kulture v Velenju začeli ob 19. uri.
mtP
Za otroke
Dobrodelni koncert v Kulturnem domu bo v našem razvojnem oddelku marsikaj spremenil. Dobili bomo pripomočke, ki so za življenje in delo otrok in pedagogov v teh oddelkih nujno potrebni. Presenečeni, veseli in hvaležni smo ob dejstvu, da je Kulturni center Ivana Napotnika Velenje izkupiček koncerta namenil prav našemu zavodu. Tako bodo naši varovanci razvojnega oddelka dobili dolgo želene klinaste blazine, ortopedske valje, posebna ortopedska stolčka, delovni mizi in stopničke. Zaradi zahtevne izdelave so bili ti pripomočki doslej predragi in nedosegljivi.
V imenu staršev, otrok in delavk ter v imenu vrtca Kulturnemu centru Ivana Napotnika in vsem, ki si boste dobrodelni koncert ogledali, izrekam preprosti, vendar iz srca mišljeni HVALA!
za vrtec Velenje ■ Metka Čas
u .
Druga seja sveta mestne občine Velenje
ZADNJA VEST
Davidu bronasta medalja
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v norveškem mestu Voss je David de Costa za Slovenijo prismučal bronasto medaljo v trojni kombinaciji. V smuku je bil trinajsti, v slalomu peti in v veleslalomu enajsti, kar je zadostovalo za drugo slovensko medaljo, prvo je prav tako v kombinaciji osvojila Špela Bračun.
Vroč uvod - utrujen zaključek
Brez raprave le o delni povrnitvi stroskov za predvolilno kampanjo in
Zadnji dan zime sneg, prvi pomladni dan sonce, drugi spet sneg. Vreme je pač muhasto, mi pa že navajeni vseh njegovih presenečenj...
■ foto:vos
Arnesovih "staršev" prejšnji teden ni bilo na zaslišanje
Sta osumljena pred sodnika stopila včeraj?
Prejšnjo sredo, 15. marca, bi morala biti pred preiskovalnim sodnikom celjskega sodišča zaslišana 33-Ietni Milan O. in 22-letna Ifeta F., osumljena storitve hudih kaznivih dejanj, ki so imele za posledico smrt še ne 5 -letnega begunskega dečka Arnesa.
Ker osumljenca na celjsko sodišče v sredo nista prišla, je preiskovalni sodnik določil nov datum zaslišanja, tako naj bi se s preiskovalnim sodnikom srečala včeraj (sreda, 22. marca). Če sta se res, bomo lahko poročali šele naslednji teden. Razlog, da Milana O. in Ifete F. ni bilo na prvo zaslišanje, so bile prerezane gume in poškodovani smerniki na osebnem avtomobilu Amesove-ga očima Milana O., zaradi česar osumljenca nista mogla priti pravočasno v Celje.
Poškodbo avtomobila sta prijavila na velenjski policijski postaji.
■ mkp
financiranju političnih
Velenjski mestni svet čas že preganja. Zato so tudi v dnevni red drugega zasedanja uvrstili kar 13 vsebinsko pomembnih točk in pravilno predvideli, da bodo sejo morali nadaljevati v torek. Razprava pa se je pričela že pri potrditvi dnevnega redu. Nestrankarski kandidat Franc Sever je namreč predlagal, da se iz njega umaknejo 4 zapovrst-ne točke; 8. v kateri naj bi razpravljali o povprečni ceni stanovanjske površine, ki bo podlaga zapriseženim sodnim cenilcem, in ceni komunalnega opremljanja zemljišč, ki jo plačajo vsi graditelji. Po njegovem so manjkale primerjave z drugimi občinami. 9. točka, v kateri naj bi svetniki potrdili ureditev medsebojnih pravic in obveznosti zdravstvenega zavoda Velenje, ki se je po zakonu iz leta '92 razdružil na 3 zavode; Zdravstveni dom Velenje, Zobozdravstvo Velenje in Lekarno Velenje. Umaknitev je obrazložil s tem, da bi morali o tem glasovati, ko bodo celovito obravnavali problematiko
zdravstva v občini in o tem, kdaj bo Velenje spet pridobilo ustrezne službe, kot je Zavod za zdravstveno zavarovanje in pokojninsko invalidsko zavarovanje. Tudi 10. in 11. točka, najpomembnejši točki današnjega dnevnega reda, se mu nista zdeli zreli za razpravo; gre pa za soglasje k realizaciji finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč in zaključni račun občine za preteklo leto. Pomembni sta zato, ker se brez sprejetja tega ne more pričeti delitvena bilanca na novonastale 3 občine. V teh predlogih ga je podprl svetnik DESUS-a Rudolf De-lopst, kije bil še bolj natančen v
obrazložitvah, te pa so prišle še bolj do izraza kasneje, ko je bil predlagan dnevni z majhno večino sprejet. Dopolnili pa so ga še s 14. točko, ki jo je predlagal Bojan Kontič, ZLSD, v kateri naj bi razpravljali o vrednosti točke za ceno nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini Velenje. To so namreč na prvi seji sveta sprejeli z zadržkom, da se uresniči, ko jo bodo sprejeli tudi v občinah Šmartno ob Paki, kjer so jo, in Šoštanj, kjer je še niso, čas pa je tu tisti, ki preganja, saj bodo šele na podlagi tega vsem občanom poslali položnice za plačilo, (nadaljevanje na strani 4)
Ubš
DOGODKI
—
V Šoštanju bo v torek zbor krajanov
Prihodnji mesec se izteče samoprispevek
Za torek, 28. marca ob 18. uri, je svet krajevne skupnosti Šoštanj, v kulturnem domu sklical zbor krajanov.
Na njem želijo, kot so povedali, krajane seznaniti o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka, ki se
izteče konec aprila letošnjega leta. Člani sveta bodo krajanom predstavili tudi svoje šestletno delo in jih seznanili s statusom krajevne skupnosti Šoštanj v novi občini Šoštanj tako kot je to predvideno s tezami za izdelavo statuta občine Šoštanj.
■ mkp
Občina Šmartno ob Paki
SISliiSitSKKKltKIll
Proslava ob 5. obletnici
demokracije?
Člani občinskih odborov strank SDSS in SKD iz Šmartnega ob Paki so na županov naslov poslali pobudo o proslavi, s katero bi obeleži 5. obletnico začetka demokracije v Sloveniji. Bila naj bi 7. ali 8. aprila v omenjenem kraju.
Z njo je Ivan Rakun na
zadnji seji seznanil tudi šmarške svetnike, ki pa so menili, da je potrebno imenovati ustrezen odbor na občinski ravni. Ta naj bi zbral podatke o vseh prireditvah v občini in prevzel tudi nalogo koordinatorja. Vse potrebno v zvezi s tem morata sedaj pripraviti člana občinskega odbora za družbene dejavnosti.
Skale
■ « ■ i
Regijsko tekmovanje "Mladi in kmetijstvo"
Aktiv Mladih zadružnikov Šaleške doline je bil organizator regijskega tekmovanja Mladi in kmetijstvo. Bilo je prejšnjo soboto. V prostorih doma krajanov in gasilskega doma v Škalah so na tej preizkušnji sodelovale najboljše ekipe s tovrstnih občinskih tekmovanj celjske regije.
Poleg ekipe organizatorja so na njem nastopili še tekmovalci in tekmovalke iz Prekopa pri Vranskem (Spodnja Savinjska dolina), Imena iz občine Šmarje pri Jelšah, Šmihela nad Mozirjem (Zgornja Savinjska dolina), iz Slovenskih Konjic, Šentjurja, Laškega in ekipa Vojnika. Pomerile pa so
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje, Rudarska 3
SPOŠTOVANI UPOKOJENCI!
ODSLEJ LAHKO OBVESTILO O NAKAZILU POKOJNINE DVIGNETE V KATERIKOLI ENOTI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d.
Vse upokojence, ki prejemajo pokojnino preko LB Splošne banke Velenje d.d. obveščamo, da bo ob izplačilu rednih pokojnin za mesec marec 1995 nekoliko spremenjen postopek dviga pokojninske nakaznice. V dogovoru z ZPIZ smo poenostavili način izplačevanja pokojnin, tako da boste lahko odslej vpis in dvig obvestila ter pokojnine uredili na vsakem bančnem okencu v katerikoli enoti naše banke. S tem bo dvig pokojnine
hitrejši in preprostejši. ******************************************
Ljudje potrebujemo precej truda, da se privadimo novemu, pa četudi je boljše od starega. Vsaka sprememba terja svoj čas, preden jo osvojimo in postane povsem naša.
Komisija za povojne poboje
■ a a a ■
Informiranje častnikov je ustaljena oblika usposabljanja
Sleme
m 9 m
Usposabljanje bolničarjev slovenske vojske
se v znanju iz naslednjih tem: urejanje kmečkega vrta, higieni v gospodinjstvu, konjereja, o gospodarjenju z gozdovi ter o pridelovanju krompirja. Ob bučnem navijanju spremljevalcev ekip so se najbolje odrezali mladi zadružniki iz Laškega pred Šentjurjem in ekipo Spodnje Savinjske doline.
Ob tem velja še omeniti, da so se ekipe na tovrstno preizkušnjo dobro pripravile, saj so zmagovalca določila šele dodatna vprašanja. Ekipa Laškega bo zastopala celjsko regijo še na državnem tekmovanju Mladi in kmetijstvo, ki bo 1. aprila v Radljah ob Dravi.
Pred dnevi so v domu na Slemenu izvedli usposabljanje bolničarjev vojne sestave 8.po-krajinskega poveljstva, ki ga je organiziralo 89.povejstvo slovenske vojske Velenje.
Bolničarji so največ časa in dela namenili področju organiziranja sanitetne službe, preventivnemu delu v enotah, nudenju prve pomoči, triaži in evakuaciji. Bilo je to osnovno in dodatno usposabljanje za bolničarje, ki so razporejeni v različne vojne enote 8.pokrajinskega poveljstva slovenske vojske.
Namen enotedenskega usposabljanja je seveda bil osvojiti čim več strokovnega znanja za prvo bojno črto. Izvedli so tudi streljanje spištolo, pri čemer so bolničarji dosegli izredne rezultate. Zanimivo je bilo tudi predavanje o
zdravilnih zeliščih, ki ga je pripravila strokovnjakinja za to področje Marjana Plajhnar. Sicer so na usposabljanju, ki so ga sklenili s taktično vajo in preizkusom pridobljenega znanja, predavali inštruktorji, ki so bogato znanje pridobili v RK Slovenije. Takšna oblika usposabljanja je na Slemenu vsako leto in sodi v sklop rednega programa slovenske vojske.
V ta redni program sodijo tudi informativni posveti, ki so namenjeni odgovornim častnikom, ki so razporejeni v povej stvu štaba in v samostojnih enotah. Eden takšnih posvetov je bil pred nedavnim v Velenju, na njem apa so se častniki seznanili z prihodnjimi nalogami, precej časa pa so namenili tudi obravnavi novega zakona o obrambi in zaščiti.
B.M.
ZŠAM Zgornje Savinjske doline
Novi kadri in novo ime
Člani ZŠAM Mozirje so pred nedavnim v Gornjem Gradu opravili letni občni zbor. Seveda je takšno združenje pomemben dejavnik tudi na področju preventive v cestnem prometu in pri krepitvi varnosti in kulture, v prometu. Po spremembi lokalne samouprave in razdelitvi na pet novih občin so se šoferji in avtomehaniki na občnem zboru odločili za spremembo imena, kije poslej ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Prav v zvezi s petimi novimi občinami so na zboru izrazili zaskrbljenost glede bodočega delaovanja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Kako bo s tem, bo gotovo prinesel čas, vseeno pa so prepričani, daje tudi v bodoče nujno tesno in tvorno sodelovanje med združenjem, avto
Primerno obeležje za pobite na Goricah
Svet občine Šoštanj je na marčni seji imenoval Komisijo za povojne poboje, pravno dvomljive procese in druge tovrstne nepravilnosti, ki jo vodi Anton Skornšek, v njej pa so Ivan Ojsteršek, Franc Turinek, Detlef Tičar, Miloš Pleteršek, Margareta Pintar in Viktor Kojc. Komisija bo na naslednji seji sveta občine Šoštanj predlagala, da se komisija razširi še z enim članom.
Komisija je že imela prvi sestanek. Člani so se dogovorili, da bodo poskrbeli za primemo obeležje pobitim po drugi svetovni vojni na Goricah nad Šoštanjem. Na podlagi gradiva, ki so ga zbrali in medsebojnih pričevanj, so prišli do podatkov, daje bilo na Goricah
nad Šoštanjem po drugi svetovi vojni ustreljenih 27 domačinov,! naj bi jih likvidirala OZNA. mnoge druge, po pričevanjih p bite ljudi, pa ni preverjenih j kov. Obeležje bo posvečeno vsem | znanim in anonimnim pobitim i: pokopanim. Postavljeno pa naj i bilo tako, da ne bo skrito očem, s sklenili člani Komisije za povoju poboje, pravno dvomljive procea ] in druge tovrstne nepravilnosti.
Vodstvo občine Šoštanj bo preverilo možnost, da se pobitim f tavi obeležje na centralnem potf pališču v Podkraju, kjer bi opravili tudi simboličen pogreb. Spominska komemoracija vsem znanim in anonimnim pobitim in pokop na Goricah naj bi bila v času m 30. majem in 25. junijem letos.
■ mkp
Slovenski častniki
MMMM%i%&MMMM«MMm
Posvet v Ljubljani
Pred nedavnim je bil v Ljubljani posvet slovenskih častnikov, ki so se ga udeležili predsedniki in sekretarji občinskih in območnih ZSČ ter člani predsedstva, častnega razsodišča in nadzornega odbora te slovenske organizacije, sodelovali pa so tudi predstavniki Ministrstva za obrambo in slovenske vojske.
namen posveta je bila nadaljnja krepitev organiziranosti in delovanja Združenja slovenskih člast-
nikov v temeljnih okoljih. Pogovorili so se o letošnjih nalogah in se opredelili do vprašanj, ki so pomembna za boljše nadaljnje delo. Seznanili so se tudi z delovanjem izobraževalnega centra zaščite in reševanja na Igu pri Ljubljani in obravnavali teme, kijih načrtujejo v okviru strokovnih in interesnih dejavnosti. Iz Velenja sta se posveta udeležila Martin Slatinšek in Rudi Ževart.
■ B.M.
3. sejem EKO 95
šolami, svetom za preventivo in policijo.
Sicer so se v lanskem letu soočali s precejšnjimi težavami, zlasti kadrovske narave. Nekaj so jih uspešno razrešili in jih bodo urejali tudi letos, ko med drugim želijo opraviti tudi s prostorskimi problemi. Odločili so se, da bo sedež združenja v Nazarjah, od koder izhaja tudi izročilo združenja, poskrbeli pa bodo tudi za primerne prostore. Ob vseh ostalih sprotnih in strokovnih nalogah, bodo ob letošnjem stanovskem prazniku prireditelji regijske proslave, kar bo krepek zalogaj, saj regijsko združenje zajema področje bivših občin Laško, Slovenske Konjice, Rogaška Slatina, Celje, Žalec, Velenje in Mozirje.
Celje - Od torka, ko je sejem otvoril minister dr. Pavle Gantar, do jutri, poteka na celjskem sejmu sejemska prireditev EKO 95, tokrat pod geslom "Dobro jutro Slovenija, kaj bom storil danes, da bo moja dežela čistejša." Odvija se v dvoranah C, Cl, D in na zunanjem razstavnem prostoru, na njem pa svoje programe predstavlja 88 razstavljal cev. Večina podjetij je iz Slovenije, Avstrije in Italije, preko zastopnikov pa se predstavljajo tudi podjetja iz dru-
gih evropskih držav. Ti v okvira sejma predstavljajo ekološki inženiring, ekološke projekte osnovnih in srednjih šol, program komunalne opreme za zbiranje ir odvoz vseh vrst odpadkov, opremo za čiščenje zraka...
Na sejmu bo komisija izbrala Ekološki izdelek 1995. Na razpis se je prijavilo 36 podjetij oz. | posameznikov, izmed njih pa so izbrali 12 najboljših, ki se poleg omenjenih razstavljalcev tudi predstavljajo na sejmu.
Rekli so:
■ • • m * a a
Franc Drofelnik, član sveta občine Šmartno ob Paki, seje v razpravi, kdo bo plačal najet kredit za vodovod v Rečici ob Paki, takole odzval na odgovor Toneta Brodnika: "Sami smo kopali, sami financirali in si zato ne dovolimo, da bi nam kdo rekel: ja, občani mestne občine Velenje plačujejo vodo za krajane občine Šmartno ob Paki."
Spet se nekaj zatika
Kaže, da so imeli prav tisti, ki so opozarjali, da se od Celja proti Ljubljani še dolgo ne bomo vozili po sodobni cesti. Najprej smo potrebovali dolga desetletja, da smo spoznali, da na tem odseku modernejšo cesto sploh potrebujemo, potem so se pričeli prepiri o tem, kje in kako naj bi potekala, da bi uničila čim manj polj. Zatem so se predvsem slovenski gradbinci razjezili, ker so gradnjo-odseka med Arjo vasjo in Vranskim dobili Italijani, zdaj je na površju nova jeza. Mnogi se jezijo, ker Italijani še niso zasadili lopat. Gradnja tega odseka kasni. Seveda je ob tem vprašanje, koliko imajo prav domači izvajalci, ko s prstom kažejo na italijanski družbi, ki
še zdaj nista pripravili vsega potrebnega, da bi gradnja lahko stekla. Tudi domači gradbeni operativi namreč lahko očitamo velike zamude na drugih cestnih odsekih. Pa se lahko tudi upravičeno vprašamo, če ne bi bila še večja, če bi dobili na razpisih še ta dela, ki so jih tujci. Očitno je, da so se nekateri precenili oziroma bi želeli ravnati po geslu "Samo da dobimo posel, potem bomo že kako". Doslej se je namreč pri nas še za vse našlo opravičilo. Na Dars letijo zdaj hude obtožbe in verjetno direktor v nedeljo ni imel nič kaj spokojnega godovanja. Pri nas je namreč primerna klima za razvoj najrazličnejše kombinatorike. In mojstri tega področja so že razpletli obsežno mrežo, v katero bi radi zaradi zamud pri gradnji
cestne mreže ujeli tudi vodilne v avtocestni družbi. Žalostno ob tem je seveda še to, da se pri nas vse prepogosto res izkaže, da kjer nekateri netijo ogenj, se res pokaže dim. Saj ste zdaj brali: celo v vrstah tistih, ki naj bi nas varovali pred kriminalci, se najdejo taki, ki taka dejanja celo pomagajo izvajati. Pa še pri vrhu naj bi bili.
In medtem ko še ne vemo, kdaj bomo premagali hudo oviro, da bomo lažje prišli do Ljubljane in dalje proti morju, pa tudi ne, kdaj bomo "zamašili" Hudo luknjo, da bomo lažje premagali poti v najbližjo sosednjo državo, se seveda po občinah ubadajo tudi z drugimi problemi. Ponekod na ceste za zdaj kar pozabljajo, saj imajo preveč opravka sami s sabo in z drugimi okoli sebe. Pa se lahko zgodi, da
bodo ceste iz druge infrastrukture ponekod resne žrtve drobljenja občin in spreminjanja vloge krajevnih skupnosti. In v tem, ko ponekod že resno razmišljajo, kako bodo delili, kar je bilo nekoč skupnega, nekaterim ni do tega, da bi delili res vse. V sosednjih občinah Celje, Voj-nik in Štore imajo pri tem še posebne težave, saj bi morali razdeliti tudi precej milijonov proračunskih izgub. V obrobnih občinah kažejo na celjsko, češ -tistega, kar ste si razdelili za plače in razne poračune, pa že ne bomo zdaj mi vračali. Nasploh kaže, da so odnosi med občinami podobni vremenu -nekaj otoplitev, potem pa spet zmrznitev in "padavine".
C K)
DOGODKI
Občina Šmartno ob Paki
min
M M ^
Zaključni račun s "hladno prho"
Na seji, pred tednom dni, so člani sveta občine Šmartno ob Paki osrednjo pozornost namenili obravnavi predloga zaključnega računa za leto 1994. Poleg tega so spregovorili še o predlogu odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine in stroških komunalnega urejanja zemljišč, se seznanili z delovanjem enote WZ Maja v Šmartnem ob Paki, omeniti pa velja še predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter vprašanja in pobude članov sveta in župana.
Najbrž so si predstavniki organa za izvrševanje proračuna občine Velenje v letu 1994 kot predlagatelji Odloka o zaključnem računu za preteklo leto v bivši občini Velenje po obravnavi tega dokumenta na seji šmarškega občinskega sveta že nekoliko oddahnili. Po skoraj dveurni razpravi so člani sveta namreč ta dokument sprejeli. Ali jih je dokaj številčna "delegacija iz Velenja" pripeljala žejne čez vodo (kot so se spraševali ob koncu seje nekateri šmarški svetniki), bodo zagotovo spoznali kmalu. Da niso bili preveč "zvedavi" pri posameznih postavkah, je najbrž pripomoglo dokaj zajetno gradivo, pa tudi nazorna obrazložitev župana mestne občine Velenje in bivšega velenjskega izvršnika Srečka Meha. Pri vsej stvari je člane
šmarškega občinskega sveta še najbolj "zbodel v oči" kredit za namen infrastrukture. Čeprav so o delu in finančnem stanju bivših KS Šmartno ob Paki in Gorenje spregovorili na eni od prejšnjih sej, so se s podatkom o lani najetem kreditu v višini 5,500.000 SIT za vodovod v Rečici ob Paki in z dobo vračanja 20 let tokrat seznanili prvič. Tako je predsednika sveta občine Šmartno ob Paki Bojana Kladnika zanimalo, kdo je kredit najel in kdo bo njegov plačnik. Po njegovem mnenju obstaja bojazen, da ga občina Šmartno ob Paki ne bo mogla odplačati, kje pa je še vzdrževanje vodovodnega sistema. Na zastavljeno vprašanje je slišal le del odgovora. Tone Brodnik, sekretar sekretariata za javne gospodarske zadeve v bivši občini Velenje, je namreč pojasnil, da se je občina Velenje zaradi velikih potreb na področju komunalne nadgradnje in tudi na osnovi dogovorov v skupščini bivše občine Velenje prijavila na razpis za ugodne kredite republiškega ministrstva. Med njimi je tudi omenjeni krediti, ki pa ga bo čez leto treba vgraditi v ceno komunalnih storitev. "Vedeti morate, da ste se odločili za svojo občino, sedaj pa morate sprejeti na svoja ramena tudi posledice," je še dejal Tone Brodnik. "Kdo bo plačnik kredita, v tem trenutku še nihče ne ve," je poudaril Srečko Meh.
"Možnosti sta dve: ali občina Šmartno ob Paki ali Komunalno podjetje Velenje. Če se bodo za slednjo možnost odločile vse tri občine v Šaleški dolini, potem posebnih težav glede plačevanja kreditov ne bi smelo biti." Zadevo naj bi rešila natančna delitvena bilanca, za katero se še dalj časa ve, da bo njena priprava in nato sprejemanje mukotrpno delo. Tako kot drugi razpravljavci je tudi župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun poudaril, da je bila naložba v vodooskrbo nujna in dejstvo, da pijejo občani paškega kota najdražjo vodo (zaradi tolikšnega prečrpavanja), je neizbežno. Izrazil je upanje, da bo ostalo Komunalno podjetje Velenje enotno, saj bo breme revne občine Šmartno ob Paki vsaj glede tega s tem nekoliko lažje. Pozornost razpravljavcev je med drugim pritegnila še postavka sklada stavbnih zemljišč. Preden je predsedujoči predlagal sprejem sklepa, je še enkrat opozoril na nejasnosti glede že omenjenega kredita ter na to, da bi radi šmarški svetniki imeli pred sabo razdelane prihodke in odhodke proračuna za bivši KS Šmartno ob Paki ter Gorenje. Ti podatki naj bi služili za kakovostno pripravo občinskega proračuna. Njegovega predloga o sprejemu zaključnega računa bivše občine Velenje pod pogojem, da ga sprejmeta tudi ostali dve občini Šaleške doline, šmarški svetniki
2 stanovanjske površine 31. december 94
niso podprli. Soglasno so tako sprejeli predlagan odlok. S tem pa so potrdili tudi delitev 30.588.000 SIT presežka, kolikor naj bi po podatkih republiškega ministrstva za finance znašala finančna izravnava za leto 1994 za bivšo občino Velenje. Država je odredila, da od tega deleža dobi občina Šmartno ob Paki 1.865.868 tolarjev.
Strokovnjaki velenjskega Zavoda za urbanizem so izračunali, da je znašala povprečna gradbena cena za m na dan 104.274,80 SIT.
Stroški komunalnega urejanja zemljišča za m2 koristne površine objekta in gostoto prebivalstva (100 - 200 preb/ha) pa 11.032,80 tolarjev. Povprečna vrednost stavbnega zemljišča za m2 površine pa naj bi tako znašala na omenjeni dan 1-odstotek za območje Šmartnega ob Paki od povprečne cene m2 stanovanjske površine. Predlagane cene so na seji šmarški svetniki potrdili, vendar pa so ob tem pripisali še dopolnilo, da bo povprečna vrednost stavbnega zemljišča stvar posebnega odloka, ki ga bodo obravnavali na eni od naslednjih sej občinskega sveta, in sicer za posamezna področja. Kajti cena za m2 površine je zagotovo v Velenju vredna več kot v Šmartnem ob Paki, pa tudi tu je potrebna kategorizacija zemljišč.
(» tp)
Izmenjava informacij in pogledov na bodočnost kraja
Šentilj ostal brez svetnika
Šentiljski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je bil organizator nedeljskega srečanja krajanov Šentilja z občinskimi svetniki strank Slovenske pomladi. Udeležilo se ga je 8 svetnikov, ki so se povezali v Klub strank slovenske pomladi, udeležba krajanov pa morda ravno zaradi dejstva, da je srečanje organizirala politična stranka, ni bila največja. Skoda, saj so v skoraj 3 urnem razgovoru svetniki prisotnim krajanom pojasnili marsikaj o novem sistemu lokalne samouprave in o tem, kakšne možnosti imajo, da bodo dosegali tisto, kar si v kraju želijo in potrebujejo. Predvsem pa seje v razpravi pokazalo, da krajani vse premalo vedo, kaj jim je sploh prinesla nova občinska organiziranost in zato je bila ena od ugotovitev, da bi bilo dobro pripraviti srečanje krajanov z vsemi svetniki mestne občine Velenje, vendar bi morala srečanje organizirati krajevna skupnost. Tako bi krajani sami videli, kaj menijo in kaj jim obljubljajo tisti, ki bodo naslednja štiri leta "krojili" tudi usodo njihovega kraja.
Stranke slovenske pomladi so na lokalnih volitvah dobile v Šentilju močno podporo volilcev, zakar so se jim zahvalili. Pojasnili so jim, da je v pripravi občinski statut, v katerem se zavzemajo, po besedah Toneta De Coste, SDSS,
Tone Tajnšek je srečanje organiziral In vodil, gostje pa so bili Mirko Lorger, Franc Sever, Vladimir Korun, Marko Jeraj, dr.
Borut Korun, dr. Ivan Kralj in Tone De Costa
da bo "pisan na kožo ljudi in ne političnih interesov, ki niso v skladu z demokratičnimi procesi." dr. Borut Korun, SLS, je
krajanom pojasnil, kaj prinaša tra-nzicija iz prejšnjega v nov sistem. Ker bodo svoje interese najlažje uveljavljali preko političnih strank, je napovedal skorajšnjo ustanovitev krajevnega odbora stranke. Vladimir Korun, SDSS, je poudaril: "Naše osnovno izhodišče je, da bomo imeli stik s tistimi, ki so nam zaupali glasove in tako dosegli vladanje ljudstva."
Preden seje razvila razprava,je
prisotne pozdravil tudi šentiljski duhovnik: "Delim veselje z vami, ker ste se ozrli na Šentilj. To je lep kraj, potreben veliko src, ki bi s srcem mislila na Šentilj. V kraju nam manjka sloge. Ker so se časi spremenili, je sloge še manj. Malo se bojimo, da bi pozabili na nas." V razpravi, ki jo je vodil Tone Tajnšek, SKD, je krajane najbolj zanimalo, ali bodo krajevne skupnosti obstale in kako bodo organizirane. Svetniki so jim pojasnili, da se zavzemajo zato, da primestne in podeželske krajevne skupnosti ostanejo, dokončno pa
bo to znano šele po javnih razpravah, ki jih bodo organizirali po vseh KS in sprejetju občinskega statuta. Šentilj naj bi bil podeželjska KS, s svojo lastnino in upravljanjem, kar pomeni, da bi imeli tudi svoj žiro račun. Nova vodstva KS naj bi bila izvoljena še letos, so zagotovili, saj seje v razpravi pokazalo, da nekateri prisotni ne zaupajo več sedanjemu vodstvu KS, žal pa ni bil prisoten predsednik sveta, da bi lahko dobili konkretnejše odgovore. Šentilj v sedanjem svetu mestne občine Velenje res nima svojega svetnika, vendar so svetniki strank pomladi obljubili, da bodo njihove želje in potrebe vanj prenašali oni, če bodo seveda krajani to želeli. Nestrankarski Franc Sever, ki se je v razpravi oglašal najpogosteje, jim je dejal: "Od vodstva vaše KS je odvisno, kako nas bodo znali uporabiti. Mi se ljudem pač ne moremo siliti, lahko le pojasnimo, za kaj se bomo zavzemali. Zato pa potrebujemo program KS z ovrednotenimi deli. Naš cilj je, da izenačimo mesto in podeželje, da bo osnovni konfort vsem enak."
V Šentilju bodo krajani vsekakor morali več narediti zato, da postanejo složni. Le tako bodo lahko dosegali tisto, kar si vsi želijo -napredek in razvoj kraja!
■ Bojana Špegel
Občinski svet Nazarje
*«HSf&8S88»»ISSSSi!8iS»»»*
Statut bodo sprejemali lO.aprila
Na nedavni redni seji so se člani občinskega sveta dokaj hitro "prebili" skozi obsežen dnevni red, dvema točkama pa so vseeno namenili dovolj pozornosti, to sta bili statut in sklep o letnem povračilu za uporabo cest.
Brez posebnih pripomb so sprejeli odlok o zaščiti geografskega porekla zgornjesavinjskega želodca in imenovali poseben odbor, ki je sicer enoten za vseh pet občin. Ob tem so sprejeli tudi
odlok o objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in obravnavali še nekaj drugih sprotnih točk.
Veliko več pozornosti je bila deležna obravnava sklepa o višini letnih povračil za uporabo cest. Strinjali so se, da je sredstva za vzdrževanje cest treba zagotoviti, niso pa se mogli strinjati z vsebino sklepa. Ta namreč obremenjuje samo lastnike registriranih traktorjev in priklopov, ki jih je zelo
malo, ceste pa koristijo vsi, tudi neregistrirani, ki so v veliki večini, pa tudi ostali uporabniki, denimo gozdaiji s tovornjaki; izračun kaže, ada tovornjak s prekoračenim osnim pritiskom cesto uniči bolj, kot deset tisoč prevoženih kilometrov z osebnim vozilom. Izrekli so še več utemeljnih in zanimivih pripomb, na koncu pa sklenili, da bodo takšen sklep "zamrznili" do sprejetja občinskega proračuna, do takrat bodo zadevo temeljito osvetlili in šele za tem iskali
potrebne vire.
Dobro so se lotili tudi občinskega statuta in osnutek v razpravi dopolnili z nekaj vsebinskimi dopolnitvami, v njem so seveda že bile upoštevane spremembe novega zakona o lokalni samoupravi. Sklenili so, da bodo pripombe na tako dopolnjen osnutek sprejemali do 20. marca, ga z njimi dopolnili in statut sprejemali predvidoma 10. aprila.
■/p
Svet občine Šmartno ob Paki
Potrdili nadzorni odbor
V teh dneh bo predsednik sveta občine Šmartno ob Paki Bojan Kladnik sklical prvi sestanek s člani občinskega nadzornega odbora. Na njem se bodo Ivan Bizjak, Jože Slemenšek, Dragica Steblovnik, Stane Polovšak, Marjan Knez, Andrej Centrih ter Franc Žohar seznanili z nalogami, določenimi v zakonu in tudi drugih dokumentih.
Omenjene člane so na zadnji seji potrdili šmarški svetniki potem, ko so pri prvi obravnavi predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zavrnili. "Kriv" naj bi bil nesporazum.
(* tp)
Vrtec Maja v Šmartnem ob Paki
"Prevzem ustanoviteljska je nezakonito!"
Poleg osnovne šole bo drugi največji porabnik proračunskih sredstev občine Šmartno ob Paki vrtec Maja. Zato ne preseneča, da so šmarški svetniki na zadnji seji namenili nekaj pozornosti tudi tej vzgojno-varstveni enoti.
Deluje kot samostojna organizacijska enota VVZ Šoštanj, ima 5 oddelkov, vanje pa je vključenih 100 otrok v starosti od enega do šest let. Približno 17 milijonov tolarjev naj bi po izračunih vodstva VVZ Šoštanj znašale letošnje občinske obveznosti do enote, med prednostnimi nalogami pa naj bi bila ureditev otroškega igrišča oziroma ograje. Posebnih težav v vrtcu v tem trenutku ni. Obstajajo pa nad njim oziroma zunaj njega. S prehodom v novo lokalno samoupravo naj bi namreč občina Šoštanj prevzela ustanoviteljstvo nad VVZ-jem Šoštanj, ki ima sedež v omenjeni občini. V tej vzgojno-varstveni ustanovi bi, po besedah ravnateljice Marije Kuzman, 1. aprila morali dvigniti cene oskrbnine za 20-od-stotkov. Vendar v soglasju z ustanoviteljem, kajti ta je med drugim tudi plačnik razlike v ceni oskrbnine tistim staršem, ki te ne plačajo v celoti. Ko so
prošnjo za dvig cene naslovili na bivši velenjski občinski sekretariat za družbene dejavnosti, jim jo je ta zavrnil, ker je pač ustanoviteljstvo prevzela občina Šoštanj. Vodstvo šoštanjskega VVZ-ja pa je menilo, da bi morala dati soglasje tudi občina Šmartno ob Paki, saj enota Maja deluje v tej občini. Peter Kovač, sekretar sekretariata za družbene dejavnosti v bivši občini Velenje, je pojasnil, daje občina Šoštanj prehitela zakon in je torej prevzem vloge ustanovitelja VVZ Šoštanj nezakonito dejanje. Ker šmarški svetniki ob takšni razlagi niso vedeli, kdo je sedaj njihov pravi sogovornik, so zadolžili člana občinskega odbora za družbene dejavnosti, da navežeta stik s predstavniki občine Šoštanj in se dogovorita glede soustanoviteljstva in pravic ter obveznosti, ld izhajajo iz tega naslova.
Prav tako naj bi v pogovorih ugotovila interes občine Šoštanj glede dosedanje organiziranosti VVZ-ja. Enota Maja v Šmartnem ob Paki namreč ne izpolnjuje pogojev za samostojnost. Priključitev dejavnosti k šoli pa zaradi strokovnosti (po mnenju strokovnjakov) ni priporočljiva.
C tp)
DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA
Kako napovedati dohodnino za leto 1994? (13)
Naj vas uvodoma spomnimo še enkrat: ne pozabite na 31. marec, zadnji dan, do katerega je treba oddati napoved dohodnine za leto 1995.0 vsem, kar je v zvezi z njo treba vedeti smo vas v preteklih številkah Našega časa temeljito poučili, danes je ta rubrika v zvezi z dohodnino za leto 1994 zadnja. Prepričani smo, da zdaj o vsem že veste vse.
Ob tej priložnosti se uredništvo Našega časa prav lepo zahvaljuje gospe Darinki Mravljak, vodji velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke, kije iz tedna v teden vestno odgovarjala na vaša vprašanja, tako kot tudi danes.
Vaših vprašanj je bilo veliko, sploh v zadnjih dneh in tako smo morali izločati tiste, na katere smo že odgovarjali, ali pa so si bila zelo podobna tistim, na katere ste odgovore že dobili.
Tokrat vam želimo to, da napoved izpolnite pravilno in da ne pozabite vpisati česa takšnega, kar bo imelo vpliv na tisto vprašanje, s katerim se najbrž v teh dneh pogosto srečujete: bom dobil vrnjeno ali bom vračal?
VPRAŠANJE bralke J.K.: Pred dobrimi 14. dnevi sem prijavila stalno bivališče v občini Velenje, prej sem bila prijavljena v Novi Gorici. Kje moram oddati napoved za dohodnino za leto 1994, v Velenju ali Novi Gorici?
ODGOVOR: V Velenju, če imate tu zdaj stalno bivališče.
VPRAŠANJE bralca I.M.: Za otroka plačujem preživnino. Ali jo lahko uveljavljam, kje jo vpišem in ali lahko vpišem otroka tudi kot vzdrževanega družinskega člana?
ODGOVOR: Lahko. Znesek preživnine pa vpišete na zadnjo stran napovedi za dohodnino za leto 1994, pod številko 9.


Termoelektrarna Šoštanj


Sredi uresničevanja ekoloških načrtov
v
Lanko leto je bilo za kolektiv Termoelektrarne Šoštanj eno najuspešnejših, pa tudi najbolj napornih. V celoti so uresničili vse osnovne in obsežne naložJbene naloge.
Med dolgoročne osnovne
naloge sije ta kolektiv zapisal varno, okolju prijazno, zanesljivo in racionalno obratovanje in poslovanje v skladu z zahtevami Zakona o varstvu pri delu, Zakona o varstvu okolja in na tej osnovi sprejetimi republiškimi in občinskimi odredbami, veljavnimi domačimi in tujimi tehničnimi standardi in normativi.
Glede na to, da so se lotili obsežne ekološke sanacije, je bilo za lani v slovenski elektroenergetski bilanci dogovor-jeno, da bodo proizvedli 2 608,4 GWh električne energije in 480 GWh toplotne energije. To proizvodnjo so kljub obsežnemu remontu na četrtem bloku in nepričakovanim okvaram petega bloka presegli za pet odstotkov. Ob tem so tudi uspešno opravili remontna dela četrtega bloka. Četudi so bila ta dela mnogo obsežnejša kot so načrtovali, so jih opravili v predvidenem času od 15. aprila do 20. avgusta.
Izkoristili so jih tudi za izgradnjo potrebnih priključkov na odžveplalno napravo bloka štiri. Med
drugim so prestavili vlek venti-latorje, povečali zmogljivost elektrofiltrov, rekonstruirali notranji odplav pepela in namestili priključke kanalov dimnih plinov. Opravili so tudi zelo obsežgo in zahtevno sanacijo hladilnega stolpa tega bloka, ki obratuje že vse od leta
to so obnovili, hladilni stolp zaščitili, mu tako podaljšali življenjsko dobo, pa še lepo so ga pobarvali, tako da se prijetno vklaplja v okolje.
Z remontom so podaljšali življenjsko dobo celotnega četrtega bloka s tem, da so obnovili lijak kotlja, rekonstruirali gorilnike prašne kurjave in seveda opravili vsa vzdrževalna dela. Za vse to so namenili dobrih 12 milijonov nemških mark.
Še posebej so delavci Termoelektrarne Šoštanj ponosni na izgradnjo odžveplalne naprave četrtega bloka. Direktor Jaroslav Vrtačnik je
Odžveplevalna naprava četrtega bloka zmanjšuje celotne emisije iz TEŠ za 40 odstotkov
Direktor TEŠ Jaroslav Vrtačnik: "Upam, da bomo še v tem letu podpisali pismo o nameri za izgradnjo odžveplalne naprave na petem bloku".
1972 in ga je zob časa že hudo načel. Na mnogih mestih je odstopil zaščitni beton, videle so se armiranobetonske površine, ki so bile močno zarjavele. Vse
Proizvodnja električne energije na generatorju 3.277.000 MWh
Proizvodnja električne energije na pragu 2.934.000 MWh
Proizvodnja toplotne energije 418.700 MWh Poraba premoga 3.625.000 ton
povedal, da so objekte te naprave začeli graditi že konec leta 1992 in ob koncu lanskega decembra namestili že tudi vso potrebno opremo, tako da so že začeli s potrebnimi preizkusi. Za to napravo so porabili 142 milijonov nemških mark. Glede na to, da trenutni
preizkusi potekajo v skladu s predvidevanji, računajo, da bodo konec tega meseca uspešno opravili še tehnični pregled, nato pa se pričenja uradno preizkusno obratovanje, ki naj bi bilo sklenjeno do polletja.
Vsekakor je treba omeniti
tudi izgradnjo zaprtega krogotoka tehnoloških voda, pomembno ekološko naložbo, ki so jo predali namenu oktobra lani, z njo pa preprečili nadaljnje odcejanje hudo lužnih voda z deponije pepela v jezero in reko Pako. Tako termoelektrarna vodotokov od oktobra lani ne onasnažuje več. Ta naložba, ki jo sestavljajo povratni cevovodi, trije bazeni in črpališče, jih je veljala 458 milijonov tolarjev.
Lani so namenili še dvajset milijonov nemških mark za posodobitev 110 kV stikališča.
Delež TEŠ v proizvodnji slovenskih elektrarn
MKEI
22.8
TE breiTEš
Pr«tem SUD
NEK (50%)
■ Uvoz
Ta naložba, je pomembna za celoten slovenski elektroenergetski sistem, je ena najsodobnejših v Evropi, potrebna pa je za prenos električne energije.
Poleg tega pa so potekale aktivnosti za pripravo vsega potrebnega za izgradnjo odžveplalne naprave tudi na petem bloku. Upajo, da bo dobila ta izgradnja potrebno potrditev v državnem zboru, da bodo lahko aprila razpisali mednarodni natečaj in konec leta tudi pismo o nameri. Če bo šlo naprej vse tako kot pri četrtem bloku, lahko pričakujemo ( bo približno 30 mesecev po tem podpisu tudi peti blok obratoval ekološko neoporečno.
Razveseljivo je tudi to, da so poslovanje za lansko leto sklenili brez rdečih številk, resi pa je da to predvsem na račun revalorizacije bilančnih postavk.
Za letošnje leto načrtujejo, da bodo proizvedli 2 772 milijona kilovatnih ur električne energije, to je približno toliko kot lani, za to pa bodo od velenjskega premogovnika odkupili 3 milijone 600 tisoč ton premoga.
■ Mira Zakošek
Iz drugega zasedanja sveta mestne občine Velenje
Svetniški ping pong in zahteva po reviziji
( nadaljevanje s 1. strani) Svetniki so tudi v torek podali številne pobude in zastavili nekaj vprašanj; Herma Groznik, ZLSD, je opozorila na neurejenost prometa na Vodnikovi, ki pelje mimo osnovnih šol Antona Aškerca in Gustava Šiliha. Ta je zaprta za promet, kar šolam povzroča določene težave pri dostavi blaga. Opozorila pa je tudi na grafite, ki se pojavljajo na Domu kulture. Podala je pobudo, da se uvedejo kazni za storilce in večji nadzor. Tone Lovrec, SKD, je podal pobudo, da razmislijo o povišanju sejnin. Želel je, da se naredijo primerjave s sosednjimi občinami in menil, da so sedaj skromne. Podal pa je tudi pobudo za ureditev pokoplišča Podkraj in starega pokopališča v Velenju, dr. Franc Blatnik, ZLSD, je opozoril na stanje v Sončnem parku, mestnem parku v Stari vasi, kjer je od vsega ostalo samo sonce. Tone De Costa, SDSS, pa je želel, da se oblikuje strategija za nadaljnje reševanje vprašanja šolanja begunskih otrok...
Potem pa so svetniki brez razprave sprejeli odlok o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve in financiranje političnih strank. Organizatorjem volilne kampanje pripada po 30 tolarjev za vsak dobljen glas za mandate v občinskem svetu in prav toliko za glas, ki ga je dobil posamezni kandidat za župana. To bo
velenjski proračun letos stalo 829.630 tolarjev.
Sredstva za financiranje političnih strank bodo dobile le stranke, ki so bile registrirane že v času lokalnih volitev, občinski proračun pa bo v letošnjem letu prispeval za delovanje sedmih uradno registriranih strank 4 milijone 400 tisoč tolarjev. Svetniki so tudi sklenili, da občina Velenje pristopi k Stalni konferenci lokalnih skupnosti Slovenije, kije tudi redni član v Svetu Evrope ter v Evropski uniji. Zastopali jo bodo župan, predsednik mestnega sveta in podžupan.
Visoke cene zemljišč investitorje "odganjajo" v druge občine
Potem so svetniki prišli do obravnave že v začetku "spornih" štirih točk dnevnega reda. Rudolf Delopst je v razpravi o povprečni ceni stanovanjske površine in stroških komunalnega urejanja zemljišč podal natančen izračun, ki gaje opravil sam in se je močno razlikoval od predlaganih cen, ki so jih pripravili na Zavodu za urbanizem Velenje. Njegovi izračuni so bili precej višji od predlaganih cen, saj je menil, da se morajo uveljaviti tržne cene, da je vrednost zemlje podcenjena. Predlagal je, da se pripravi nov izračun, v katerem naj se upošteva inflacija, tečajne
razlike in zemljiška renta. Zofka Zaje iz Zavoda za urbanizem, je svetnikom obrazložila metodologijo izračuna, po kateri so prišli do naslednjih cen; povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine 104.275 SIT, stroški komunalnega urejanja zemljišča za kvadratni meter koristne površine objekta 11.032 SIT (pri tem naj bi stroški za komunalne objekte in naprave individualne rabe znašali 4.858 SIT in za objekte in naprave skupne rabe 6.175 SIT za kvadratni meter)... Cene so izračunali na osnovi dejanskih stroškov izgradnje objektovvletu 1990 in to revalorizirali z indeksi, ki jih uporabljajo sodni cenilci, objavlja pa GZS. Poudarila je, da so predlagane cene visoke, med najvišjimi v državi. So pa tudi podlaga za izračun davkov od prodaje nepremičnin in ne le osnova za cenitve nepremičnim sodnim cenilcem. Srečko Meh je opozoril, da so zemljišča v Velenju že tako draga in da cene odganjajo investitorje v druge občine. Po burni razpravi so sprejeli sklep, da razpravo do nadaljnega zamrznejo, pridobijo primeijave z drugimi občinami in pripravijo tudi dodatne izračune z obrazložitvami posledic.
Svetniki so v nadaljevanju zavrnili predlog sklepa o soglasju k pogodbi o ureditvi medsebojnih pravic v Zdravstvenem zavodu Velenje. Argumenti "nasprotnikov" so bili isti, kot že v
razpravi o dnevnem redu. Seja pa seje zaključila pri obravnavi 10. točke, kjer so razpravljali o realizaciji finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč občine Velenje za leto '94. Rudolf Delopst in Franc Sever sta vztrajala pri tem, da poslovanje pregleda neodvisna, zato pooblaščena finančna služba, privatna ali državna, preprosto povedano revizorji. Župan Srečko Meh je opozoril, da bi to lahko vzelo vzelo veliko dragocenega časa in daje Sklad pravna oseba, kije imela 11 članski upravni odbor, sestavljen iz poslancev bivše občinske skupščine. Ti so predlagano finančno poročilo že sprejeli. Po dolgi in burni razpravi so svetniki potrdili sklep, da sprejmejo finančno poročilo sklada stavbnih zemljišč, vseeno pa bo poslovanje Sklada pregledala tudi Agencija za plačilni promet ali pa Računsko razsodišče.
Malo pred 15.00 uro so bili svetniki že utrujeni zato je predsednik sveta Dragan Martinšek sejo prekinil. O zaključnem računu občine Velenjeza leto 94 bodo razpravljali na nadaljevanju seje v torek, 28. marca, ko bodo na vrsti tudi preostale tri točke dnevnega reda. Med njimi tudi določitev vrednosti točke za izračun uporabe stavbnega zemljišča v občini Velenje.
■ Bojana ŠpegA
Rudnik lignita Velenje se zaveda pomena razvoja kadrov
■■•■■•■■•■■■■■■■■■■■■•■•»■■■■■■•••»»■■■■•■a
Z znanjem oboroženi delavci so prednost podjetja
V podjetju Rudnik lignita Velenje skrbno in sistematično načrtujejo izobraževanje že deset in več let. Izhajajo iz natančno postavljenih ciljev, ki jih opredelijo v vodstvu podjetja in jih potem, s primerno postavljeno strategijo, tudi izpeljejo. Tisti, ki se na Rudniku lignita Velenje neposredno ukvarjajo z izobraževanjem pravijo, da imajo srečo, ker ima vodstvo podjetja do izobraževanja izjemno pozitiven odnos. Da je to res, se kaže v pisani paleti najrazličnejših oblik izobraževanj, ki potekajo, odraža pa na področju kadrov v podjetju.
Naloge izvajajo po natančno določenem načrtu. Ko jih izpeljejo, analizirajo, kako so jih uspeli uresničiti in kakšni so učinki in odzivi pri udeležencih. "Že v preteklosti smo veliko vlagali v izobraževanje in pridobivanje lastnega kadra predvsem s štipendiranjem in vlaganjem v izobraževanje ob delu. Zelo jasna je bila ves čas tudi usmeritev v razvoj. Danes pa je izobraževanje del strateškega plana podjetja, tako letnega kot plana do leta 2004," pravi Božena Steiner, vodja službe za organizacijo, nagrajevanje, informiranje in izobraževanje v podjetju RLV.
Prvi in najpomembnejši cilj, ki ga zasledujejo z izobraževanjem, predstavlja dolgoročno spreminjanje, doseganje konkurenčne prednosti podjetja v primeijavi z drugimi podjetji v panogi in njegov obstoj. Specifično je izobraževanje za področje kakovosti. Z njim so začeli lani, letos pa načrtujejo poseben ciklus. "Oblikovali smo delovno mesto strokovnega sodelavca poslovodnega odbora, ki bo skrbel za področje kakovosti. Te brez sistematičnega izobraže-
Izobraževanju posvečajo na RLV veliko pozornost, (foto: D.J.)
vanja ne moremo speljati," pravi Steinerjeva. Drugi cilj, ki mu sledijo, je visok nivo znanja v stroki sami. Dosegajo ga s seminarji, s katerimi aktualizirajo vsa že dosežena strokovna znanja, ki jih posameznik ima, s podiplomskim in specialističnim študijem. "Ogromno vlagamo v pridobivanje dodatne izobrazbe po končani fakulteti in v pridobivanje specialističnih znanj," pravi. Strokovnim znanjem posameznikov pa želijo dodati še interdis-
ciplinarna in splošna znanja. "Gre za sistematično jezikovno izobraževanje, znanje s področja računalništva, komuniciranja... Prav zdaj pa potekajo seminarji za nadzornike, skupinovodje in poslovodje." Te programe pripravljajo v podjetju. Tam, kjer je mogoče in kjer imajo svoje strokovnjake, jih tvorno vključijo. Kadar pa to ni mogoče, pritegnejo k sodelovanju strokovnjake z referencami od drugod. Cilj, ki se ves čas pri tem prepleta, pa je
Izobrazbena struktura
Na RLV s 4100 zaposlenimi, imajo zelo malo delavcev brez izobrazbe, zelo veliko jih razpolaga z visoko strokovno izobrazbo, kar 200 pa z visoko in višjo. To je za rudarstvo, ki je delovno intenzivna panoga, lepo število. Imajo pa tudi 2 doktorja znanosti in 5 magistrov, s čimer se lahko pohvali le redko podjetje, tudi bolj tržno usmerjeno, kot je velenjski premogovnik.
Štipendiranje
V preteklosti je RLV res razpisal mnogo več štipendij kot jih danes. So pa v desetletni strateški plan zapisali, da bodo štipendijsko politiko še naprej usmerjali in s štipendiranjem pridobivali svoj kader. Letos razpisujejo štipendije za rudarje, rudarske tehnike (teh največ), strojnike, elektronike, ekonomiste in družboslovce.
Zaposlovanje
Pri zaposlovanju so danes pogoji mnogo težji kot so bili nekoč. Trudijo pa se, da zaposlijo štipendiste. Včasih, tako kot lani in predlani, je bilo na zaposlitev treba čakati malo dlje. "Ugotavljamo pa, da se bo položaj bistveno spremenil, ko bodo odhajale v pokoj generacije iz časov intenzivne rasti zaposlovanja," pravi Božena Steiner.
uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih pri delu v podjetju.
V podjetje uvajajo sodobne metode dela, recimo projektno delo. Da bi to uspešno pripeljali v podjetje, letos že drugo leto organizirajo projektno šolo, v kateri usposabljajo vodje projektov. Letos jih je 12, torej 12 vodij in sodelavcev, ki tvorijo projektne skupine. "S tem želimo vpeljati v podjetje modernejši način dela kjer je to mogoče, predvsem pri pripravi novih idejnih in razvojnih projektov in povezovati ljudi za točno določene naloge s točno določenim ciljem."
Božena Steiner je posebej izpostavila pomen izobraževanja za potrebe razvoja. "Rezultat načrtnega dela na področju izobraževanja je tudi to, da smo uspeli raziskave in razvoj registrirati kot razvojno raziskovalno organizacijo, in da smo sami ustvarili svoje kadre".
Zdaj poteka izobraževanje nadzornikov, skupinovodij in poslovodij. To je poseben projekt, ki so ga dogovorili z vodstvom podjetja. "Delavcem, ki delajo na najodgovornejših mestih v proizvodnji, želimo dati nova znanja, jih seznaniti z novostmi v stroki sami. Vzporedno pa jim nudimo tudi mejna znanja, na primer rudarjem znanja s področja strojništva in elektro-stroke in obratno. Seznanjamo jih z metodami komuniciranja in vodenja. S tem izobraževanjem smo začeli že lani, nadaljujemo letos in načrtujemo, da tudi v prihodnje," pravi vodja službe za organizacijo, nagrajevanje, informiranje in izobraževanje v podjetju RLV. V ta projekt je vključenih 800 zaposlenih, skoraj vsak, ki dela v podjetju pa je vključen v kakšno od oblik izobraževanj.
■ Milena Krstič - Planine
' "1 Gorenje Elektronika
Sklepni del stečajnega postopka
V Gorenjevi Elektroniki se stečajni postopek kljub dolgotrajnim sodnim postopkom vendarle bliaža koncu. Prejšnjo sredo je sodni senat v Celju na naroku za obravnavo osnutka glavne delitve stečajne mase ta osnutek potrdil in pri tem upošteval nekatere pripombe upnikov. Če torej v zakonitem roku ne bo pritožb, bodo v začetku aprila izplačali pretežni del stečajne mase, ki so jo oblikovali v dosedanjem postopku. Gre za 475 milijonov tolarjev in za 790 upnikov, med njimi je kar 420 delavcev.
Zaposlovanje, poklicno svetovanje, štipendiranje, javna dela, denarna nadomestila, denarne pomoči... (3)
Zaposlovanje tujcev
V okviru osamosvojitvene zakonodaje je sredi leta 1992 pričel veljati Zakon o zaposlovanju tujcev, ki je tovrstno zaposlovanje uredil na bistveno drugačen način, kot je bilo urejeno pred osamosvojitvijo Slovenije. Temeljni izvajalec zakona je Republiški zavod za zaposlovanje, ki na osnovi preverjanja domačih iskalcev zaposlitve odloča o izdaji delovnih dovoljenj in vodi evidenco izdanih delovnih dovoljenj in zaposlenih tujcev v Sloveniji.
Zakon na eni strani ureja novo zaposlovanje in delo tujcev v Sloveniji, na drugi strani pa je v prehodnih določbah uredil tudi status vseh že zaposlenih delavcev iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Le-ti so po osamosvojitvi Slovenije postali tujci na delu v Sloveniji in je zanje zakon v prehodnem obdobju predvidel olajšan postopek pridobitve osebnih delovnih dovoljenj.
Na tej osnovi smo v območni enoti izdali 993 osebnih delovnih dovoljenj za nedoločen čas in 398 za dobo enega leta. Osebno delovno dovoljenje je lahko tujec pridobil, če je izpolnjeval pogoje in je zanj zaprosil v 90 dneh od uvelja-
vitve zakona o zaposlovanju tujcev, to je najkasneje do 17. 10. 1992.
Delavci, ki so pridobili osebna dovoljenja za nedoločen čas, so glede iskanja zaposlitve praktično izenačeni z domačimi iskalci zaposlitve, medtem ko je nadaljnja zaposlitev delavcev, ki so pridobili osebno delovno dovoljenje za dobo enega leta (določen čas), odvisna od interesa delodajalca in obstoja oziroma neobstoja domačih primernih iskalcev zaposlitve, ki bi bili pripravljeni sprejeti zaposlitev.
Postopek pridobitve delovnega dovoljenja
Temeljni pogoj za zaposlitev oziroma delo tujcev v Sloveniji je pridobitev delovnega dovoljenja. Delovna dovoljenja se izdajajo praviloma na vlogo delodajalca in so časovno omejena na največ eno leto, kar pomeni, daje potrebno za tujega delavca vsako leto opraviti nov postopek preverjanja upravičenosti nadaljnje zaposlitve. Temeljni pogoj za izdajo delovnega dovoljenja je pomanjkanje ustreznih domačih kandidatov, ki so pripravljeni sprejeti ponujeno zaposlitev oziroma delo.
Ne glede na to, da zakon ne pozna instituta "podaljšanja delovnega dovoljenja", pa Zavod, skladno s stališči Ministrstva za delo, lahko pri izdaji delovnih
dovoljenj upošteva dolgotrajno delo in bivanje v Sloveniji kot olajševalno okoliščino in lahko v takih primerih izda delovno dovoljenje ne glede na obstoj domačih ustreznih iskalcev.
V primeru novega zaposlovanja tujcev oziroma zaposlovanja tujcev, ki še nimajo urejenega bivanja v Sloveniji, se delovno dovoljenje izda praviloma za čas treh mesecev. To je po zagotovilih Ministrstva za zunanje zadeve čas, ki bi moral v normalnih okoliščinah zadostovati za prihod in zaposlitev tujca v Slovenijo. Po izteku 3 mesecev se lahko delovno dovoljenje podaljša za obdobje, ki bi tujcu sicer pripadalo pod pogojem, daje prišlo do zaposlitve in da ima tujec urejeno bivanje v Sloveniji. V ta namen smo v letu 1994 poglobili sodelovanje z inšpekcijskimi službami in sekretariati za notranje zadeve občin naše regije.
Na teh osnovah smo v Območni enoti Velenje v letu 1994 izdali 1228 delovnih dovoljenj ali 126 delovnih dovoljenj več kot v letu poprej. Glavni razlog za tovrstno povečanje zaposlovanja najdemo v strukturnem neskladju na trgu delovne sile, kar je še posebej vidno v gradbeništvu, kjer vlada pravo kronično pomanjkanje domačih gradbenih delavcev.
Pri obravnavi vlog opažamo,
da je porastlo število tujcev, ki so pridobili obrtno dovoljenje, kar neposredno pomeni tudi večji pritisk po zaposlovanju tujcev, saj ustrezni domači iskalci velikokrat pri njih niso pripravljeni sprejeti zaposlitve. Glavni razlog vidimo v tem, da tujci - obrtniki v večini primerov ne poznajo slovenske delovne zakonodaje in slovenskega jezika, kar še dodatno slabša delovne pogoje.
Sam postopek do izdaje delovnega dovoljenja je sicer končan v zakonskem roku, je pa razmeroma dolg predvsem zaradi nepopolno vloženih prošenj, potrebnega preverjanja statusa tujcev in preverjanja verodostojnosti dokazil o izobrazbi.
Tako smo v preteklem obdobju v več primerih suma, da gre za ponareditev dokazil o izobrazbi, odstopili zadevo Policijski postaji v nadaljnji postopek.
V prihodnosti pričakujemo povečan pritisk po zaposlovanju tujcev predvsem v gradbeništvu zaradi predvidene gradnje avtoceste Maribor - Ljubljana. V preostalih panogah pa ocenjujemo, da se bo zaposlovanje tujcev pričelo postopno umirjati. ■ Jelka Sever-Casl, pravnica
V	kolikor bodo v aprilu uspeli poplačati upnike na podlagi potrjenega osnutka, bodo aktivnosti usmerili v čim prejšnji zaključek sodnih postopkov za izterjavo terjatev, za katere so vložili številne tožbe in v pripravo zaključne stečajne bilance. To pomeni, da bodo ves denar, ki se bo nabral v to stečajno maso, dokončno razdelili enakovredno vsem upnikom, kot je sicer veljalo tudi doslej.
V	Gorenje Elektroniki v stečaju sicer redno ni zaposlenega nobenega delavca, občasno pogodbeno zaposlujejo posamezne delavce, zlasti za področja računovodstva in financ, ker morajo nujno pripraviti podatke za izterjavo dolgov in za delitev glavne stečajne mase; edini, ki redno prihaja v podjetje, je torej stečajni upravitelj Rudi Hramec.
"Na vso nesrečo svojega lastnega mnenja o stečajnih postopkih kljub vsem izkušnjam še nimam točno izoblikovanega. Vem, da stečajni postopek pomeni konec neke firme in konec neke dejavnosti. Običajno so upniki v ste-
čajnem postopku le delno poplačani, ti postopki zagotovo pomenijo korenite spremembe pri ljudeh, ki so v tej firmi delali. Navsezadnje izgubijo delo, upniki izgubijo velik del terjatev, zato se ob stečajih nagibam k stališču, da naj bo to res zadnja možnost v vseh mogočih poskusih za sanacijo vsake firme. Trenutno stanje v Sloveniji kaže, da bo gotovo prišlo še do številnih stečajev, iskanje drugačnih možnosti je očitno vse manj uspešno, mislim pa tudi, da se pogosto stečaj uvaja prej, kot bi bilo v resnici potrebno. To po mojem mnenju ni prav, ker stečaj vendarle pomeni dolgotrajni postopek, ki predvsem ni poceni, ob tem obremenjuje delo že sicer preobremenjenih sodišč; osebno tudi menim, da sedanja zakonodaja ni ustrezna, da se premalo približuje evropskim načinom reševanja tečajnih postopkov, ki so bistveno hitrejši, poleg tega pa nudijo veliko več možnosti odločitvam, ki temeljijo na poslovni logiki," ob zaključku poudarja Rudi Hramec.
■iP
Gostinsko podjetje Turist Nazarje
IIIIRIIISSIIIIISIIIIISRVII
Kaj bo z lokali?
Boj za preživetje nazarskega gostinskega podjetja se nadaljuje in morda celo bliža sklepnemu delu. Pred tedni sprejeti kratkoročni ukrepi, ki so seveda pogoj za trajno rešitev, v dogovorjenem času niso bili uspešni; to seveda velja za prejšnji teden. Razen lokala na Rečici ob Savinji so bili ostali lokali v minulem tednu še vedno zaprti, preostali delavci pa na kolektivnem dopustu. Seveda pa se je v zadnjih dneh dogajalo marsikaj. Vodstvo podjetja z direktorjem na čelu je skušalo storiti vse, da bi podejtje s svojimi lokali pričelo vsaj redno poslovati.
Kaj o tem meni direktor Turista Drago Rifelj: "Konec prejšnjega tedna smo popolnih organe upravljanja, predvsem to velja za upravni odbor, ki je z Andrejem Presečnikom dobil novega člana in predsednika tega odbora, oblikovali pa smo tudi posebno komisijo. V njej so predstavniki treh občin, v katerih ima Turist svoje lokale, ob vseh treh županih so v komisiji še pravniki in izvedenci za druga pomembna področja. Že na prvi seji se je komisija soočila s
preživetjem podjetja, prva naloga pa je bila odprtje lokalov in normalno poslovanje. Dogovorili smo se, da moramo takoj zagotoviti dobavo blaga za naše lokale in izplačevanje vsaj zajamčenih osebnih dohodkov. Nujno je treba urediti še zadevo s tehnološkimi viški, kar je osnovni pogoj za nadaljnje poslovanje Turista v takšni ali drugačni obliki."
Kaj bo torej z lokali? Po direktorjevem prepričanju in v skladu s sanacijskim programom je sistem franžizinga edini način, da bi v postopku lastninjenja in v okviru vseh sedanjih težav, zadevo uredili. Že pred dvema mesecema so oblikovali program "strateškega partnerja", bistvo tega programa je zagotovitev rednega poslovanja in franšizing je v teh dneh še posebej in še kar aktualen. Zaključiti je torej treba zadevo s tehnološkimi viški, za tem pa naj bi omenjeni "strateški partner" prevzel lokale in zagotovil normalno poslovanje, lastninjenje pa naj bi nadaljevali po postopku, ki je seveda določen z zakonom.
■yp
Poslovne novice
I • Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v EČERNO	I
I ŠOLO PODJETNIŠTVA v Velenju. Cilj programa je usposobiti podjet-	|
_ nike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih pod-	.
I jetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija,	I
I marketing, management, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri).	I
. Potekala bo 4 mesece, in sicer ob torkih in četrtkih s pričetkom 28. 3. na	.
I Dobrni. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira	I
I Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije,	I
. tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS, le 85.200	.
I SIT, plačjivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slu-	I I šateljev. Prijavite se lahko najkasneje do 27. 3.
•	Na Območni gospodarski zbornici imamo na razpolago nove pred-	. I pise glede izvoznih spričeval.
•	Obveščamo vas, da se bo 29. in 30. marca v Rogaški Slatini v skladu	I . z določili pravilnika o načinu in postopku usklajevanja avtobusnih voznih	. I redov vršilo usklajevanje voznih redov za prometno leto 1995/96.
•	Območna gospodarska zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju	I . s Trgovinsko in industrijsko zbornico iz Gyora poslovno srečanje s po-	> I slovno borzo, ki bo v Murski Soboti 20. 4. Z madžarske strani bodo na	I I poslovnem srečanju zastopane vse gospodarske panoge. Prijave spreje-	I I mamo do 29. 3.
•	Izobraževalni center za razvoj podjetij Maribor organizira seminar	I | z delavnico EKONOMIKA IN FINANCE ZA NEEKONOMISTE, in sic-	| I er 19., 20. in 21. aprila v Mariboru. Prav tako organizira delavnico INTER-	. I NI MARKETING 20. aprila.
•	Na območni gospodarski zbornici imamo na razpolago delovne os-	I . nutke podzakonskih aktov k Carinskemu zakonu.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodar-	I | ski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: 063/856-920.
I____________________I
Za enako rast plač in pokojnin
Upokojenci pazljivo in prizadeto spremljamo razpravljanje o politiki plač zaposlenih in plač ter drugih prejemkov poslancev in republiških funkcionarjev. Zanimajo nas prizadevanja za sklenitev socialnega sporazuma, s katerim naj bi prišlo do soglasja o politiki plač; gre za pomembne zadeve za delavce in upokojence. Razpravljamo pa tudi o tem, kaj dobrega oziroma slabega nam lahko prinese predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vedno bolj smo pod pritiski predstavnikov vlade, nekaterih ministrstev, gospodarske zbornice in drugih, ki vidijo poglavitno zlo naših sedanjih in prihodnjih gospodarskih težav v upokojencih in izdatkih za njihove pokojnine. Moti jih vse: njihovo število, višina pokojnin in redno mesečno usklajevanje, v zadnjem času jih moti celo beraško skromna višina enkratnega letnega dodatka za rekreacijo.
Pri vseh teh razpravah upokojence najbolj moti uporaba dvojnih meril, ena pri plačah in drugih prejemkih poslancev in funkcionarjev, drugačna pri razpravah o plačah delavcev in o pokojninah. Za plače in za druge prejemke in ugodnosti poslancev in funkcionarjev ne moremo reči, da so ravno nizki, lahko pa rečemo in z gotovostjo trdimo, da polovica delavcev oziroma upokojencev prejema tako nizke plače oziroma pokojnine, da ne zadoščajo za skromno preživetje. In vendar je tudi na te plače oziroma pokojnine pritisk za njihovo omejevanje.
Upoštevamo, daje javna poraba, kamor štejejo tudi izdatki za pokojnine, hudo breme za naše gospodarstvo. Vendar je potrebno pregledati tudi državni proračun, v njem ni varčnosti, povsod so želje po novih prostorih, opremi, avtomobilih in podobno. Zahtevamo racionalnost in skromnost tudi pri državnih in občinskih izdatkih. Vedno smo poudarjali, da moramo tudi upokojenci prispevati svoj delež za oživitev gospodarstva in njegov čimprejšnji vzpon, vendar ne prvi in ne z največjim deležem. Bogatejši bi morali biti pri tem prvi in nositi sorazmerno večje breme kot revni.
Po vladnem predlogu socialnega sporazuma naj bi se rast plač omejila s posebno eskalacijsko lestvico. S takšno omejitvijo rasti plač bi se avtomatično za prav enako stopnjo omejila tudi rast pokojnin. In vendar se razpravlja in predlaga, naj se pri usklajevanju pokojnin po tako zadrževani rasti plač še enkrat uporabi omenjena eskalacijska lestvica -torej dvakratno omejevanje rasti pokojnin. Takšna razmišljanja za upokojence niso pravična, zato jih odločno zavračamo. Odprava tako imenovanega "poračuna" pri usklajevanju pokojnin bi pomenila letno odvzem skoraj polovice mesečne pokojnine. Kaj bi to pomenilo v treh ali petih letih, naj si predlagatelji in zagovorniki tega izračunajo sami.
Upokojenci zahtevamo in bomo zahtevali tudi v prihodnje, da se pokojnine usklajujejo po mesečnem gibanju plač in da pripada usklajena pokojnina od meseca, za katerega je ugotovljen porast plač, ki še ni bil upoštevan pri prejšnjih uskladitvah. Samo tako bo zagotovljena enaka rast plač in pokojnin.
V zadnjem času je vladi in ministrstvom, ki ne vedo, kako bi uskladili izdatke pokojninskega zavarovanja z dohodki, v napoto tudi dodatek za rekreacijo upokojencev. Če ga že ni mogoče popraviti, naj se vsaj zadrži na lanski ravni. Sedanji dodatek je tako skromen, daje umestno razmišljati, kako ga znatno povečati. Upokojenci bomo morali, kot zgleda, tudi glede tega dodatka reči še kakšno odločnejšo besedo kot doslej.
Zveza društev upokojencev Velenje, ki še vedno združuje vsa Društva upokojencev bivše občine Velenje, se bo preko Zveze društev upokojencev Slovenije, ki zajema polovico vseh upokojencev Slovenije, tudi v bodoče odločno in povsod borila za z zakonom zagotovljene pravice upokojencev in za
njihove utemeljene interese. Prepričani smo, da bomo poleg podpore svojega članstva dobili podporo tudi ostalih upokojencev, ki še trenutno niso naši člani. Zato jih ob tej priložnosti vabim, naj se pridružijo naši veliki družini, kajti enotni bomo močnejši.
■ Predsednik 10 ZDU Velenje, Hubert Mravljak
Nekaj misli ob osnutku grba in zastave občine Šoštanj
V Našem času št. 10, kije izšel dne 16. marca 1995 je bil na drugi strani obljavljen osnutek grba in zastave občine Šoštanj. Kot kustos muzeja Velenje, kot Šoštanjčan, ter kot tisti, ki je tako zaradi zahtev muzejskega dela, kot tudi zaradi lastnega interesa že do sedaj večkrat pisal in razmišljal o heraldiki v Šaleški dolini (pripravljen je že daljši članek o srednjeveških grbih iz doline, ki bo, upajmo, kmalu ugledal luč v pričujočem časopisu) sem se odločil, da zapišem nekaj svojih razmišljanj ob predstavljenem osnutku. Ne nazadnje, sem pred dvemi leti sam objavil podobo grba, ki danes služi kot podlaga za občinski grb. Pri zapisu teh nekaj vrstic sem imel pred seboj zgolj omenjeni članek v Našem času, ter ne samega osnutka, kar lahko privede tudi do nekaterih nesporazumov, za kar se že v naprej opravičujem. Želel pa bi poudariti še naslednje. Ko pišem te vrstice, jih pišem izključno z namenom pripomoči k čim pravilnejši obliki in uporabi obeh simbolov, ter upam, da bodo te pripombe sprejete enako dobronamerno, kot so tudi mišljene.
Glede na to, da zastava izhaja, ali bi vsaj morala izhajati iz grba, najprej nekaj misli o grbu. Grb je tak, kot so ga uporabili 27. februarja 1756 pri sporazumu med sodnikom in svetom trga Šoštanj, ter šoštan-jsko gospoščino. Ne glede na to, da je v Šoštanju v uporabi tudi drugačna verzija grba (fasada gasilskega doma...), mislim, daje izbrana varianta najprimernejša, saj je po izgledu bolj verno historična in tudi heraldično pravilnejša. Želel bi opozoriti na nekaj malenkosti, ki so vendarle pomembne. V heraldiki (grboslovju) sta bela in rumena barva le zamenjavi za dve kovini: srebro in zlato. Zato bi bilo potrebno paziti, da sta podlagi obeh grbovnih polovic kovinski, se pravi, da sta bela in rumena barva primernega odtenka.
Druga pripomba, pa se tiče samega opisa. Pri opisovanju (bla-zoniranju) grbov moramo najprej vedeti, da grb gledamo kot živo bitje in da je tista stran, kijomividimona levi strani v heraldiki desna oz. sprednja stran, stran, ki jo mi vidimo kot desno, pa je leva oz. zadnja stran grba. To pomeni, da je v šoštan-jskem grbu orel na desni (sprednji) strani, hrib s kamni pa na levi (zadnji) strani grba. Grb je likovna upodobitev heraldičnih simbolov, ki imajo svoja pravila, tako recimo ni potrebno pri šesterokraki zvezdi v opisu poudariti, da je šesterokraka, saj je to normalno. Poudari se število krakov le v primeru, da ni običajna, šesterokraka. Enako je tudi pri heraldičnih živalih, med katerimi je ena najbolj priljubljenih ravno orel, katerega polovica je upodobljena tudi v šoštanjskem grbu. Zato je tako podroben opis, kot ga beremo v osnutku povsem odveč. Dovolj je zapisati, da je na razcepljenem grbu na sprednji strani na zlati podlagi polovica črnega, rdeče oboroženega orla. Ob tem naj opozorim, da je orlovo orožje vso rdeče barve. To pomeni, da so rdeče barva kremplji, kljun, ter greben nad kljunom. Ne moremo mešati zlate barvne podlage in zlato
pobarvanih krempljev in kljuna na isti ploskvi!
Opis leve polovice grba bi se tako glasil: Na zadnji (levi) strani so na srebrni podlagi na zelenem hribu trije rdeči, postavljeni v razmerju 1:2, srceliki (lepi) kamni. Tak opis je popolnoma zadosten in tudi pravilen.
Zastava mora praviloma izhajati iz grba. To pomeni, da se vzameta dve najbolj tipični barvi iz grba in se uporabita za barvi na zastavi. Pri mestnih in trških zastavah je običaj oziroma skoraj pravilo, da se uporabita dve barvi, zato je odločitev šoštanjskega občinskega sveta, da uporabi dve barvi povsem pravilna. Mislim pa, da je izbira barv vprašljiva. Zelo na kratko bom poskusil razložiti, zakaj tako mislim. Soštanjski grb spada med tako imenovane govoreče grbe. To pomeni, da že sama heraldična podoba v grbu na nek način spominja na ime kraja, ki ga grb predstavlja (tak primer je recimo konj v grbu Slovenskih Konjic, ali riba v grbu Ribnice). V Šoštanjskem grbu, ki je razcepljen na dve polovici je takšna govoreča polovica zadnja oz. leva. Zato je seveda odločitev, da vzamejo barvi iz te polovice razumljiva in tudi upravičena. Vendar eno od pravil heraldike pravi, da se ne smeta prekrivati dve barvi, oziroma dve kovini. Heraldične barve so rdeča, modra, zelena in črna, kovini pa že omenjeni zlata in srebrna. V primeru grba Šoštanja in iz njega izpeljane zastave, bi bilo najprimerneje in tudi najpravilneje izbrati srebrno (podlaga) in zeleno (hrib) ali morda rdečo (kamni) barvo. Sam predlagam, da bi bila zastava srebrno zelena.
Dovolite mi samo še zadnjo pripombo. Dokaj neposrečeno se mi zdi postavljati grb na levo, zgornjo polovico zastave. Zastava ima pač dve strani, in če grb ni na sredini je nujno na eni strani na pravem mestu (v tem primeru levo zgoraj) na drugi strani pa na napačnem (v tem primeru bo grb na drugi strani zastave desno zgoraj). Enaka napaka je bila storjena tudi pri državni zastavi, kjer je grb na levi polovici. Zato predlagam, da bi se grb postavil na sredo zastave, kamor grbi zgodovinsko tudi sodijo.
Upam,da bodo te pripombe sprejete dobronamerno, ter da bodo občinski svetniki o njih vsaj razmislili. Saj je potebno poudariti tudi to, da omenjena pravila niso zabetoni-rana in da jih je možno kršiti. Prav pa je, da če želimo ohraniti kulturno zgodovinsko vrednost in pričeval-nost simbolov kraja in občine, da se jih držimo, kolikor je to pač mogoče.
■ Tone Ravnikar
Denarnice so naše, še sploh pa, kar je v njih!
Bil je dan kot vsak drug, toda v zraku je bilo nekaj, kar mi ni ugajalo. Nisem vedela, kaj je to, dokler se ni dan počasi prevešal proti koncu.
Imeli smo pouk kot vsako sredo. Imeli smo kemijo, SJŽ, matematiko, slovenščino in nato še za nekatere najbolj pričakovano telovadbo. Kot ponavadi smo vreščeče odšle po stopnicah proti telovadnici. V garderobi smo se slekle in se odpravile v telovadnico. Medtem ko so se nekatere slačile in prijetno zabavale, so druge izkoristile čas in si ogledale teren. Dobro so si zapomnile, kje leži čigava torba in kdo ima denar. Bilje 1. marec in na začetku meseca se ponavadi kupi mesečna vozovnica in vse vozačice imajo takrat polne denarnice. To pa je nekaterim všeč...
Bile smo razigrane, brez strahu smo tekale po telovadnici. Po končani telovadbi smo se odpravile v garderobo in takoj, ko smo vstopile, smo vedele, daje nekaj narobe. Torbe niso bile na svojih mestih. Pa tudi denar ne! Sošolka je pogledala v denarnico in - kaj je videla? Nič! Denarnica je bila prazna! Pa ne samo njena, še denarnica ene sošolke.
Poklicali smo policijo, toda kaj naj oni. Njihove roke so zvezane, vsaj tako so rekli. Če nam oni ne morejo pomagati, kdo nam bo? Ali mora biti res tako? Ali človek in njegova denarnica ne bosta več varna
niti v šoli? Skupaj smo že več kot leto in pol in si nikoli nisem mislila, da se to lahko zgodi tudi pri nas. Ne verjameš, da se to sploh lahko zgodi, če ne doživiš in ko doživiš prvič, se moraš pripraviti še na drugič. Pri nas se je to zgodilo že drugič in vedno sem si mislila, da če nekoga dobijo in za to zvejo vsi, da si drugič on ali pa kdo drug ne bi upal narediti česa podobnega. Zgleda, da si je upal tudi drugič, da nima strahu pred sramoto, da bodo drugi kazali s prstom za njim in da bo v življenju s sabo nosil črno piko in da bo vedno, kjer se bo zgodila kraja, prvi na spisku obtoženih. Ali nimaš niti malo ponosa? Če ti že ni do sošolk, gomisli vsaj nase in na svoj ponos. Ce imaš težave, jih skušaj rešiti tako, da se s kom pogovoriš, ne pa da sežeš v žep drugih. Tudi drugi potrebujejo denar tako kot ti in ga mogoče še težje dobijo kot ti!
Poskušaj nas razumeti. Poskušaj razumeti sošolko, ki ni bila pri kraji nič kriva, vendar je obtožena, ker je šla med uro na stranišče. Kako bi se ti počutila, če bi bila po krivem ob-dolžena? Mislim, da ti ne bi bilo prijetno! Ali je res treba tega?!
Pomisli na sošolke in na svoj ponos. Prosim, pusti naše denarnice, kjerkoli so in kakršnekoli že so. Tudi nam ni lahko dobiti denar. Tudi mi ga potrebujemo.
■ Polona
Ali bo Slovenija postala zatočišče vojnih zločincev?
Bilo je pred petimi leti, ko je v slovenski skupščini rovaril in pretil Demosovi vladi podpolkovnik Milan Aksentijevič. Bilje hud nasprotnik osamosvajanja Slovenije.
Se še spominjate, koliko sočutja je požel v parlamentu od levičarskih strank, ko je v srbskem jeziku naduto lagal, da minister Janša laže? Ko ga je minister Pirnat opozoril, da ne bo poslušal tujega jezika v slovenskem parlamentu, so levičarske stranke v podporo Ak-sentijeviču zapustile parlament.
Leto kasneje - tik pred razglasitvijo osamosvojitve Slovenije - so se levičarske stranke naskrivaj pogajale z Markovičem o zrušitvi Peterletove vlade inojugok-onfederaciji.
Dva tedna kasneje je Aksenti-jevičeva srbosoldateska brutalno napadla Slovenijo. Prava sreča, da smo imeli v Sloveniji ljudi, kot so Janša, Krkovič, Bavčar...!
Prišla je svoboda! Aksenti-jevičeva srbosoldateska se je pomaknila na roparske pohode na Hrvaško in v Bosno. Za njo so ostala razdejana mesta, požgane vasi; več sto tisoč ljudi je pobitih, več sto tisoč ljudi je pregnanih, več sto tisoč otrok ne bo nikoli več videlo svojih staršev, več deset tisoč žena bo v sebi nosilo travme posilstva! Da, ta vojna se v svojih grozodejstvih lahko primerja z nemškim fašizmom, v nekaterih primerih ga celo prekaša. Svet pa je nemočen pred to veliko morijo. Zato Srbi z lahkoto Aksentijeviča (in njemu podobne) povišajo v generala. Hrvati ga upravičeno razglasijo za vojnega zločinca. Kaj pa Slovenci? Pripravljamo se na petdeseto obletnico zmage nad fašizmom. To bo tudi za borce NOB velik dogodek. V spominu mi je trajno ostala partizanska pesem, ki se začenja:
Na kamnu, kjer bilje nekdaj Berlin, sedi poražen nemški sin inrazmišja:
"Sejali smo seme zločina, kar nam rodilo je seme pogina." Pesem se zaključuje: "Preklet bodi Hitler, stokrat preklet!
Preklinja te Nemec, preklinja ves svet!"
In kakšna bi lahko bila pesem o Ak-sentijeviču? Namesto besede Hitler bi žrtve lahko napisale besedo Milan in nadaljevale:
"... preklinja te ves hrvaško-musli-manski svet!"
Kaj pa Slovenci? Namesto pesmi o prekletstvu mu je Puharjeva iz Združene liste izročila vizum - liste???
Ali nismo na ta način grdo omadeževali petdeseto obletnico zmage nad fašizmom?
■ Martin Pustatičnik
Kakšen je Šoštanj
Pod tem naslov smo v prešnj i številki tednika v rubriki MNENJA, ODMEVI objavili pismo. Kot avtor bil podpisan priimek Gradnik.
V Šoštanju se kar nekaj prebivalcev piše Grudnik in zato so bili menda deležni nekaterih ostrih pogledov pa menda tudi besed zaradi takšnega pisanja.
Tudi v našem uredništvu je nekajkrat zazvonil telefon, češ, tega jaz nisem napisal, se pa kar strinjam. Če so bili na drugi strani telefona res meščani s priimkom Grudnik, nismo preverjali. Seveda pa vemo (moramo vedeti), kdo je avtor pisma. Sporočamo, da ni nihče iz Šoštanja, ampak A. Grudnik iz Plešivca.
Uredništvo
P.S.: Doslej še ni nihče zanikal trditev A. Grudnika
Preventivna akcija velenjsko-koroške regije z analizo terena
Zdrave noge -zdrav diabetik
Že iz davni časov je poznana sladkorna bolezen kot bolezen, za katero so značilne okvare na več organih v telesu. Poznane so bile tudi okvare stopal (čeprav so jih zmotno uvrščali kar k ateroslerotskim okvaram vse do druge svetovne vojne). Zakaj naenkrat torej prav okvara stopala pri sladkornem bolniku v tolikšni meri "privlači" našo pozornost? Razlog za to so dodatna spoznanja na področju sladkorne bolezni: če bo dovolj uspešna preventiva in/ali vsaj zdravljenje ob ugotovljeni okvari stopala pri sladkornem bolniku, lahko zmanjšamo "naravni" potek bolezni, ki sicer vodi v amputacijo uda, za celih 50 %\ Kljub naporom v tej smeri zahteva okvara stopal in njihovo zdravljenje še vedno več hospitalnega zdravljenja kot vsi drugi pozni zapleti sladkorne bolezni skupaj, pomeni pa tudi hudo invalidnost za bolnika samega in (ekonomsko) obremenitev družbe. Že v letu 1993 so na vseh vidnih strokovnih srečanjih predstavljali rezultate raziskav: 47 % vseh nepoškodbenih amputacij nog je bilo narejenih pri sladkornih bolnikih, kar je 20-krat več kot je pogostost pri nesladkornih bolnikih! Raziskave so prodirale vse globje in globje v mehanizem okvare; najdene so okvare drobnih žil, medžilne premostitve, okvare živcev. Na kongresu so predstavili celo to, da stoječa oseba prenese težo vzdolž stopala pri 15 minutnem stoječem opravilu celo do 98-krat, sladkorni bolnik pa le do 27-krat. Rezultat vseh teh okvar: rane, pogosta vnetja, izguba stopala.
Kje je mesto v teh naporih za izboljšanje oskrbe naših sladkornih bolnikov, smo se vprašali v našem dispanzerju? Velenju in v sosednjem v Slovenj Gradcu. Podatkov iz našega območja je malo, s kirurško službo smo preslabo povezani. Okvir našega dela je prav tako postavljen s strani zavarovalnice, uradno ne smemo odpirati nobenih novih ambulant, ker to predstavlja razširitev programa oskrbe. To pa zahteva nova sredstva, kijih seveda ni (saj smo zmanjšali celo že nekoč sprejeto prispevno stopnjo). Kako rešiti situacijo in pomagati našim bolnikom, je torej problem, ki ga ne poznamo niti po obsegu niti po teži!
■ Damjan Justinek, dr. med., diabetolog
15. marec - svetovni dan varstva potrošnikov
Ob tej priložnosti je Zveza potrošnikov Slovenije organizirala okroglo mizo na temo "PRIMERJALNO OCENJEVANJE KAKOVOSTI KOT MEHANIZEM IZBOLJŠANJA KAKOVOSTI IN KONKURENČNOSTI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA". Poleg ostalega je bil za razpravo uvodoma podan prispevek VARSTVO POTROŠNIKOV V SLOVENIJI podsekretarke v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Gre za novo obliko in vsebino organiziranosti, kar je razvidno iz predloga zakona o varstvu potrošnikov, ki ga je vlada poslala državnemu zboru v drugo obravnavo in sprejem. Na to temo sem postavil vprašanje, kako pristopiti k organiziranju varstva potrošnikov na območni ali lokalni ravni in kako je s financiranjem le-tega. Podsekretarka Ministrstva in predsednica Zveze potrošnikov Slovenije sta povedali, da je predvidena vzpostavitev mreže dvanajstih svetovalnih pisarn, ki bodo omogočile učinkovitejše uveljavljanje pravic potrošnikov po vsej Sloveniji, daje pri sprejemanju zakona o varstvu potrošnikov potrebno doseči, da bo dana sistemska podpora delovanju Zveze potrošnikov, da se del sredstev določi v proračunu, da pa se je treba tudi samoorganizirati in najti način in obliko dela in jo prilagoditi sredini, kjer varstvo potrošnikov deluje. Sedaj so v Sloveniji tri potrošniške pisarne, in sicerv Ljubljani, Mariboru in Zagorju. Velik uspeh je Zveza potrošnikov Slovenije dosegla s tem, da je bil odobren projekt, ki ga bo financiral PHARE iz programa za demokratizacijo družbe. Ta projekt med ostalimi predvideva tudi financiranje svetovalne mreže potrošniških pisarn in informacijskega sistema, stekel pa naj bi že do poletja.
In kaj je Zveza potrošnikov? To je neodvisna, neprofitna in nestran-skarska organizacija z nalogo vgoje, informiranja in varstva potrošnikov. Ciljev varstva potrošnikov je veliko, vsi pa so usmerjeni v usposabljanje potrošnikov, da samostojno izbirajo na trgu, da se racionalno odločajo, da so seznanjeni o kakovosti blaga in storitev, da varujejo svoje okolje in zdravje. Potrošniki smo šibkejši partner, imamo pa lahko veliko moč, če smo organizirani.
Tudi v Velenju smo samoorganizacijsko pristopili k formiranju varstva potrošnikov. Iniciativni odbor želi do sprejetja sistemskih rešitev (podanih v predlogu zakona) pripraviti osnove za delo, to je najti ustrezen prostor, primerne kadre in finančne osnove za delo.
■ Za iniciativni odbor, Janez Pelko
TO IN ONO
Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1995/

rlv
RUDNIK UGNITA VELENJE
RUDNIK LIGNITA VELENJE
Naziv poklica	St. zaht.	Št. štip.
- dipl. inž. rudarstva	VIL	3
- inž. rudarstva	VI.	5
- rudarski tehnik	V.	20
- rudar	IV.	30
- dipl. inž. strojništva	VIL	3
- strojni tehnik	V.	5
- strojni mehanik - rudarski mehanik	IV.	10
- dipl. inž. elektrotehnike - možnostne elektrot.	VIL	1
- elektrotehnik energetik	V.	3
- elektrikar energetik - rudarski elektrikar	IV.	6
- dipl. inž. elektrotehnike - elektronike	VIL	1
- elektrotehnik elektronik	V.	2
- dipl. inž. tekstilne tehnologije	VIL	1
- inž. tekstilne tehnologije	VI.	1
- usnjarsko galanterijski tehnik	V.	2
- usnjarski galanterist	IV.	2
- dipl. ekonomist	vn.	2
- dipl. sociolog	vn.	1
AVTOreEVOZNIŽTVO IN SERVISI
p.o. VELENJE
■	avtomehanik • avtoličar
■	dipl. inž. strojništva
■	dipl. pravnik
•natakar ■ kuhar
APS AVTOPREVOZNISTVO IN SERVISI p. o. VELENJE
IV. IV. VII. VIL
GOST d.o.o. VELENJE
IV. IV.
PRIJAVLJANJE
Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali prinesite prijave najkasneje do 15. maja 1995 na naslov:
RUDNIK LIGNITA VELENJE, PARTIZANSKA 78, 63320 VELENJE.
K skrbno izpolnjeni prijavi na obrazcu DZS 1,51 (Vloga za pridobitev republiške štipendije) morate predložiti:
-	kratek življenjepis z opisom izvenšolskih dejavnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev
-	fotokopijo zadnjega polletnega spričevala oziroma potrdilo o uspehu v 1. trimesečju
-	potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in frekventacijsko potrdilo za tekoče leto
-	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga občinski skretar-iat za občo upravo in notranje zadeve)
-	potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti, iz dela v podaljšanem delovnem času in iz drugih virov; če so starši upokojeni, priložite odrezek od pokojnine za december 1994).
Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali.
IZBIRA KANDIDATOV
Pri podeljevanju štipendij bomo upoštevali
učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter socialnoekonomski položaj družine.
Štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami.
Kandidati za te štipendije - za poklice rudarskega, elektrotehniškega in strojnega programa IV. in V. stopnje zahtevnosti - bodo pred sprejemom v šolo opravili še zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili njihove sposobnosti za delo v jami.
O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do 30. junija 1995.
VIŠINA ŠTIPENDIJE
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v pravilniku o izobraževanju.
Štipendisti rudarskega programa, poklic rudar IV. stopnje zahtevnosti bodo, če bodo bivali doma, poleg osnovne štipendije, plačanih učbenikov in potnih stroškov, če se vozijo, prejemali poseben dodatek v višini še ene štipendije. Če pa bodo bivali v Dijaškem domu, bodo poleg plačane oskrbnine in plačanih učbenikov prejemali še štipendijo glede na učni uspeh.
Srečno!
Dipl. ing. Jože Kočevar, gospodarstvenik leta
Od sanj do vrhunskih izdelkov
Med desetimi najboljšimi gospodarstveniki leta, ki so pred nedavnim v Cankarjevem domu v Ljubljani prejeli nagrade gospodarske zbornice Slovenije, je tudi 55-letni dipl. elektroinženir Jože Kočevar, direktor podjetja Kočevar & Thermotron iz Ločice pri Polzeli. Seveda si tak gospodarstvenik zasluži pozornost, zato smo ga obiskali in mu zastavili nekaj vprašanj.
Kako ste pravzaprav prišli na idejo, začeti na svoje?
"Šestdeseta leta so bila zelo ugodna za razvoj vsakršne obrtne
varilna tehnika - Kočevar". Toč-kalnike sva supaj v kooperaciji pričela izdelovati z Mirkom Križnikom iz Tabora, on strojno, jaz elektro opremo. Toda točka-lniki so bili za tiste čase, konec šestdesetih let, preuranjeni, povpraševanje je bilo še v povojih. Pravi ekonomski boom je prinesel najbolj preprost električni gorilnik, ki ga je rabil vsakdo, od kmeta do tehnika, za segrevanje do tališča, krivljenje, kovanje. Z razvojem elektroindustrije, optike, finomehanike, gospodinjskih aparatov v sedemdesetih pa se je
dejavnosti, trg je požrl vse, kar se je izdelalo. Takrat smo vsi mrzlično iskali izdelke, ki bi šli. Navdušil me je stroj za točkasto varjenje, toda moral sem začeti z bolj enostavno stvarjo, točkalniki so prišli na vrsto malo kasneje, vendar je bila smer varjenja začrtana. Poskusil sem z varilnimi transformatorji, bili so dobri, šli so in začelo seje. Odprl sem obrt, najprej poskusno z drobnimi kovinskimi predmeti, malo kasneje, ko se je stvar utrdila, pa pravo, zaresno: "Elektromehanika -
pravzaprav pričelo povpraševanje po točkalnikih. Sedemdeseta leta so bila razvojna za stroje za točkasto varjenje. Vendar ekonomsko- politično ta leta za privatno obrt niso bila nič kaj prijazna, le najbolj pogumne tovarne so kupovale našo točkasto strojno opremo. Prevzemi so bili izredno natančni, kar pa zopet ni bilo slabo, saj smo zato bili prisiljeni biti bojši od tedanje državne konkurence. Odprli smo si novo tržno hišo, ki je nastala z razvojem elektronske industrije v tedanji
Jugoslaviji - mikrotočkasto varjenje. Tehnološko je bila zelo zahtevna, vendar smo jo sčasoma pričeli obvladovati, kar nam je zopet prineslo nove dodatne, nepričakovane prednosti pred konkurenco."
Vse sami izdelate?
"Ne, kje pa. Imamo veliko kooperantov, ki delajo za nas izključno po naših proizvodnih specifikacijah in na naših specializiranih strojih. Imamo tudi cel tim zunanjih, visoko specializiranih strokovnih sodelavcev, ki jih vključujemo po potrebi."
Kaj pa razvoj?
"Veliko vlagamo v razvoj, praktično gre zanj skoraj ves ostanek. Vitalne stvari patentiramo, kar se nam sploh v sedanjem trenutku zdi še posebno važno. Notranje konkurence še ni čutiti, vendar jo je treba spoštovati. Vsaka konkurenca je pozitivna, ker sili v dinamiko in razvoj. Zunanja pa je naravnost divja in neizprosna."
Kako pa je potekalo zaposlovanje?
"Konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih je bilo zaposlovanje v obrti že bolj liberalizirano, zaposlili smo še več ljudi, tako da nas je bilo konec osemdesetih vseh skupaj enaindvajset. Nato pa so prišla devetdeseta in z njimi razsutje dvaindvajsetmili-jonskega trga. Komaj smo se obdržali, dve leti sta bili izredno težki. Morali smo investirati v izboljšave starih izdelkov, ki naenkrat niso bili več dovolj dobri za zunanje tržišče. Razvili so celo družino strojev za točkasto varjenje, tako da sedaj lahko nastopamo na zunanjih trgih. Že zopet nas je sedemnajst, pri čemer proizvedemo skoraj dvakrat več opreme kot prej in veliko bolj zahtevno."
Mer
Ni tako daleč nazaj čas, ko se je mozirski "Studio M" močno uveljavil in imel velike načrte, žal pa uspehi, ki so temeljili skoraj izključno na veliki zagnanosti in ljubiteljstvu peščice zanesenjakov niso bili dovolj za uresničitev zahtevnih načrtov. V tem je tudi osrednji problem sedanjih težav. "Studio M" je že na začetku temeljil na ljubiteljstvu, ukvarjal se je z audio in video dejavnosti, kasneje so dejavnost razširili še s fotografijo, dodatno pa je studio prevzel v upravljanje še kabelsko razdelilni sistem v Mozirju.
Upravljanje pomeni tudi vzdrževanje, povsem jasno pa je, daje z ljubiteljsko dejavnosto težko ustvarjati zadosten prihodek, ki bi pokrival že samo stroške osnovne
dejavnosti, kaj šele vzdrževanja sistema. Do lanskega poletja so še uspevali z reklamami na kabelski televiziji, ti prihodki so se hitro zmanjšali in s krajevno skupnostjo so se dogovorili za pokrivanje določenih stroškov. Tudi trenutno je stanje takšno, da del stroškov pokriva studio, del pa krajevna skupnost, vodstvu občine Mozirje pa so dali pobudo, da bi se povezali z enakim sistemom na Rečici ob Savinji, ki tudi sodi v mozirs-ko občino. Občina naj bi torej objavila javni razpis za vzdrževanje sistema, izbrala najugodnješega ponudnika in uvedla mesečno vzdrževalnino.
Studio sam se želi tesneje povezati s kabelskim sistemom na Rečici in tudi s kabelskima sistemoma v Gornjem Gradu in v Lučah,
obenem pa navezati dopisništva za regionalne medije, predvsem to velja za velenjsko VTV, ki ponuja določeno sodelovanje, tu je tudi Radio Velenje in drugi. Prepričani so namreč, daje informacijski prostor odprt in v interesu Zgornje Savinjske doline je, da se v vseh teh medijih čim pogosteje pojavlja. Zelo pomembno je, da bi želeli sodelovati zlasti z Mestno televizijo Velenje. Pretok informacij po kabelskem sistemu med bližnjimi sosedi je po njihovem prepričanju več kot dobrodošel; zlasti zaradi dejstva, da sta jim Naš čas in Radio Velenje na začetku precej pomagala s tehniko in znanjem, predvsem pri prvih oddajah v živo. Začetno sodelovanje je torej možno nadaljevati in ga razširiti.
Mjp
20 let Društva ekonomistov Velenje
Pred kratkim je minilo dvajset let od ustanovitve Društva ekonomistov Velenje. Rojstni dan: 25. februar 1975.
Iz papirja o registraciji lahko razberemo naslednjih deset usta-novitevljev: Harold Kamer, Janko Deželak, Martin Kopač, Stanka Štor, Hermina Klančnik, Stane Zorko, Marjan Šra-mel, Janko Vovk, Zofija Klob-čar, Franc Žemva.
Za prvega predsednika je bil izvoljen Martin Kopač iz podjetja Gorenje. Leta 1977 ga je nasledil Ludvik Kastelic. Za njim so se zvrstili še: Jože Celik (1982-1983), Bruno Zagode (1984-1985), Franc Vetrih (1986-?), Borut Meh (1993 do danes). V zadnjem mandatu je delo društva, ki je tako kot vsa društva, doživljalo vzpone in padce, spet oživelo. Bilo je več sej UO, štiri aktualna predavanja (dr. Franc Koletnik, dr. Andrej Vizjak s sodelavci, dr. Miroslav Reber-nik, dr. Franci Križaj), strokovni izlet na Dunaj z obiskom dveh Gorenjevih podjetij ter en družabni popoldan pri Lukovi vili.
Na zadnjem predavanju, 14. marca, v vili Široko v Šoštanju, se je spet zbralo 25 poslušalcev. Prof.dr. Franci Križaj in Joža Železnikar sta spregovorila o "Vlogi kontrolinga pri vodenju podjetij." Pojasnila sta 7 namenov kontrolinga, ki so lahko tudi dobra navigacija, kompas k dobičku za vodilne podjetja, ki morajo zagotavljati dolgoročni razvoj, ne zgolj kratkoročni prof-it. Vloga in pomen kontrolerja se lahko pokaže v treh do petih letih. Namestitev pa je smiselna že blizu obstoječi planski službi ali AOP. Sam kontroler nič ne odloča, le pripravlja rešitve. Pri nas za enkrat šolanih kadrov še ni, so le priučeni, obstja pa že akademija za izobraževanje tovrstnih kadrov v Munchenu v Nemčiji. Seveda pa je za uspešno delo kon-trolerjev nekaj predpogojev: organizacijska odgovornost, podatkovna in informacijska urejenost. Predavatelja sta prikazala tudi računalniški program in primer za eno slovenskih bank. Izvajanje projekta v LB SB Velenje ocenjujeta na 35 mesecev. In okvirne
cene? Program za srednja podjetja stane okoli 20 tisoč DEM, za velika okoli 100 tisoč DEM. Vsa podjetja lahko hitro sama presodijo, koliko jih stane že sedaj eno delovno mesto letno. In še en primer iz slovenske prakse: glavni direktor SGP Grosuplje, prej tudi vodja AOP, je svoje sodelavce tako streniral, da enkrat mesečno na kolegiju preverjajo izvajanje nalog kar preko ekrana. Prisotni so z zanimanjem sledili predavateljema in postavili nekaj vprašanj. Jubilej društva so zaključili z majhno zakusko.
Ob koncu tega sestavka še dve obvestili:
Ivica Dolenc (LB SB Velenje) že zbira prijave za strokovni izlet v Prago, ki bo 19. in 20. maja 1995. Pokrovitelj je APS Velenje. Ob tej priložnosti bo mogoče poravnati članarino za letos.
V septembru je predvidena proslava, na katero bi povabili tudi ustanovitelje društva, ki so kasneje zamenjali službe in bivališča in sedaj živijo na raznih koncih Slovenije.
■ Miroslav Žolnir


_i
Ji,
i

__
KULTURA
"—
ittilSS

"Bisernica" Marjana Kukovca

Prvenec, ki niza bisere njegovega življenja
"Tretja generacijska izmena hotenjevcev se je pričela 1. 1992 in njen najizrazitejši predstavnik je Marjan Ku-kovec. Predstavniki prvih dveh (literarno kritično še neobdelanih) generacij so kolektivno presahnili, a ustvarili v šaleškem prostoru prisotno in kreativno literarno življenje. Preživel je takorekoč samo tisti, ki je zmogel ali znal z lastno in prepoznavno poetično močjo odgovoriti si na provokacijo čustev ter odgovarjati za svojo (zapisano) izrečenost..." Tako je v spremni besedi k knjižnemu prvencu Marjana Kukovca zapisal Ivo Stropnik, ki je poudaril tudi, da "se moramo seveda zavedati, da pesnjenje Marjana Kukovca hkrati sovpada z najmlajšo slovensko pesniško generacijo (rojeni po letu 1965 in s knjižnim prvencem po letu 1990)."
"Bisernica", ki jo Ivo Stropnik označi kot z besedami "je ljubezen, je črka življenja", je izšla pri Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje v založništvu "Pozoj", pa ni prva publikacija, ki jo je izdal Marjan: "To je v nekem smislu moj pesniški prvenec, vendar sem že leta '90 leta v samozaložbi izdal pesmi Semena šepetanj mojim metuljem, leta '93 pa
t
Marjan Kukovec - Kuki z Bisernico v rokah
pri ZKO Velenje, oziroma pri Hotenjih, v zbirki Fragmenti, Šepetanja jagodičevja. To je bil skupen projekt z likovnico Natašo Tajnik." In kako knjižni prvenec in svoje ustvarjanje predstavi sam? "Bisernica je zaključena celota, cikel daljšega, štiriletnega pisanja. Zaključen je bil že pred dvema letoma, zato je potreboval kar nekaj časa, da je izšel. Pesmi, ki sem jih ustvaril v zadnjem času, v pesniški zbirki niso zajete. V bistvu sedaj počasi in tiho nastaja naslednji cikel, v katerega polagam tudi vso svojo energijo, vse svoje upe in mislim, da bo, če že ne dobra, zelo dobra."
In kje išče motiviko za svoje pesniške stvaritve? "Iščem jo povsod okoli sebe. V naravi, v majhnih skrivnostih, ki jih ljudje v vsakdanjem življenju ne zaznavamo več, pa so v bistvu tako čiste, čeprav majhne, ampak tako velike, tako bombastične, da vplivajo na nas. Če jih začutimo, če jih zaznamo, je potem naše življenje dosti lepše. Prav to iščem. Iščem v ljudeh, iščem v ženskah, iščem povsod okrog sebe."
Verjetno le pesnik točno ve, kaj je želel s pesmijo povedati svetu. Vsak, ki bo vzel v roke Bisernico, bo v njih našel kaj novega, drugačnega. Sam svoje pesmi označi
takole: "Označil bi jih kot skice, podobe. To so osem-vrstičnice, ki se nizajo skozi vso knjigo. Zato tudi Bisernica; to so v bistvu biseri, ki se nizajo v ogrlico. So podobe, iz katerih potem nizam naslednje podobe in skice. To, kar nastaja danes, so združeni fragmenti slik, skic, podob, ki se združujejo v obsežnejšo poezijo s svojim tempom in metodiko.'-?
Marjan je svoj knjižni prvenec pričel predstavljati že pred izi.dom. Tako je pravzaprav tudi dozorela ideja, daje čas, da ugleda luč sveta. Proti koncu lanskega leta je namreč pričel sodelovati z uspešno mlado fotografinjo Barbaro Jakše. Spremljajo ob njenih razstavah, kjer predstavlja svojo poezijo. Bisernica je izšla prav na tisti februarski dan, ko so v ljubljanskem Cankarjevem domu odprli njeno razstavo, Marjan pa je na svojstven način predstavil svojo poezijo.
Predstavitve še tečejo, saj je z zbirko vzbudil precejšnje zanimanje. Vsaka je pripravljena dugače, vsaka prinese nekaj novega...
Če želite "Bisernico" spoznati tudi vi, še tale podatek; kupite jo lahko v knjigarni Kul-turnica.
■ Bojana Špegel
V Kinu Velenje so zadovoljni s številom obiskovalcev
Velenje bo dobilo novo kinodovorano
Morda se bo komu, ki pozna denimo število kinoobiskovalcev v sosednjem Celju zdelo, da se velenjsko Kino podjetje nima s čim hvaliti, saj je uspelo lani k ugledu pritegniti le desetino toliko kinoobiskovalcev kot v Celju. Ampak, če veste v kakšnih razmerah delajo in koliko predstav lahko ljubiteljem filma omogočijo na teden, potem se boste morda strinjali z njimi, ko pravijo: z lanskim obiskom, smo nad vse zadovoljni!
Tako pravi tudi direktorica Kina Velenje Milena Breznik. Lani si je 390 predstav v treh kino-dvoranah (Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) ogledalo 34.000 obiskovalcev. V Velenju poprečno na predstavo 112, v Šmartnem ob Paki denimo 88. "Če upoštevamo, da je bil obisk v poletnih mesecih porazen, je to odlično poprečje," pravi Brezni-kova. "Še posebno smo ponosni na zelo uspešne predpremiere, ki so običajno v nočnem terminu, vseeno pa si je predstavo v poprečju ogledalo 196 obiskovalcev."
I----
S predpremierami zagotovijo ljubiteljem filma ogled največjih filmskih uspešnic že v prvem ali drugem tednu predvajanja v Sloveniji, kar je sad odličnega in uspešnega sodelovanja s Kino-podjetjem Celje. "Ta nam filme nesebično posoja, mi pa jih po delih prevažamo iz Celja in nazaj, kar od nas, štirije zaposleni smo, zahteva veliko mero potrpežljivosti in napora ter dodatnih stroškov," je tisto včasih "prazno minuto" med predvajanjem filma razložila Brezni-kova. Ko obiskovalci z zanimanjem spremljajo filmsko zgodbo, jim seveda ni treba vedeti, da celotnega filma, ki se tisti hip odvija, sploh še ni v Velenju. Takrat je nekdo od zaposlenih na poti in se trudi, da s "kolutom" še pravi čas pride v Velenje.
"Lansko leto je bilo uspešno. Greni pa ga premalo možnosti za delo in preveliki stroški proslovanja. Stroški za eno predstavo so namreč precej visoki. Ker pa je filmov dovolj, ljudje pa se tudi vse bolj vračajo v kino, potrebujemo dvojo
dvorano. O njej razmišljamo že dolgo, še bolj intenzivno pa od takrat, ko smo ostali po požaru brez kinodvorane ob velenjskem parku," razlaga Breznikova.
O tem, da mesto ne more biti brez kinodovorane, soglašajo tudi vodilni ljudje v občinski upravi. "Predvsem župan mestne občine Velenje, ki je pognal kolesa naprej in sprožil mehanizem, da že lahko potekajo dogovori in priprave za gradnjo nove velenjske kinodvorane," je pove-
dala Milena Breznik. Dvorana naj bi bila nekakšen "prizidek" Rdeči dvorani. Z 250 sedeži bi bila obenem moderna kino in kongresna dvorana. V Kinu Velenje se že pripravljajo na razpis za idejni projekt in prepričani so, da bodo najkasneje v začetku prihodnjega leta, želijo pa si še letos, uspeli dokumente pripraviti.
Izgradnja?
"Izgradnja pa leta 1998!", je odločna Milena Breznik.
■ Milena Krstič - Planine
Najbolj obiskane predstave
Kateri fimi so v lanskem letu najbolj navdušili kinoobiskovalce v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki? Če ja za odgovor na to vprašanje lahko pokazatelj število gledalcev, potem so bili daleč na 1. mestu Kremenčkovi (2500), na 2. Očka v krilu (1800), na 3. Levji kralj (1100) in na 4. mestu Forrest Gump (1000).
Kino ni Kulturni center
Velikokrat je kdo od obiskovalcev kakšne filmske predstave slabe volje, ker je prepričan, daje vstopnico rezerviral, potem pa je ni dobil. Ne pomisli pa, da jo je morda rezerviral pri telefonski tajnici Kulturnega centra in ne pri Kinu Velenje. Za filmske predstave lahko vstopnice rezervirate po telefonu, ampak klicati morate Kino!
Literarni večer pesnice Štefanije Prislan iz Šaleka
Vsakoletna čajanka študentk Univerze za tretje življenjsko obdobje. Prijeten večer na velenjskem gradu s pesnico Štefanijo Prislan iz Šaleka.
Velenjska podružnica Andragoš-kega društva Slovenije, ki vodi Univerzo za tretje življenjsko obdobje je druga najstarejša takšna univerza v Sloveniji. V naslednjem letu bo praznovala že deseto obletnico svojega delovanja, trenutno pa v njenem okviru deluje 16 krožkov, v katerih je aktivnih okoli 200 "študentov". V muzejski gostilni na velenjskem gradu so prejšnji teden "študentke"! zgodovinsko - etnološkega krožka pripravile vsakoletno čajanko, na katero so povabile tudi članice nekaterih drugih krožkov. Večer je bil I posvečen ljudski pesnici Štefaniji Prislan iz Saleka. Članice krožkov i so brale njene pesmi, ki so v veliki večini posvečene Šaleku, Šaleški I dolini in ljudem, ki žive tod okoli. Pesnica, ki je lansko leto praznov-l ala že osemdeseti rojstni dan, je tako na jesen svojega življenja | dočakala svoj prvi pravi literarni večer.
H DA
Amatersko gledališče Velenje
Premiera Črne komedije
Ljubitelji odrskih desk v Šaleški dolini bodo naslednjo vest gotovo z veseljem prebrali. Člani Amaterskega gledališča iz Velenja so od zadnjega nastopa pridno vadili in se z vso vnemo pripravljali na nove odrsko uprizoritev. Tokrat so v svoj pester program uvrstili komedijo Petra Shafferja: Črna komedija. Gre za delo, ki ne pozna samo črne bane, ampak tudi take, ki znajo polepšati naš vsak dan. Režijsko delo bo toka opravil Renato Jenček, igralec Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
Premiero Črne komedije bodo pripravili v petek, 31. marca i velenjskem domu kulture. Zavese pa bodo odgrnili ob 19.30 uri,
M
Oddelek glasbene šole bodo selili jeseni
KS8KK8HHMK&I
Od kod denar za opremo?
Šoštanj - Kakšne so možnosti, da se oddelek glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje v Šoštanju preseli v nove prostore, v prizidek kulturnega doma, ki so ga odprli lani maja? Oddelka namreč še niso preselili, pouk še vedno poteka v starih in neprimernih prostorih. O tem, kakšne so možnosti, da se oddelek preseli in kje so vzroki, da se še ni, so govorili tudi na zadnji seji Sveta občine Šoštanj. Selitev je namreč povezana z denarjem, tega pa zaenkrat ni. Za najnujnejšo opremo bi potrebovali, kot je rekel vodja oddelka glasbene šole v Šoštanju prof. Branko Škruba, vsaj 2 milijona tolarjev. Ne vedo pa, od kod naj bi denar dobili, saj je z novo lokalno samupravo tudi na tem področju precej stvari postavljenih
na novo. Dejavnost glasbene šole. tudi nakup opreme in instrumentov, je bila doslej financirani iz občinskega proračuna (bivšaobčina Velenje), najbrž bo tudi v prihodnje tako. Kaj pa do takrat in kdaj bi se oddelek v Šoštanju lahko preselil? Svet občine Šoštanj je sprejel sklep, da posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov glasbene šole in sveta občine Šoštanj, ki sojo imenovali, najprej pregleda seznam potrebne opreme in oceni, kaj bi se dalo narediti Sicer pa so se odločili, da bode šolsko leto 1994/95 zaključili' starih prostorih, potem pa bodoi proračunu zagotovili potrebni sredstva, da bi se novo šolsko let; 1995/96 lahko začelo v novit prostorih.
■ mk[
21. marec - Dan rasne strpnosti


"Vsi drugačni -! vsi enakopravni"
Evropska mladinska akcija proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti bo v dneh okoli 21. marca (Dan rasne strpnosti v OZN) dosegla enega od vrhuncev. V teh dneh potekajo po celi Evropi številne prireditve z željo pripomoči k strpnejši družbi, ki bo temeljila na enakopravnosti vseh ljudi. V dogajanje se vključuje tudi Slovenija, po različnih krajih se dogajajo se številne prireditve in drugi dogodki, ki so del široko zasnovanega programa Za strpnost.
ŠKUC je pripravil ob podpori Urada RS za mladino in skupaj s številnimi lokalnimi organizatorji med 18. in 29. marcem serijo koncertnih dogodkov "Ročk proti rasizmu". Ti ne bodo le v Ljubljani, ampak tudi v Gornji Radgoni, na Dobrovi, v mariborskem MKC-ju, Šempetru pri Novi Gorici...Na njih se bodo (ali pa so se že) predstavile skupine Lolita, Leteča potepuha, Kapela La Chate-lier, Miladojka Youneed, Useful Idiot...
bš
T I I I I I I I I
Zgodilo se je... 23. sušca

LETA 1904
V	Slovenskem narodu so v rubriki "Iz šolskega zvezka" spet objavili prisrčen in zanimiv šolski spis: "Neki nemški učenec je napravil sledeči opis psa jazbičarja. "Jazbičar je pes vkljub svoji podobi. Ima štiri noge, dve spredaj, dve zadaj, ki pa ne občujejo med seboj. Jazbečarji so precej pametni vkljub svoji obliki. Ker jim je posluh tako oddaljen od repa, dela jim nekoliko preglavice, migati z repom."
Kot sem enkrat že zapisal: "Tako kot zna to napisati ali povedati otrok, ne zna nihče drug."
V	rubriki "Zanimivo" sta bili v isti številki Slovenskega naroda objavljeni sledeči zanimivosti: "Prvi izdelovatelj razglednic. V Norimberku je nedavno umrl Fr. Borich, kije leta 1Š72 izdelal prvo razglednico za poštni promet. Izšla je v založništvu v Curihu. Borich je obiskoval v Monakovem umetno-obrtno šolo."
Danes, v pravi poplavi razglednic, je le malo takih, ki bi jim lahko rekli, da so lepe. Pa vendar menim, da nekaj takih v Šaleški dolini le imamo!
"Nepremišljeno.
A: "Toje psiček mojega soseda. Zagotovim vam, daje pametnejši kot njegov gospodar."
B: "Tudi jaz sem imel že takega psa.""
Včasih je bolje molčati, kot pa stresati neumnosti. Žalostno je le ( to, da se tisti, ki to počno, ponavadi tega niti ne zavedajo. Upam, da i tega tudi jaz ne počnem zelo pogosto.
LETA 1962
Mariborski Večer je objavil članek z naslovom "6 Blues + 1 v Velenju: "V torek 27. marca, bodo v kulturnem domu v Velenju gostovali "6 blues +1" in pevka Majda Sepetova. Prireditve zabavnih orkestrov in solistov so vedno zelo privlačne za velenjsko publiko. Jutri pa bodo ponovili Sartrovo dramo "Nepokorni mrtveci", ki jo uprizarja dramsko gledališče DPD Svoboda Velenje."
Jutri zvečer bo v velenjskem Domu kulture ob materinskem dnevu dobrodelna prireditev, katere izkupiček bodo namenili razvojnemu oddelku vzgojno-varstvenega zavoda Velenje. Na koncertu, ki ga organizirata Kulturni center Ivana Napotnika in Sožitje, medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Velenje, bodo nastopili nekateri znani slovenski umetniki. Vse, ki želite na tak način pomagati pri nakupu igrač in invalidskih pripomočkov za otroke razvojnega oddelka vrtca Tinkare, organizatorji vabijo, da se koncerta zagotovo udeležite.
■ Damijan Kljajii


107,8 MHr
"T
________

|
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
DISKCEK KOTIČEK
Regrat in nogomet
■	Snovalci programa Radia J Velenje se iz tedna ^.tedentru-
■	dimo, da vam pripravljamo
*	oddaje, v katerih vas seznan-
■	jamo z vsem tistim, kar pre-
■	prosto morate vedeti, če J želite "dobro priti skozi čas".
■	Eno takšnih zanimivih po-J dročij, ki je imelo izjemen od-
*	ziv, je bila v mesecu marcu 1 dohodnina. Vsako sredo vam i je v enourni kontaktni oddaji
■	delila nasvete s tega področja , vodja velenjske izpostave Re-
■	publiške uprave za javne pri-J hodke Darinka Mravljak, ki
■	je znala na preprost, zgoščen in
*	razumljiv način odgovoriti na
■	vsako vaše, še tako zahtevno J vprašanje.
1 Oddaja o dohodnini bo zad-
■	njič in petič v tem mesecu na ' vrsti 29. marca, zato, če imate še
kakšno, pri sebi nerazčiščeno vprašanje, ga lahko postavite
Zdaj je tudi že jasno, dane zaradi dohodnine, ampak zaradi
Janez Plesnlk pred odhodom v Šmartno ob Paki.
med 17. in 18. uro v program Radia Velenje po telefonu 855 -963 in dilema bo odpravljena.
strahu pred letali včeraj (sreda) v Čeljabinsku ni bilo posebnega "odposlanca" Radia Velenje
Staneta Vovka. Bo pa zato v nedeljo zagotovo z nogometaši Rudarja v Ajdovščini pri Pri-moiju. Tja se pride z avtom.
In ko smo že pri nogometu, Janez Plesnik, vnet navijač Ere Šmartno bo v Šmartnem ob Paki. S tribune se bo drl: "Dajmo, naši!" in zagotovo pripomogel k novi zmagi šmarske enajsterice.
Marsikak radijec pa bo tisto nedeljo iskal spomladansko solato. Tisto, kije zastonj, in ki vsebuje toliko takih vitaminov, s katerimi se tudi najhujši stresi pojavijo v čisto blagi obliki, daje uživanje nujno, regrat. Pravijo, da bolj ko greni, koristnejši postaja. Če je res, boste pa tako ali tako imeli priložnost slišati.
■ mkp
				
' v KAJPOCft	JEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONU	JAJO, OBLJUBLJJ	mm • ms uo,uu	■ BUO...
REM
Skupina REM nima sreče. Med njihovim koncertom, ki so ga pred časom odigrali v Laussa-ni (Švica), se je namreč onesvestil njihov bobnar Billy Berry. Odpeljati so ga morali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima Billy bolezensko razširjeno žilo v možganih. Morali so ga operirati in Billy je operacijo dobro prestal. Kljub temu pa bo okre-
zličnih glasbenikov. Med njimi bosta tudi Bono (član irske skupine U2), ki bo zapel skladbo Save the children in Madonna, ki se bo s svojim glasom pridružila britanski skupini Massi-ve Attack v skladbi I want you. Skladbi "Children of the night" bodo s pomočjo tehnike dodali
vanje potekalo kar nekaj časa, tako da nesrečni bobnar vsaj še šest tednov ne bo mogel sesti za svoj priljubljeni inštrument. REM so zaradi tega s seveda morali odpovedati turnejo po Nemčiji.
TRIBUTE TO MARVIN GAYE
V spomin na pred več kot desetletjem preminulega temnopoltega soul glasbenika Marvina Gayea, bo v kratkem izšla kompilacija z naslovom In-ner city blues, na kateri bodo zbrane številne skladbe tega velikega ustvarjalca, v izvedbi ra-
tudi sempliran originalni glas Marvina Gayea, tako da bo pesem pravzaprav odpeta v duetu. Na kompilaciji sodelujejo še Stevie Wonder, Public enemy in drugi.
ROLLING STONES
Rolling stones bodo verjetno morali odpovedati svojo azijsko mini turnejo, v okviru katere so načrtovali tri velike koncerte na prostem. Ti naj bi bili v Singapu-ru, Manili in Hong Kongu. Zataknilo se je ravno pri slednjem, ker hongkonški organizatoiji ne morejo zagotoviti tamkajšnjega stadiona za nastop najbolj slavne ročk skupine vseh časov. Glas sosedov, ki živijo v bližini omenjenega stadiona in se pritožujejo
zaradi hrupa je namreč toliko močan, da lokalne oblasti ne dovolijo nastopa. Če bo odpadel nastop v Hong Kongu, pa bodo žal morali odpovedati tudi ostala dva, saj se le dva koncerta preprosto ne izplačata, je izjavil tiskovni predstavnik Stonesov.
DAVE MASON
Dave Mason, nekdanji član nekdaj zelo popularne skupine FIeetwood Mac, je v nedeljjo, 19. marca, nastopil na kaj čudnem koncertu. Nastopil je namreč kar na domu nekega Thomasa Jonesa iz Los Angele-sa, ki je bil med deset tisoč sode-lujeočimi v neki nagradni igri izžreban za prvo nagrado. Nagrada je bila koncert Masona na domu, nagrajenec pa je imel pravico na nastop povabiti največ dvajset svojih prijateljev.
SUNNYLAND SLIM
Bluesovski pianist Sunny-land Slim, kije imel vodilno vlogo v zgodovini čikaškega bluesa,
je prejšnji petek umrl v Chicagu v starosti 87 let, je sporočila družba Aligator Records. Svojo glasbeno pot je začel kot pianist v cerkvah in kinodvoranah z nemim filmom v 20-ih letih. Igral je z velikani bluesa, kot so Muddy Waters, Willie Dixonin Hovvlin' Wolf. V svoji karieri je posnel 20 plošč, leta 1988 pa je prejel nagrado National Endowement za umetnost.
E ROTIC
Prva uspešnica dueta E ROTIC Max don't have sex with your ex še vedno odmeva po različnih diskotekah, člana omen-
jen zasedbe, pevka Lyane in temnopolti raper Ras-Ma-Taz pa sta že lansirala svoj drugi sin-gle. Njegov naslov je Fred come to bed, tema, ki jo skladba obravnava pa je vsaj po njenem naslovu sodeč in po imenu, ki sta si si ga izbrala oba izvajalca, podobna kot v njuni prvi uspešnici.
■ MITJA ČRETNIK
"Srebrni" Šaleški fantje v Vinski gori
Jutri slavnostni koncert
"Kjer neha govorica, se začenja GLASBA". Ta Hoffmannov rek so zapisali člani ansambla Šaleški fantje na vabilo, s katerim vabijo jutri (v petek) v večnamenski dom v Vinsko goro. Tu bodo namreč v krogu svojih prijateljev -glasbenih in iz vrst občinstva - na kar najprimernejši način proslavili 25-letnico uspešnega delovanja ansambla.
Ponosni so na to, da so najstarejši narodno-zabavni ansambel v naši dolini, ponosni, da so na konkurenčnem odru slovenske tovrstne glasbe že četrt stoletja, še bolj na uspehe. Teh ni bilo malo, saj so jih povsod, kjer so godli in peli, hitro opazili. Seveda za nji-
hove nežne, globoko izpovedne in ubrane melodije, ki so jih predstavili na domačih ali tujih odrih, tudi primerno nagradili. Večina ansamblov dela tisto, kar je všeč ljudem. Šaleški fantje pa tisto, kar želijo povedati čimširšemu krogu ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. Ne trudijo se zaman.
Praznovanje srebrnega jubileja je torej priložnost, ki je ne gre zamuditi. Zato smo prepričani, da bodo na slavnostnem koncertu v Vinski gori vsi, ki radi prisluhnejo vižam ansambla Šaleški fantje. Veseli bodo, če boste z njimi od 20. ure dalje, ko bodo koncert tudi začeli.
■ (tp)
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 28. marca, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.12. NASPROTJE
2.	SIMONA WEISS
3.	IVAN CUJEC
4.	DEJA MUŠIČ
5.	MIA ŽNIDARIČ
Če bom kdaj Nisi ti edini V mokrem listju Nevarne igre Zunaj nekaj pada
V današnji oddaji se vam s skladbo Nevarne igre predstavlja tudi letošnja dobitnica Viktorja in po mnenju gledalcev najbolj priljubljena televizijska osebnost leta Deja Mušič. Le kako se bo odrezala v naši oddaji.
Nagradni kupon
Ta teden glasujem za:
Ime in priimek:
Naslov:
Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje l
GREEN DAY - DOOKIE
Ko so v šestdesetih letih, v času vrhunca takratne hladne vojne, razvijali teorije o tem, da so Beatli pravzaprav premišljena provokacija zahoda, ki naj bi takrat uničila sistem vrednot vzpostavljenega realsociali-stičnega sistema, so se ljudje takim tezam večinoma smejali in jih pripisovali pomračenemu umu senilnih komunističnih veljakov. Ko danes provocirajo Green day, nihče več ne pomisli, da gre za kakšno politično zaroto. Kljub temu pa se je ob njihovem velikanskem komer-
nastop, raznobarvne pričeske in nenazadnje tudi njihova besedila, pa daje vtis, kot da gre pri Green day za eno samo stvar - provocirati in šokirati starše svojih oboževalcev. Nase so opozorili predvsem z odmevnim nastopom na lanskoletnem Woodstocku, ko so posnetki njihovega nastopa, začinjenega z blatom, obšli ves svet in ko so v poplavi že nekoliko izpetega grungea, izbirčnemu rockov-skemu občinstvu ponudili nekaj novega - vrnitev v punk. Po vrsti marihuane poimenovani
cialnem uspehu marsikdo sprašuje, ali ne gre morda v primeru neopankovskega tria iz Berkeleya v Californiji, za dobro in premišljeno potezo sodobne glasbene industrije. Šest milionov prodanih izvodov njihovega prvega albuma "Doo-kie", ki je sicer v ZDA izšel že pred več kot letom dni, je namreč taka številka, da se je ne bi branila nobena, še tako velika založniška hiša. Za razliko od nekaterih zgodnjih punk ben-dov sedemdesetih, ki so se v tistem obdobju množično začeli pojavljati, znajo Green day zelo dobro uporabljati svoje inštrumente in jim kljub močno zreducirani zasedbi kitara - bas - bobni, uspeva pričarati enkratne zvoke. Vsa njihova pojavnost, pa naj gre pri tem za njihov stil oblačenja,
PARKETARSTVO MEZNAR
Prešernova 9 b, Velenje Tel.: 857-710
*	POLAGANJE
*	BRUŠENJE
*	LAKIRANJE
VSEH VRST PARKET0V IN POLAGANJE VSEH VRST STENSKIH IN TALNIH OBLOG
trio je zaigral na karto novega uporništva in s svojimi neposrednimi besedili o večnih najstniških temah, vgrajenih v divjo zvočno kuliso neotesanega in grobega kitarskega žaganja, nekoliko hitro, čeravno ne ravno nepripravljen, zajadral v svet slave. Ni se mogoče znebiti vtisa, da so vsaj nekatere poteze skupine, pa naj izgledajo še tako spontane in šokantno provokatnivne, skrbno načrtovane vnaprej. To sicer ne zmanjša kredibilnosti mladega kalifornijskega benda, ki je v svetovni rock'n'roll prinesel precej nove svežine, ki pa v primerjavi s svojimi precej bolj zrelimi sodobniki - Offspring, kljub vsemu deluje nekoliko naivno.
MITJA ČRETNIK
III MUHI III
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
V nedeljo, 19. marca, ste glasovali takole:
1.	ŠALEŠKI: "Mi Slovenci vinca ne prodamo"................9 glasov
2.	POUANŠEK: "Harmonika".....................................8 glasov
3.	ISKRA: "Karavanke" .........................................7 glasov
4.	FLERE: "Bahač"	.........................................3 glasovi
4. SLAVČEK: "Se včasih spričkava".............................3 glasovi
Predlogi za nedeljo, 26. marca:
1.	KMETEC: "Napitnica"
2.	KOŠIR: "Deklica za vse"
3.	RUPAR: "Kdor poje rad"
4.	SLOVENIJJA: "Flosarska"
5.	ŠTAJERSKIH 7: "Tote Štajerske ne dam"
■ Vili Grabner
prosti čas
To, da je v Velenju dobro zaživela Univerza za tretje živ-ljensko obdobje, prav gotovo že veste. Morda pa še ne, da se je Andragoško društvo Velenje uspešno vključilo v projekt Študijskih krožkov. Lani sta zaživela dva, letos že štirje; Gledališki, Komuniciranje v angleščini, Ohranimo čisto okolje in Izdelovanje cvetlic po starem ljudskem običaju. Pred dnevi so člani predstavili svoje delo tudi predstavnicama Andra-goškega centra Slovenije. Jasmina Mirčeva nam je ob tej priložnosti povedala: "Namen našega obiska je vrednotenje študijskih krožkov, ki potekajo v Velenju. Mislim, da so krožki precej uspešni. Rada bi, da bi z delom vsi krožki nadaljevali, saj mislim, da so člani zelo motivirani in zainteresirani za delo v njih." Projekt študijskih krožkov je vseslovenski. Leta '92 so ga teoretično zastavili, leto kasneje izpopolnili menstorje, lani pa je zaživelo 36 krožkov. "Letos jih imamo zaenkrat 65, kar pomeni, da se mreža hitro širi. Upam, da se bo mreža še širila, upam da bo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je financer tega projekta, sprejelo pobudo Andra-goškega centra in nas podpiralo še naprej." je dodala Jasmina Mirčeva.
"Angležinje" o turizmu v Velenju
Zadržali smo se še pri članicah krožka z imenom Komuniciranje v angleščini. Želele so nam predstaviti svoje videnje turistične (ne)ponudbe v Velen-
ju. Kako so sploh prišle na to idejo. Mentorica mag. Nena Mijoč nam je to razložila takole: "Pri študijskem krožku angleščine sodelujemo v majhni skupim že več let, jaz ga vodim zadnji dve leti. Pri delu skušamo biti čim bolj življenski. Ko smo prišli do snovi, kako se znajti v nekem mestu, smo pričeli razmišljati, kako bi se turist znašel v Velenju. Ugotovile smo, da bi imel marsikatero težavo. Zato smo zbrale predloge, kaj bi bilo treba pri nas narediti, da bi bilo mesto bolj turistično, bolj prijazno do obiskovalcev."
Vali Žohar je razmišljala takole: "V Velenju je veliko lepih stvari, ki se jih da ponuditi turistu, poleg tega pa je tudi dosti po-•majnkljivosti. Predvsem mislim, da imamo veliko kulturnih spomenikov in zanimivosti v zvezi z rudarstvom. Naše okolje je bistveno spremenilo podobo, kar je zanimivo za turiste, ki jim lahko predstavimo, zakaj je nastalo jezero in kako je nastalo. Ob vsem tem so tudi stvari, ki motijo. Nikjer ni table z dobrodošlico. Prenočišč ni, Hotel Paka nam Velenjčanom ni v čast. Res potrebujemo nov hotel in vse spremljajoče zadeve. Ljudi bi bilo treba bolj seznaniti s tem, kaj lahko Velenje nudi. Ne poznamo ulic, naslovov, ker ni tabel v križiščih ulic..." Marica Hojan meni, daje čistoča v mestu veliko slabša, kot je bila. "Slišala sem tudi pritožbe ljudi, ki prihajajo od drugod. Poleg čistoče bi bilo treba še veliko postoriti. Moja velika želja je, da bi se ponovno uredilo staro igrišče
Janez Božič
Šofer na vozičku
Življenjska pot dvainse-demdesetletnega Janeza Božiča iz Ložnice pri Velenju, rojenega Šoštanjčana, je precej pisana, žal po svoje tudi žalostna. Če je bil do 1968 leta še krepak mladenič in možakar, se mu je ob delovni nezgodi v Litostroju v Ljubljani življenje obrnilo na glavo. Pa ne le to, od takrat, ko je tri leta prebil v bolnišnicah in bolniškem staležu, se je nato invalidsko upokojil.
Janez Božič je od leta 1963 član ZŠAM Ljubljana in nekaj let kasneje ZŠAM Ve-
Janez Božič - lepše je po pameti v avtu kot počasi v invalidskem vozičku.
lenje, vseskozi pa voznik. Kariero je pričel kot vojaški voznik v motorizaciji, kasneje je delal v montaži v zavodih Litostroj, po nesreči pa je največ na invalidskem vozičku in v svojem osebnem avtu, ki je prilagojen za vožnjo z ročnim upravljal-cem.
Zase trdi, da je živahen (hiter) voznik, da pa s tem ne ogroža nikogar, saj je sicer kulturen in previden na cesti. Voznicam in voznikom je sporočil: "Ljudje se ne zavedajo, da na cesti niso sami. Ko pride do katastrofe, je prepozno. Naj pomislijo, koliko je vredno zdravje in življenje, dokler ga imajo."
Božič je pohvalil velenjske načrtovalce prometne ureditve, ki med redkimi v Sloveniji skrbijo za invalidne osebe (obeležena parkirišča, klančine pri prehodih za pešce, prirejen vtop v javne prostore), zadovoljen pa je tudi z odzivom ZŠAM Velenje, ki se vsaj ob letu spomni na ostarele člane in še posebej nanj.
■ Jože Mikiavc
v severnem delu mesta pri vrtcu Kekec. Želela bi, da se sanira staro pokopališče pri šmarški cerkvi, da se restavrirajo kapelice in nekateri lepi nagrobniki." Slav-ica Roškar ima kar nekaj predlogov: "Na turističnem uradu bi moralo biti vedno na razpolago dovolj zanimivih prospektov. Želim si boljšo prometno povezavo z zdraviliščem Dobrna in Logarsko dolino. Turistični uradi bi morali biti bolj povezani med sabo. Javnega stranišča v mestu nimamo. Zelenice, balkoni, fasade, izložbe; vse bi morali lepše urediti. Nekoč je to že bilo..." Ela Rebernik si je najprej zaželela: "Avtobusno in železniško bi morali polepšati in iz-boljašti z rastlinjem. Želim si, da bi na otroškem igrišču uredili in izpopolnili dodatna igrala, po vsem mestu pa primanjkuje tudi klopi za počitek. Tudi obnovljeno trim stezo si želim, saj je sedanja nemogoča." "Kot človeka,
ki živi že preko 30 let v Velenju, me moti nečistoča, razbijanje in uničevanje." je najprej povedala Anica Pistotnik."
Ustanoviti bi morali dobro re-darsko službo. Rada se spominjam velenjskega Kotalkarskega kluba. Člani so dosegali visoka mesta. Ko sem bila zadnjič na kotalkališču, sem se spomnila, da bi lahko tu uredili stezo za rol-kaije in deskarje, saj je obnovljena Cankarjeva postala pravi poligon zanje, kar ogroža pešce. V istem kontekstu je mestni park. Sedaj je živa sramota za Velenje. Tudi Škalsko jezero je premalo izkoriščeno. Lahko bi postavili še kakšno klop, vanj naselili več račk in labodi, jezero pa popestrili z lokvanji..."
Mnenja, opažanja, predlogi. Vse to so zbrale "angležinje". Ob tem vedo, da bo zauresničitev potrebna širša akcija in veliko, veliko denarja. Želijo pa si vseeno lahko...
■ Bojana Špegel
Članice angleškega krožka In predstavnici Andragoškega
centra Slovenije
90-let Franca
Rednaka
Počutim se zelo dobro in nikoli prej v življenju mi ni bilo tako lepo, kot sedaj, pri devetdesetih letih," nam je povedal slavljenec Franc Rednak iz Škal.
V krajevni skupnosti Škale je 14. marca Franc Rednak, upokojeni rudar, praznoval v krogu domačih svojo častitljivo 90-let-nico. Kakšne resne bolezni ne pozna. Dela še vedno vse. Vsako jutro se sam obrije, malo po-telovadi - to je zanj vsakdanje jutranje opravilo. Ima izreden spomin, tudi očal še ne potrebuje, skratka - je prava škalska 90-letna grča.
Njegovi starši so se v Škale preselili iz Paškega Kozjaka in začeli graditi svoj novi dom. V zakonu se jim je rodilo osem otrok; današnji slavljenec je bil peti po vrsti. Od vseh sedaj živi še ena sestra. Ko je v Škalah odraščal, se je izučil za čevljarja in se leta 1934 poročil z domačinko Angelo. V zakonu se je rodil sin Branko in hčerka Marija.
Franc ima sedaj štiri vnuke in enega pravnuka. Žena ni bila nikjer zaposlena, doma je gospodinjila, v mladosti seje izučila za šiviljo in tako sta imela doma svojo obrt. Tudi med drugo sve-
Foto Lojze Ojsteršek
izginja se
tovno vojno je imel Franc čevljarsko obrt; velikokrat je popravljal čevlje za partizane, še zlasti ko je šla tod mimo XIV. divizija.
Po vojni so mu obrt odvzeli, češ da lahko obogati. Pa seje zaposlil na Rudniku v Velenju, kjer je delal do leta 1977, ko je odšel v pokoj.
V nedeljo, ko smo bili na slavju, so na velenjskem radiu vrteli čestitke po željah, med njimi tudi Delčnjakovo polko. "Škoda, da
Ali dokončno en kulturni
Pred dnevi se je porušil vhodni stolp gradu Gradič v Šentilju. Grad postaja nevaren za okolico.
Grad Gradič ali Švarcenštajn (Schwarzenstein) je bil verjetno pozidan v 14. stoletju na čudoviti legi v Šentilju pri Velenju. V srednjem veku je imel grad precejšnjo veljavo, saj je bilo tu eno izmed središč protestantizma na Štajerskem. Še danes je v njem ohranjenih precej zanimivih arhitektonskih značilnosti gotike (stopnice v obliki polža, vhodni portal ter lesen gotski strop), v bivši grajski kapeli pa so pred leti odkrili tudi renesančne freske, ki jih na slovenskih gradovih najdemo le izjemoma. Pri velenjskem Kulturnem centru so skupaj z celjskim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine poizkusili vse, da bi grad zavarovali pred propadom. A dobre želje so premalo, saj zaščita in obnova take zgradbe zahteva ogromno finančnih sredstev, ki jih žal nikoli niso uspeli pridobiti. Za grad so se zanimali tudi tujci, ki so ga hoteli odkupiti, vendar naši zakoni to prepovedujejo. Danes je grad zopet v privatnih rokah, in to, kar ni uspelo celotni družbi, bo verjetno le težko narediti posa-
je tako mlad umrl, tako nadarjenih harmonikarjev ni v izobilju, še večja škoda pa je, da je tako pozabljen, zaslužil si je, recimo, da bi doma uvedli tekmovanje za Delčnikovo harmoniko."
Odkar mu je umrla žena, živi sam v svoji hiši. Poprime Še za vsako delo. Pove nam še, da zanj skrbita sin Branko in njegova žena Gabriela, na obisk pride tudi hčerka Marija, tu so še vnuki in vnukinja. Reči pa moramo,
mezniku.
V zadnjih letih je Gradič nezadržno propadal, čeprav je bil deloma uničen že v letih pred drugo svetovno vojno. Temeljito so ga seveda izropali in uničili stanovalci, ki so jih vanj naselili po vojni. Zadnjih deset let, ko je grad zapuščen, je svoje naredila še narava, postal pa je tudi priljubljeno zbirališče različnih van-dalov, ki so "opravili dodamo rušilno delo". Popušča ostrešje (pred leti so grad vsaj zasilno prekrili s staro strešno opeko z Velenjskega gradu), udirajo se stropovi, zidovi pa se podirajo. Pred dnevi je popustilo ostrešje vhodnega stolpiča z gotsko zašiljenim kamnitim portalom, tako da na stolp sedaj spominja le še kup kamenja in lesa. Pred očmi nam tako izginja še en pomemben kulturni spomenik, kijih sicer Slovenci nimamo ravno v izobilju. Zastavlja se vprašanje, kaj sedaj? Nekaj bo potrebno stori ti. Če drugega ne, bo treba zaščititi in ohraniti vsaj arhitekturne posebnosti gradu in seveda freske, ki bi jih bilo najbolj smotrno odstraniti in obnoviti kje drugje. Morda pa se bo le zgodil čudež in se bo našel kdo, ki mu bo uspelo Gradič obvarovati pred dokončnim propadom.
■ D. K.
da ima rad obiske, pa sam tudi rad kam gre, rad zapoje, tudi vino in tobak mu še prijata. Dietne hrane ne pozna. Rekli bi, da na jesen svojega življenja živi presrečno življenje.
In kakšen je recept za dolgo življenje - biti vedno dobre volje, zmerno delati, živeti pošteno življenje, jesti vse od kraja in nikoli do sitega. Prednost pa daje domači kmečki hrani.
■ L. Ojsteršek
Andragoško društvo Velenje
Študijski krožki uspešno bogatijo
Šaleška dolina
-
ZANIMIVO
_
»ivja jaga v ljudskem verovanju
Med ljudmi je pogosto slišati pripovedi, kako so slišali "divjo jago". Seveda pa ob tem nikoli nič ne vidijo. Zanimivo je, kako domala povsod enako opisujejo ta pojav. Vsaj v Zgornji Savinjski dolini je tako. Spomin na to je bled in le starejši ljudje pripovedujejo, kako hudo je bilo tedaj, ko je hrumelo preko polj in njiv v gozdove. Baje je bilo slišati pasji lajež, topot kopit, razne druge zvoke, tudi kakšen odmev strela. Verjeli so, daje nevarno za vsakogar, ki bi naletel na divjo jago in seji ne bi uspel skriti, kajti ob glasnem trušču je pihal tudi silen veter, močan kot vihar. Tudi to je za ljudsko pripoved zanimivo, največkrat se je divja jaga pojavila na planotah ali dolinah, ki so bile odprte na obe strani. V oko-
lici Mozirja radi pripovedujejo, da je bilo najhujše v Žekovcu, spet drugje, denimo na Dobrov-ljah, je šla po vrhovih. Vendar je zanimivo, da le redkokje povedo, da so jo slišali v gozdu in ne na čistini.
Pripovedovalec z Dobrovelj je povedal, daje bila nekoč tako huda, da je na vseh oknih ropotalo steklo in polknice so divje nihale sem ter tja. Pa je bilo tiste noči jasno in luna je svetila, tako bi bilo vsako premikanje živih bitij vidno in opazno. Pa ni bilo kaj videti!
Ljudstvo si je tolmačilo opisano dogajanje na svoj način. Nekoč so, predvsem graščinski lovci, divjali na konjih skozi krajino in lovili divjad. Pri tem niso nikoli upoštevali nedelje, ki je
Gospodov dan in bi morali namesto na lov k maši. Toda njih prevzetnost se je odražala v nauku in občutku Vsemogočnega. Celo taki so bili med njimi, ki so na opozorilo, da ne bi smeli v nedeljo loviti, zasmehovali tistega, ki jih je opomnil.
Znano je reklo "Kakršna je tvoja nedelja, takšna je tvoja smrt". Torej tisti, ki ne spoštuje prazničnih dolžnosti, se kesa na drugem svetu, kajti od tam mora nazaj na zemljo "delati pokoro" in nima večnega miru. Lahko bi poenostavili, da so sodelujoči v divji jagi duše rajnkih, ki ne najdejo pokoja.
Po drugi strani pa lahko ugotovimo, od kod trušč, ki so mu ljudje pripisovali nadnaravne moči. V večjem delu naše doline
je velikokrat zelo vetrovno, včasih že kar viharno. Posebno je po tem znana okolica Gornjega Grada, kjer so kmetje nekoč vetru dajali "otrobe jesti", da bi se pomiril. Pa tudi v višjih legah ni bilo dosti boljše. Zato so Dobrovlje zelo izpostavljene. Seveda je močan piš med drevesi in poslopji povzročal vse vrste zvokov, tudi ropotanje, kadar so padali viharni-ki ali suha drevesa. Seveda pa je marsikaj padlo tudi ob hišah in gospodarskih poslopjih. Zvoki so bili raznoteri in ljudje so v svoji domišljiji slišali še lajež in strele, topot konj in drugo. Seveda je to le domneva, ki bi lahko razjasnila bujno domišljijo naših prednikov. Morda pa pozna kdo kakšno drugačno pojasnilo?
■ A. Videčnik
Zimski obisk Kavčnikove dimnice v Zavodnjah nad Šoštanjem
Samoto, tišino in idilo zavodenjskih gozdov, samotnih kmetij in njihovih prebivalcev v teh zimskih mesecih zmotijo in motijo le redki obiskovalci iz doline, in tu pa tam tudi onesnažen zrak iz bližnje šoštanj ske elektrarne. Nicine so še vse pokrite s snegom in tudi malo toplejši sončni žarki zaplatam snega na prisojnih legah ne morejo čisto do živega. In sredi teh gozdov, travnikov in z žitom posejanih ter s snegom pokritih njiv stoji in kljubuje času, vremenu in ljudem Kavčnikova dimnica. Domačija, ki nam govori o minljivosti človeškega rodu in o neminljivosti nekaterih drugih vrednot, ki pripadajo istemu človeškemu rodu. Pot do domačije vodi po ozki gazi, pokriti z macesnovimi iglicami, med smrekovim gajem, čudovitimi hojami in redkimi brinovimi grmiči. In če ste sami, je lahko z vami v vaših
mislih kdorkoli; in če so ga vaše misli zares polne, boste imeli občutek, da je tu, saj v tej samoti in tišini tudi misli postajajo stvarnost. Kdor tega ne doživi, ne verjame, a kdor doživi, se sem rad vrača, saj ni lepšega na tem svetu, kot sanjati v živo in biti skupaj z ljubljenim - tudi ko ga ni s teboj. In takšnih ljudi ni tako malo, pravzaprav jih je vedno več.
V teh dneh tu ni veliko njenih občudovalcev. Le tisti pravi, tisti, ki jim Kavčnikova dimnica zares nekaj pomeni, je nikakor ne morejo pozabiti; so tu in jo ogledujejo tudi v dneh, ko tema prevladuje nad svetlobo, ko je noč precej daljša od dneva. Pa vsakemu takemu obiskovalcu ni žal časa in truda, kajti obisk domačije s prida-hom preteklosti je doživetje, ki ostaja v nas, je doživetje, ki plemeniti in razveseljuje. Posedeti na ganku domačije ali v njeni dimnični izbi, opazovati njeno okolico ali njeno notranjost, razmišljati o svojem in o življen-
ju drugih, pozabiti na vse grde in slabe stvari iz doline, vse to je mogoče pri Kavčniku v Zavodnjah. Tu se čas ustavi. Tu se lahko spravimo sami s seboj in z vsemi, in življenje zopet dobi svoj smisel in kljub samoti nam ni dolgčas. A kdo nam brani, da vsaj za trenu-
tek ne zbežimo iz krutega vsakdana v lepoto in zamaknjenost pravljičnega sveta. Nihče, razen nas samih. Zato si vzemite čas in obiščite to slovensko lepotico tudi Vi. Vašega obiska se bodo prijazni domačini zagotovo razveselili.
m d. k.
! . _ -	V
Kavčnikova domačija v Zavodnjah, foto D. K.
Ob materinskem dnevu "Bolero 95"
Ža otroke
V vrtcu Tinkara že 15 let deluje razvojni oddelek za otroke z motnjami v razvoju. V petek bo v Velenju dobrodelna prireditev v korist temu oddelku, ki ga prirejata Kulturni center Ivana Napotnika in društvo Sožitje.
Marsikdo med vami zagotovo ne ve, da v Velenju že 15 let deluje razvojni oddelek vzgojno -varstvenega zavoda, za otroke z motnjami v razvoju. 1. marca 1980 sta namreč Zdenka Abram-ovič in Vida Gostečnik skupaj s tremi otroki pričeli z delom v tem oddelku vrtca Tinkara, ki je bil hkrati tudi eden prvih takih oddelkov v tem delu Slovenije. V teh letih se je v oddelku izmenjalo že precej otrok, ki so bili zelo
različnih starosti in z različnimi motnjami v razvoju. Vsi pa so v vrtcu našli drugi dom, saj so jih vzgojiteljice vedno lepo in toplo sprejele, se z njimi trudile in z njimi veselile in radovale vsakemu njihovemu še tako majhnemu ali neznatnemu uspehu in napredku. Večina otrok z motnjami v razvoju je nekdaj morala v zavod, ločili so jih od njihovih staršev, jih na nek način izolirali oziroma izločili iz družbe. Zdaj, ko imamo pri vrtcih razvojne oddelke je drugače, otroci lahko ostajajo v domaČem okolju pri starših, ki jih najbolj razumejo in jim najlažje tudi pomagajo. Seveda pa imajo pri tem zelo pomembno vlogo vzgojiteljice, ki sodelujejo pri njihovem razvoju in jim del dneva
nadomeščajo njihove starše.
Vzgojiteljicam pri delu z nasveti pomaga ekipa strokovnjakov, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Velenje, velikokrat pa za nasvete poprosijo tudi strokovnjake, ki delajo v različnih zavodih po Sloveniji. Kot so nam zagotovile vzgojiteljice (Zdenka Abra-movič, ki je specialni pedagog, Vida Gostečnik in Tatjana Kline) pa jim pri delu pravzaprav najbolj pomagajo bogate izkušnje dolgoletnega dela z otroki ter velika ljubezen do tega dela in seveda do otrok. Delo v tem oddelku v bistvu poteka popolnoma enako kot v ostalih oddelkih, le program je prilagojen zmožnostim teh otrok. Tudi tu veliko časa posvetijo igri, klepetu in sproščenemu učenju. Veliko dela poteka na tleh ali na blazinah, saj je tu kontakt, kije pri
Ljudstvo se bo že navadilo
Bo nova lokalna samouprava res cenejša, bo res bližja in prijaznejša, bodo imeli občine dovolj denarja in še več je vprašanj, ki seveda še nimajo polnega odgovora. Med drugim - bodo potrebni občinski davki za preživetje? Najbrž da. V zgornje savinjskih občinah se krešejo mnenja glede letnega povračila za uporabo lokalnih cest, kar je seveda davek, pojavljajo pa se novi. V eni od občin so na seji sveta v proračun predlagali gasilski "davek", ker je požarna upravna taksa občutno premalo. Sredstva za gasilce občina mora zagotoviti po zakonu, sicer jih ne bo, pravijo sami. (Prvo leto bo težko, po tem pa se bo ljudstvo že navadilo).
Eni pa so za davke
Zgornejesavinjski in Zadrečki občinski se na sejah zelo preklajo glede sklepa " o višini letnih povračil za uporabo cest, ki jih uporabniki plačujejo za traktorje in njihova priklopna vozila ter za specialna vozila komunalnih organizacj." Plačevali naj bi lastniki registriranih vozil. Traktorjev je v vsaki občini izredno veliko, registriranih presneto malo; torej jih še ti ne bodo več registrirali. Sveti večine občin zahtevajo temeljito oceno in tehten premislek, v Lučah pa so sklep kar na hitro sprejeli. (Imajo le osem registriranih traktorjev).
Jager pa jaga
sate ■
Kaj mu pomaga; pa naj bo rečički ali mozirski...
teh otrocih še kako pomemben, lažji in pristnejši. Naučijo se toliko kot zmorejo in kako veseli so vsi, ko je s trudom naučena pesmica tudi zapeta ali ko je dokončana risbica ali figurica iz plas-telina. Velikokrat gredo tudi na sprehod, celo na sok ali pa se na igrišču igrajo s svojimi vrstniki. Letos je v skupini osem otrok, od teh jih je pet na invalidskem vozičku, zato je včasih sprehod celo nekoliko naporen, a je dober občutek ob veselju in zadovoljstvu otrok toliko večji.
Pri svojem delu ti otroci potrebujejo različne invalidske pripomočke, ki so zelo dragi, zato jih nimajo ravno v izobilju in tudi igrač ni nikoli preveč. Ob letošnjem materinskem dnevu so se v velenjskem Kulturnem centru zato odločili, da organizirajo dobrodel-
Red mora biti!
Vodstvo bivše krajevne skupnosti Gorenje si je očitno privoščilo račun brez krčmarja. Kako drugače njihovega dejanja pač ni mogoče razumeti. Sploh pa ne po odzivu šmarških svetnikov.
Ti so namreč na zadnji seji med drugim obravnavali tudi račun za storitev, ki jo je naročila KS Gorenje, plačala pa naj bi ga občina Šmartno ob Paki. "Ne more se dogajat, da formalno.-pravno obstoječa KS naroči dela, za njihovo plačilo pa nima denarja. Red je treba narediti!" so še pristavili.
Ta red v tem trenutku pomeni, da je podpisnik vseh naročenih del, ki naj bi jih plačala občina, sedaj šmarški župan Ivan Rakun. Temu vprašanju nameravajo v prihodnje nameniti tudi eno od sej občinskega sveta.
mm
no prireditev z naslovom "Bolero 95", katere čisti izkupiček bo namenjen razvojnemu oddelku, ki bo s tem denarjem lahko kupil vsaj nekaj prepotrebne opreme. Koncert, ki ga bodo organizirali skupaj z društvom Sožitje (medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Velenje), bodo
finančno podprla številna podjetja iz Šaleške doline. V programu bodo sodelovali mnogi znani slovenski pevci, plesalci, otroški zbori in še kdo; vsi nastopajoči pa so se odpovedali svojemu honorarju. PrirediteV'bo jutri, v petek, ob 19.00 uri, v Domu kulture v Velenju.	■ D. K.
Nas čez sto let res ne bo več?
(poskus humoreske)
Zgodnje deževno jutro. Dnevni časopis prihaja na mizo. V rokah ga drži ženščina, intelektualka. Štirideseti piš ji je že izsesal telo v drobceno postavo. Razrahljani, štrenasti lasje vise navzdol. Modre oči, še vedno polne jasnine, zrejo v pričakovanje. Prve štiri vrstice že zdrsnejo v - nadstropje. Dnevna politika. Uh, sukcesija ... Zajeten slovar na beli ovalni j mizi se kar nenehno odpira. In ! zopet - sukcesija. Ah, saj res, J nasledstvo, beseda v zvezi z ; bivšo Jugoslavijo. Da, jo že I imam. Čez čelo zdrsne rahla
Otroci s svojimi vzgojiteljicami (foto D.K.)
senca. Časopis je oprt na tanki, izsušeni roki, dvignjen k dnevni luči. Oči se napenjajo. Dvojne oči izigrava sonce v srebrni blesk. Toda - misel ponovno zastane. Tranzicija, tranzicija, ja, kje si? Pod črko T, geslo v slovarju. Nesrečni prehod. Toda - ali je samo prehod? Pogled na uro. Sonce je visoko, kazalec je visoko, vedno višje. Vendar - stran z uvodnim člankom bi rada prebrala. A ni umazani dež kriv za zlo-voljnost? Smola! Tranzicija in sukcesija, pa še animacija. Animacija pod A, in pod T in pod K. Črke začenjajo plesati vražji ples. Mačka v kotu je naveličana in besno zamijavka. Naježi dlako in
prasne: "Kosilo, kosilo!" Ura je že oddrdrala dvanajsto. Stran z uvodnikom je še neprebrana. Kuhinja razmetana, mačka lačna. In lačen mož. Tujke pa kot nepregledna vrsta črnih pik ...
Toda - ne samo animacija, še deklaracija, pozicija, peticija, restavracija, prohibicija in še in še.
"Kaj počenjaš tako dolgo, žena?"
Neprijazen obraz moža se raztegne v tri kisle kumarice.
"Berem, berem, pa toliko teh vražjih besed! Preklete tujke, saj bom še znorela!"
Tisoči glasov zgrmijo v istem trenutku vsepovsod v neprijazno,
§f*
odtujeno besedišče. Resk in. pok, in uvodnik v koš ...
Sonce pomežikne: "Potrpi, žena, saj se bo kmalu vse spremenilo. S figo v žepu. Kaj je rekel, sosed, podjetnik? Kot I Dežman pred več kot sto leti!"
Slovencev čez sto let ne bo več!? Babilonski stolp?
Mačka v kotu pa še kar: mi- j jav, mijav, vendar ne bo prav. Ne, še mačka ne bo več mačka, ampak samo cat in rat in maus und so vveiter..:
Svet pod bleskom stekel se podira.
Medijska kultura poriva slovensko besedo v zadnji kot.
■ Viš
-!
ZANIMIVO
B0R0SK0P
rOven od 21. marca do 20. aprila
Nekdo, ki bi vas rad pregovoril, da bi začeli misliti kakor on, bo začel na nepravem koncu, nato pa se bo zadeva kljub vsemu le obrnila v pravo smer. Poskušali boste pozabiti na to, kar je bilo, pa se vam bo le deloma posrečilo. Zato pa boste uteho iskali pri nekom, ki vas je nekoč že tolažil.
-v^ Bik od 21. aprila do 20. maja
Veliko boste razmišljali o zadevi, ki vam je porušila notranji mir. Krivi ste deloma sami, zato ne gre obtoževati samo tistega, ki vam je po srcu najbližji. Našli ste si dodatno zaposlitev, ki vam je močno obogatila življenje, vendar boste počasi pričeli čutiti utrujenost. Več spanja vam ne bo škodilo.
m Dvojčka od 21. maja do 21. junija
^^^ Če ne boste znali reči "ne", boste zabredli v težave, če pa boste primerno odločni, vam bo spet žal. Zmedla vas bo prijaznost, na katero boste naleteli, ko boste potrkali na prava vrata. Doma ne bo tako: partner bo bolj siten kot ne, vi pa si njegovega obnašanja ne boste znali razložiti. V torek se bo vse razjasnilo.
Rak od 22.junija do 22.julija
Ob stvareh, ki so vas nekoč spravljale iz tira, se zdaj zelo zabavate. Vprašanje časa je, kdaj boste odkrili, komu morate in komu smete stopiti na prste. Uspešno boste naredili še en korak in zdaj že tako blizu cilju, da je slutiti zmago. Privoščite si stvari, ki si jih že nekaj časa potihem želite.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Nekdo vam v življenju želi vse dobro, vendar so se
^^ vajine poti že tako razšle, da verjetno ni nobenega upanja več. Vaša filozofija je sprejemljiva samo za vas in z njo boste v življenju uspeli. Vendar morate včasih pomisliti tudi na druge. Dogodek, ki vam je spremenil življenje, vas bo spet napolnil z energijo.
Hq Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Pomladi ste se veselili, kot že dolgo ne, vendar se bo kar kmalu zgodilo, da je ne boste več imeli tako radi. Predvsem zaradi srčnih težav, ki se bodo pojavile že v naslednjih dneh. Krivde ne iščite v sebi, ker je tokrat res ne bo, saj se bo vaš partner tako odločil zaradi divje pomladanske zaljubljenosti.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
Nekdo bi vas rad potegnil v svoje načrte, vi pa se nikar ne dajte, saj dobro veste, kaj vam koristi in kaj škoduje. Ljubosumni ste, pa si tega nočete priznati. Neka partnerjeva poteza vas bo prepričala, da ste storili prav. Ne bo se vam treba pritoževati zaradi pomanjkanja denarja, zato vam bodo mnogi zavidali.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Doživeli boste veliko presenečenje, na vašo veliko žalost pa tedaj ne bo ob vas človeka, ki vam je zelo pri srcu. Potrpite še nekaj dni, pa se bodo dogodki zasukali tako, da boste nadvse zadovoljni. Imate nekakšne meglene načrte, v katerih se sami ne znajdete, zato raje poiščite nasvet ali pa prosite za pomoč.
Strelec od 23. novembra do 21. decembra
^^ Dobro veste, da ste se z neko potezo prenaglili, hkrati pa ste preveč trmasti, da bi kaj preklicali. To, kar si najbolj želite, se še ne bo zgodilo, ne bo pa vam treba več dolgo čakati. Prijetna novica vas bo spodbudila, da boste delali še z večjim žarom kot doslej.
Kozorog od 22. decembra do 20. januarja
^^ Medtem ko ste počivali, se je zgodilo marsikaj;
nekdo, ki vam je že nekajkrat metal polena pod noge, je razširil govorice, s katerimi nočete imeti nobenega opravka. Stisnite zobe in potrpite, težave bodo tudi tokrat prešle same od sebe. Zaljubljenost, o kateri nočete govoriti, se bo spremenila v resno in globoko čustvo.
Vodnar od 21. januarja do 20. februarja
Preden boste karkoli storili, še enkrat dobro in temeljito premislite. Od tokratne odločitve bo namreč odvisno marsikaj, predvsem pa bodočnost vaše in partnerjeve zveze. Ta bo namreč spet občutila krizo, ki se lahko hitro prevesi v še kaj več. Zato pustite ob strani delo in vse druge, manj nujne obveznosti in naprej rešite vašo zvezo.
Ribi od 21.februarja do 20. marca
Spet boste imeli manj časa, kot si želite, kar je ob vaših navadah pravzaprav kar koristno. Novica, ki bo do vas prišla v začetku tedna, bo dobra. Kar odleglo vam bo. Ugotovili boste, da vam je v družbi prijateljev vedno bolj dolg čas. Morda bi morali poiskati kakšnega novega. Prijatelja, seveda.
ODA
Živali v mestu
Za mlade in mlade po srcu bo tudi v pomladnih dneh aktualno vse, kar bo potiskano z vzorci živalskih kož. Bolj, kot bo izgledalo resnično, bolje bo. Pri tem naj bodo tudi barve čim bolj podobne pravim, v naravi znanim A barvam živali.
In kaj si lahko umislite iz takšnega "živalskega" bi- : aga? Nikar preveč. Primerno bo predvsem za dodatke in detajle, kot so torbice, čevlji, pasovi...In seveda brezrokavnike, ki jih moda še vedno ujčka in jih nikakor noče pozabiti. Tudi kratka spomladanska športa jakna bo dobra odločitev, za drznejše morda oprijete hlače. Za tiste, ki imate rade preproste mini oblekice, pod katere oblečete pulover, bo z živalskimi JGj vzorci potiskano blago R krasno, opazno in lepo... ®
ID EJA - ID EJA - ID EJA - ID EJA - ID EJA - ID EJA - ID EJA - ID EJA - ID EJA
Velikonočni venec za vrata
r - jft,	^ t-.-—»ga ,i
Še malo, pa bo tu velika noč. Prav je, da takrat okrasimo tudi stanovanje, zakaj ne že kar vhodna vrata?
Venec, ki ga lahko z malo volje izdelate sami, ima premer približno 32 cm. Za njegovo izdelavo potrebujemo: obroč iz
vrbja, premera 32 cm; umetno travo mahovo zelene barve; tanko bakreno žico; približno 30 iz-pihanih belih jajc; vejice mimoze; Deka Color mat barvo v sončno rumeni, zlatorumeni, oranžni, zeleni, oker in rdeče rjavi barvi; čopič; čopič iz ščetin.
Ledvice v pikantni omaki
Za 4 osebe potrebujemo: 4 svinjske ledvice po 150g vsaka, 125 g mesnate prekajene slanine, 2 čebuli, 1 konzervo šampinjonov (250g gobic), 1-2 žlički gorčice, 3 žlice olja, tim-ijan, rožmarin, majaron, 2 žlici paradižnikove mezge, 1/8 litra piva, 1/8 litra sladke smetane, 1 žlico kaper, 1 šopek peteršilja, malo sladkorja, sol, poper, 1 kozarček vinjaka.
Ledvice po dolžini prerežemo, odstranimo cevke in kite, nato pa ledvice temeljito operemo in namočimo za nekaj časa v vodi, da izgubijo ostri vonj in okus. Slanino narežemo na kockice, čebulo olupimo in sesekljamo. Gobe odcedimo in po želji razpolovimo. Uporabimo lahko tudi sveže ali suhe gobe. Polovico ledvic tanko premažemo z gorčico. Na vročem olju jih pečemo z vsake strani 1 - 2 minuti. Ko so pečene, jih vzamemo iz ponve in shranimo na toplem. V ponev damo slanino in čebulo, pomešamo in popražimo. Nato dodamo paradižnikovo mezgo, začimbe, dišave in gobe. Premešamo, zalijemo s pivom in kuhamo v pokriti posodi 5 minut. Zalijemo s smetano, dodamo kapre in sesekljan peteršilj. Omako po okusu solimo, popopramo in zaokrožimo s ščepcem sladkorja. Nazadnje prilijemo vinjak. Z omako prelijemo pečene ledvice in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Ponudimo s krompirjevim pirejem.
Izvedba: Vsa jajca pobarvamo najprej s sončno rumeno, nato pa nanesemo nanje s čopičem po želji vse druge barve. Poslikana jajca nataknemo na daljši kos žice. Okrog vrbovega obroča ovijemo in pritrdimo z žico umetno travo in vejice mimoze, hkrati ovijemo okrog venca konce žic z jajci, jajca naj bodo tesno eno ob drugem.
Koristen nasvet
, / ,v'i}'v'-j, fm v- -v-a- m i ii§, «v	* ~ v	v<; Up*
Šopek, ki nas bo razveseljeval
Steklena posoda, nekaj lepih rož in seveda kanček iznajdljivosti: z vsem tem lahko sami uredimo prelep šopek, ki ga bodo vsi opazili, razveseljeval pa bo tudi nas.
Tulipani in frnikole
Potrebujemo stekleno vazo, pisane steklene frnikole različnih velikosti, le-seno kuhalnico, tulipane (ali pa drugo cvetje).
Okroglo in visoko stekleno vazo napolnimo do treh četrtin s steklenimi frnikolami. Previdni smo, da vaza ne poči. Potem nalijemo toliko vode, da so frnikole pokrite. Za vsak tulipan naredimo z držajem lesene kuhalnice luknjo v plast fmikol. V luknjo vtaknemo steklo. Uredimo šopek, daje videti bogat.
** ^ *	* *,* * Z	VEZ		* * : D N	jJL* # # * * * 1 * * K		* * * * * A Z 1 P		* *#* # O T .		* * # *#* # *	
© © © dobro srednje slabo	Oven	lil	Dvojčka	M	Lev	Devica	Tehtnica	Škorpijon	Strti«	Kozorog	Vodnar	KM
delo	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
ljubezen	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
denar	©	©	©	r©	©	©	©	©	©	©	©	©
zdravje	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
za razvedrilo"

ANGELI
NAGRADNA KRIŽANKA
BLUES - PODJETJE ZA USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo.
Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš Čas d.o.o., Foitova 10, Velenje s pripisom. Nagradna križanka Blues najkasneje do 3. aprila 1995!
1.	NAGRADA:
NAKUP V TRGOVINI REHA NA GORICI V VREDNOSTI 5000 SIT
2.	NAGRADA:
NAKUP V TRGOVINI REHA NA GORICI V VREDNOSTI 3000 SIT
3.	NAGRADA:
NAKUP V TRGOVINI REHA NA GORICI V VREDNOSTI 2000 SIT
ODPIRALNI ČAS:
-	prodajalna REHA na Gorici:
pon., tor. 13 - 18" sre., čet., pet. 9-14h sob.	8 -1 lh
-	enota REHA v Zdravstvenem domu: vsak dan razen sobote in nedelje	9 - 14h.
"BLUES" Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov d.o.o. Paka 40 d, 63320 Velenje, p.p. 166 tel/fax: 063/855 - 469
"Ničesar o invalidu, brez invalida!"
Družba z omejeno odgovornostjo BLUES je bila ustanovljena v letu 1990, poslovno pa je zaživela v začetku preteklega leta.
V	podjetju so, in bodo tudi v prihodnje, zaposleni pretežno invalidi. Delali bodo na posebej za njih prilagojenih delovnih mestih in v programih, ki so in bodo namenjeni lajšanju težav invalidov. Osnovno poslanstvo Podjetja za uposabljanje in zaposlovanje invalidov d.o.o. "BLUES" je razvoj invalidom prilagojenih proizvodnih programov. Izdelki iz njihovega tržnega programa so v prvi vrsti namenjeni zadovoljevanju osnovnih in posebnih potreb invalidnih oseb in starostnikov.
V	podjetju "BLUES" so proizvodni dejavnosti dodali tudi trgovino. V petek, 17. marca 1995, so v lepo urejenih prostorih Goriške 46 v Velenju odprli prodajalno REHA, kjer bodo invalidi, starostniki in tudi drugi našli vse, kar po-
trebujejo za lajšanje svojih tegob. Enota prodajalne REHA pa je odprta tudi v Zdravstvenem domu v Velenju, na Vodnikovi 1.
"Poslanstvo -slehernega podjetja je obstoj na trgu in razvoj. Podjetje prihodnosti, takšno kot naše je« pa se ne sme zadovoljiti zgolj s tem. Cilj mu mora biti graditev in življenje poslovnega in socialnega sistema, ki bo poleg primarnih človekovih eksistenčnih potreb zadovoljeval tudi sekundarne. BLUES ima od 2. februarja letos status podjetja za uposabljanje in zaposlovanje invalidov. Po tistem, kar v svojem razvoju načrtujemo, pa smo gotovo podjetje prihodnosti, podjetje, ki ima bodočnost," pravi direktorica Rozika Angeli in nadaljuje: "Dobro se zavedamo, da bo podjetje prihodnosti lahko živelo le v sožitju s svojim širšim socialnim
okoljem. Zato vse programe razvijamo v tej smeri,- da ostanek sredstev vlagamo v razvoj novih delovnih mest za invalide iz okolja. To razumemo kot osnovno poslanstvo. Poslanstvo pa je odločila potenca podjetniške prihodnosti," pravi direktorica Rozika Angeli.
Direktorica podjetja BLUES Rozika Angeli: "Ostanek sredstev vlagamo v razvoj novih delovnih mest za invalide."
KUŠENŠ
VIR TOPLOTE ZA KUHANJE
ŠVIC. PISATELJ (JOHN,"VIA MALA")
STAROGp. POTUJOČI PESNIK IN PEVEC
VRSTA
stane rozman
SORTA JABOLK
[RUS.PISA TEUCDRU-Z1NSKA KRONIKA-)
TRPEŽNO VOtNENO BlAOpZA PtASČE
NEMŠKI SPOIN1K SLFILM. DELAVEC
v kilogramih
TRINITR0-T0LU0L
ZORANA ffMLJA NAČRT
JUNAK ENEIDE
DRUŽINA ZVERI Z DRAG0C. KRZNOM
BRANKO
LAM0VEC
INENADNA I 0MRTV1-ITEV POSAMEZNIH DELOV M0ZG.PRE DR0V.AP0, PLEKSIJA
NEMŠKA PESNICA SEIDa
GRŠKA BOGINJA ZEMLJE
STIK ROKES TRUPOM
strahot-__
nqst troboj-5trasn0s1 niča
MANJ
pogosto ZEN.IME
TOMAŽ ROSTOHAR
ALBIN PLANINC
printer
DEL KONJS KE OPREME
VRSTA MINERALA, KALCIJEV GLINENEC
UNOLEJU PODOBNA TALNA OBLOGA
KAJNOV BRAT TR10LA
ZVOK Z DOLpČENO ANTE VIŠINO, MAHKOTA GLAS
OSEBA, KI NAM JE ZA VZOR SUROVINA ZA CIGARE
IGOR JELSEVAR OSEBA IZ KRŠČ.MIT.
stapo ime turške luke trabzon
ROČAJ AM.LQVEC NA K0ZUH0-V1NARJE
LUKA NA JAPON-OTOKU HONŠU
fT.SAHIST (STEFANO) KAREL OŠTIR
glavno mesto italije
RUDI VALENČČ
MEHIŠKI SLIKAR
ANG .FIZIK
(NQ«l'g) PRIMORSKO VINO
KAREL PUTRIH JAP.VEli MESTO
KDORSES 'KOMOLCI-RINE NAPREJ
ANGLOAM. POVRŠ. MERA
KOROBACG BIKOV.KfTE IT.PISEC (DANIELE)
STARAM. FILMSKA IGRALKA TURNER
MANJŠA REKA NA TIROLSKEM
OSKAR NEDBAL OČKA
SOVRAZ NIČA ŽELEZA
HERMANN OBERTH
država na blvzhodu
FRF1LM. RF71SER EVROPSKI VELETOK
dvapri-tokarena peter ambrož
[TALIJ. FILMSKA IGRALKA MAGNANI
spiker zagrebške tv mlakar
OSEBNI ZAIMEK
(MNOŽ.)
VERIGA ZA ^ERJ DEBLA ERWIN RESCH
PRSNI KOS (MEDIC.) KAREL NEŽMAH
NEM.GRA-DITELJ ZRAKO PLOVOV
ROŽEVINA
NAJVEČJI DESNI PRITOK VOLGE
REKA NAPELO-PONEZU (EVROTAS)
sredozemska okrasna rastuna
ŠKOTSKI
FIZIK (WILL1AM)

SKS
I -

_
JE-M!_S P o R E P______
. marca 1995
ČETRTEK, 23. MARCA
PETEK, 24. MARCA
SOBOTA, 25. MARCA
NEDELJA, 26. MARCA
PONEDELJEK, 27. MARCA
TOREK, 28. MARCA
SREDA, 29. MARCA
SLOVENIJA 1
09.40 Medvedov godrnjavček, 4/6
09.50 Otroška oddaja
10.00 Arhiv zemlje, 7/14 10.30 4x4-0 živali in ljudeh 11.15 Po domače 13.00 PoroCila 15.15 Z otoka, ang. drama 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto - TV igrica
19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 David Copperfield: 15 let magije, 5/6 21.10 Tednik 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.45 Poslovna borza 23.00 SOVA:
sledi Večen sanjač, 12/27 23.30 Derrick, 9/12
SLOVENIJA 2
15.05 Štirideset revolverašev, amer. film 16.25 V vrtincu 17.10 SOVA,ponovitev sledi Eno leto v Provansi, 10/12
17.45 Derrick, 8/12 18.45 Že veste 19.10 PODARIM-DOBIM 19.15 TOK TOK 20.05 Intervju 21.05 Umetniški veCer 22.00 Tik, kratki igrani film 22.25 Stekleno srce, nemški film
VTV
09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT- oddaja o pop glasbi
10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 BRLOG, Vsaka stvar je za nekaj dobra, humoristiena nanizanka
20.35 Celovečerni film: OGRLICA
22.15 HOROSKOP 22.20 TV PRODAJA 22.25 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
09.55 Snoopy, 8/13 10.15 Ročka ročka 11.05 Boginjine hčere, pol-judznan.oddaja
11.50 Že veste
12.10 Aiica, evrop.kult. magazin
13.00 Poročila
14.30 Kam vodijo naše stezice 15.30 Winckelmannova potovanja, nemški film 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
17.25 Pasje mesto, 8/23 18.00 Regional. studio Koper
18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka
19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA: sledi Davov svet, 21/24 sledi Derrick, 10/12 sledi Belle, nizozemski film
SLOVENIJA 2
13.35 Moj dobri prijatelj, 5/7 14.00 Penn &Teller, 4/6 14.25 Omizje 16.25 Osmi dan 17.15 SOVA, ponovitev sledi Večen sanjač, 12/27 17.45 Derrick, 9/12 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami
19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 Poglej me! 20.05 Pri koreninah oblasti 20.55 Informatika 21.00 Mediji, Čarovniki, jasnovidci... 22.00 Opus
23.00 Odisej in sin ali svet in dom, tv priredba predstave slovenskega mlad. gledališča
VTV
09.00 Testni signal 09.30 BRLOG, Vsaka stvar je za nekaj dobra, humoristična nanizanka
10.00 Film: OGRLICA 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ -
kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 KUHARSKI RECEPTI,
Pomarančni kolač 20.10 Potovanja: KENIJA 20.40 BRATJE KARAMAZOVI; žanr: drama 21.40 HOROSKOP 21.45 TV PRODAJA 21.50 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
07.50 Radovedni Taček 08.00 Medvedkove dogodivščine, 3/8
08.10 Moj prijatelj Piki Jakob 08.30 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
08.45 Pod klobukom 09.30 TOK TOK 10.15 Zgodbe Iz školjke 10.45 Lassie se vrača, am. film 12.10 Gore in ljudje 13.00 Poročila 13.05 Intervju 14.30 Tednik 15.15 Poglej in zadeni 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Ognjeni ples in žrtvovanje nebu, poljudznan.oddaja 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 ONA-t-ON 21.15 Za tv kamero 21.30 Na štirih kolesih, 10/12 21.55 Ozare 22.05 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Derrick, 11/12 sledi Pršut, pršut, špan. film
SLOVENIJA 2
10.00 Koncert za flavto in harfo
10.50 David Coperfield, 5/6
11.40 Turistična oddaja 11.55 SOVA, ponovitev sledi Davov svet, 21/23 sledi Darrick, 10/12 16.05 Športna sobota: sledi SP v krosu, posnetek iz Maiden Castel-a 16.35 3. tekma fin.končnice DP v rokometu (M) 18.10 2. tekma fin. končnice v odbojki (za 1. in 3. mesto) 19.00 PODARIM-DOBIM 19.05 Karaoke 22.10 Upor na ladji Bounty, amer. film
23.00 Sobotna noC: slediNovi-ce iz sveta razvedrila, sledi Cream, sledi Glasbena lestvica
VTV
09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš - ponovitev
10.30 KUHARSKI RECEPTI, Pomarančni kolaC 10.40 Potovanja: KENIJA 11.00 BRATJE KARAMAZOVI; žanr: drama 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 359. VTV MAGAZIN -
informativni regionalni program
20.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba 21.25 HOROSKOP 21.30 TV PRODAJA 21.35 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
08.40 ŽIVŽAV 09.35 Žepni nož, 5/7
09.55 Vrtiljak
10.15 Domače obrti na slovenskem
10.40 Za tv kamero
10.55 Slovenci v zamejstvu
11.30 Obzorja duha
12.00 Biblija
12.30 ljudje in zemlja
13.00 PoroCila
13.05 Pri koreninah oblasti,
3/4
14.25 Odraščanje, amer. film
15.55 V objemu gora 16.45 PODARIM-DOBIM
17.00 TV dnevniki 17.10 Po domaČe 18.50 Hugo-tv Igrica
19.05 Risanka
19.20 Loto
19.30 "IV dnevnik 2
20.10 Presodite
21.15 National Geographic, 2/16
22.15 TV dnevnik 3 22.35 SOVA:
sledi Dieppe, 2/2
SLOVENIJA
SLOVENIJA 2
12.20 dom 13.45 14.45 15.45 sledi ja
17.45 20.10 vrhov 20.30 22.15 22.45 23.30 taža iz
Odisej in sin ali svet in
SOVA, ponovitev ONA + ON Športna nedelja SP v umet. drsanju, revi-
Formula 1 Razgledi slovenskih
Povečava Biblija
Športni pregled
Smučarski skoki, repor-Planice
VTV
08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Risanke; OTROŠKI MIŠ MAŠ ; 358. VTV MAGAZIN - informativni regionalni-program; ŠPORTNI TOREK; ŠPORTNI GOST; EPP; 359. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; ALBUM SH0W-zabavno glasbena oddaja; NAJ SPOT-zabavno galsbena oddaja o ročk glasbi; Potovanja: KENIJA; MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba; TV PRODAJA; HOROSKOP
........ Videostrani do 24.00
09.15 Uporniki v službi kralja, 1/13
09.45 Upor na ladji Bounty, amer. film
12.35 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.30 Portret Roberta Primožiča
15.25 Tik, kratki igrani film
15.50 Obzorja duha
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 TV dnevniki
17.10 Radovedni Taček
17.25 Očividec, 9/14
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 ABC - ITD, tv igrica
19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Vincent in Theo, 2/4 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA
sledi Murphy Brown, 14. del sledi Derrick, 12/12
SLOVENIJA 2
15.00 Utrip
15.30 Presodite
16.30 Poglej me!
17.15 SOVA, ponovitev
sledi Dieppe, kanad.nadalj.,
2/2
18.45 Izziv, 6. del 19.10 PODARIM-DOBIM 19.15 Sedma steza 20.05 Svet na zaslonu 21.00 Doktor Finlay, 6/6 21.50 Studio city 22.45 Jazz
VTV
09.00 Testni signal
09.30 359. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 POTOVANJA 21.10 ALBUM SH0W -zabavno glasbena oddaja 22.15 HOROSKOP 22.20 TV PRODAJA 22.25 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
10.10 Zverinice iz Rezije, 12/13
10.30 Tuomas, ebu drama 10.50 Povečava 12.35 Izziv 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 13.50 Sobotna noč 16.15 Mostovi 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Žepni nož, 6/7 17.30 Medvedkove dogodivščine, 4/8
17.40 Moj prijatelj Piki Jakob, 4/7
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Moj dobri prijatelj, 6/7 20.30 Penn & Teller, 5/6 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA:
sledi Naravnost fantastično, 4/12
sledi Wycliffe, 1/6
SLOVENIJA 2
14.25
2/16
15.15
16.15
sledi
16.45
17.45
18.55
19.00
sa-67
20.30
20.35
21.25
22.15
drama
23.15
VTV
National geographic,
Karaoke
SOVA, ponovitev Murphy Brovvn, 14/23
Derrick, 12/12 Iz življenja za življenje Podarim - dobim Posnetek Iz Los Angle-. podelitev Oskarjev Informatika R&R, zelena ura Roka ročka Dežela sreče, finska
Svet poroča
09.00 Testni signal 09.30 POTOVANJA 10.30 ALBUM SHOW-zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: GA-MESVVATCH 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 360. VTV MAGAZIN -
informativni regionalni program
20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST
21.15 HOROSKOP 21.20 TV PRODAJA 21.25 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
10.15 Zimska tekmovanja, 24/26
10.40 Mediji, čarovniki, jasnovidci...
II.40	Iz življenja za življenje 12.30 Slovenski magazin
13.00 PoroCila 14.45 Opus
15.50 Doktor F1nlay, 6/6
16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kvlz
18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Film tedna 22.00 TV dnevnik 3 22.45 Žarišče 23.10 SOVA: sledi Eno leto v Provansi, 11/12
sledi Wyc!iffe, 2/6
SLOVENIJA 2
15.05 Zgodbe iz školjke 15.40 Vincent in Theo, 2/4 16.30 Videošpon 17.15 SOVA, ponovitev sledi Naravnost fantastično, 4/12 17.45 Wycliffe, 1/7 18.45 Arhiv zemlje, 8/14 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda sledi KF za EP v nogometu, SLOVENIJA:ESTONSKA 22.30 Omizje
VTV_
09.00 Testni signal 09.30 360. VTV magazin-informativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 10.10 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program; Risa na serija: ZELENA DETEKTIVA, Predor
19.30 TV PRODAJA 19.35 Videostrani 20.00 EPP
20.05 VIDEO TOP - kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA
III.,	Globoka črnina, ameriška detektivska nanizanka 22.00 HOROSKOP
22.05 TV PRODAJA 22.10 Videostrani do 24.00
Četrtek, 23. marca
TVS2 15.10
40 revolverašev, amer. film, 1957
Igrajo: Barbara Stanwyck, Bary Sullivan, DeanJagger Režija: Samuel Fuller
Je predvsem nenavaden we-stern o samosvoji, energični gospodarici na posestvu, kjer ji pomaga precej problematičnih najemnikov. Zaradi svoje izjemne osebnosti jih zna krotiti, o njej celo prepevajo balade. V bližnje mesto, ki ga prečestokrat terorizirajo njeni delavci pa pride nekdanji revolveraš z namenom, da očisti "Augijevhlev".
Sobota, 25. marca
TVS1 10.45_
LASSIE SE VRAČA, amer. film, 1943
Igrajo: Roddy McDowell, Do-
nald Crisp, Elisabeth Taylor Režija: Fred M. Wilcox
Lassie je škotska ovčarka, ljubljenka v družini, ki povezuje starše in otroke v harmonično celoto. Družinska sreča je ogrožena, ko mora psica oditi od hiše, k novemu gospodarju. Toda Lassie izkoristi že prvo priložnost za pobeg. Kilometri in kilometri poti je ne morejo zaustaviti, da bi se vrnila v okrilje družine, kjer je doma ljubezen in sreča. Film je bil posnet 1943. leta sredi vojne vihre. Družine kot osnovna celica družbe so bile ogrožene, zato je bil takšen topel, melodramatičen film dobrodošel za sproščanje napetosti ob vsakdanjih skrbeh.
TVS1 (PO SOVI)_
PRŠUT, PRŠUT, španski film, 1992
Režija: Bigas Luna Igrajo: Penelope Cruz, Anna Galiena, Juan Diego
Je erotična melodrama, melodrama kot smo ji videli v še danes nepozabljeni Prodajalki vijolic, in erotična, kot se to še najbolj izrazito kaže v filmih Pedra Amodovaja. V filmu si stojita nasproti dve družini, proletarska, ki jo usmerja mati samohranilka, kije svojega nespodobnega parnerja nagnala in sedaj vodi obcestni bordel, in industrijalska, na čelu katere je spet ženska, ki odločno usmerja proizvodnjo moškega spodnjega perila. Vez med obema družinama sta hči in sin, zaljubljenca, ki ustvarjata zvezo, ki za socialno različni družini ni primerna...
Nedelja, 26. marca
TVS1 14.25_
ODRAŠČANJE, amer. film, 1990
Režija: John David Coles Igrajo: Brian Dennehy, Piper Laurie, Matt Damon
Je pretresljiva družinska drama. Po odličnem scenariju Billa Philipsa je nastal nadpovprečen tv film, kije porok za tv produkcijo in kakršne smo poznali v "zlatem obdobju" tv filma v osemdesetih letih. Zgodba je enostavna, je presek življenja neke družine, v kateri nenadoma ne gre več vse tako, kot bi si želeli njeni člani. Tragični junak je ljubeč mož in oče, ki si vseskozi prizadeva, da bi potomcema zagotovil kar najlepše življenje. Je uslužbenec v tovarni, ki nenadoma začne odpuščati delavce in on je eden izmed
njih. Odraščajoča sinova se nikakor ne moreta sprijazniti z obstoječim stanjem in že tako prizadetega očeta začneta zaničevati... TVS2 20.30
POVEČAVA, ang.ital.film, 1966
Režija: Michelangelo Anto-nioni
Igrajo: David Hemmings, Sarah Miles, Jane Birkin
Gre za fotografsko povečavo, ki odkriva bistvo, ki sicer utegne ostati človekovim očem skrito. Junak filma napoveduje nemirni zaključek šestdesetih let, je izjemno uspešen londonski modni fotograf. Fotografiranje modelov je zanj vir bogatih zaslužkov, njegova umetniška preokupacija pa je drugačne vrste fotografija, ki jo želi kot izseke londonskega vsakdanjika ohraniti v foto-
grafiji. Zaradi tega je pri delu za zaslužek krčevit in bliskovit, na svojih pohodih s fotoaparatom pa tenkočuten opazovalec, ki mu ne uide nenavaden, morda ljubezenski par, ki ga opazuje na angleško zelenem travniku sredi londonskega parka...
Sreda, 29. marca
TVS1 20.25_
PROPAD AMERIŠKEGA IMPERIJA, kanadski film, 1986
Režija: Denys Arcand Igrajo: Dominique Michel, Dorothee Berryman, Louise Portal
Pripoved se odvije med vikendom, ko se druščina zbere v eni izmed počitniških hišic. Moški pripravljajo razkošno pojedino, njihove ženske pa se ob koncu tedna ukvarjajo s fitnessom in se
jim bodo kasneje pridružile. Njihovi razgovori so zelo podobni, ob obrobnih stranpoteh intelektualiziranja so v dialogih osredotočeni eni in drugi na uživaštvo. Ko pa so naposled skupaj in se inicira igra resnice, ne bo šlo brez prizadetosti. V ospredju bo zakonski par, njegovi ženi bo dokončno razpadel svet iluzij o zakonu kot varnem zatočišču, on pa se bo zavedel, da je igračkanja konec. Poraženci so pravzaprav vsi, soočeni s svojimi zrcalnimi podobami v svoji druščini, se zavedo, da so se znašli v sle pi ulici. Poti naprej, drugam, ne vidijo, to pa, vsaj zanje, pomeni propad njihovega, ameriškega imperija.
Nekaterim že na sledi, nekatere "prijeli"
V	skupnih garažah na Kardeljevem trgu v Velenju so v četrtek, 16. marca, nekaj pred 19. uro, štiije mlajši fantje poskušali odvzeti osebni avtomobil znamke Lada Samara, last Bojana F.
Preden pa so vozilo uspeli spraviti v pogon, jih je opazil občan in jih pregnal. Policisti so, kot so povedali, zlikovcem že na sledi.
So pa velenjski policisti v minulih dneh uspeli razsikati večino tatvin, ki so se dogajale v garderobah telovadnic in v Zdravstvenem domu. Večino naj bi zakrivili trije mladoletni storilci, dva od njih sta še otroka.
V	ponedeljek, 20. marca, ponoči so "prijeli" 19-letnega Samirja I. pri poskusu vloma v osebni avtomobil. Sumijo ga tudi storitve nekaj vlomov v trgovine in osebne avtomobile na območju mesta Velenje, ki so se dogodili v preteklih dneh.
Vlom v osebni avto
V	noči na 18. marec je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Zastava 101, ki je bil parkiran v Kajuhovi ulici v Šoštanju. Odnesel je avtoradio znamke MTC z zvočnikoma. Lastnika Andreja K. iz Šoštanja je oškodoval za 34.000 tolarjev.
Ustrahoval jo je s pištolo
V	petek, 17. marca, ob 8.30 so velenjske policiste obvestili, da v Šoštanju Dragan R. s pištolo ustrahuje svojo ženo, s katero ne živi več skupaj. Ko so pri njem opravili hišno preiskavo, so res našli, potem pa mu tudi odvzeli pištolo kalibra 9 mm. Sledi postopek zoper njega.
Po vlomu sam poklical policiste
Ne zgodi se ravno pri vsakem vlomu, da bi storilec sam poklical policiste in jih na kraju dogodka tudi počakal. Tu in tam pa je mogoče tudi kaj takšnega. Leopold B., ki je v petek, 17. marca, vlomil v gostišče Malus v Šmartnem ob Paki, jih je poklical kar sam. Tudi počakal jih je, ni pa potem pustil fotografirati "razdejanja", ki gaje naredil in je policistu fotoaparat zbil po tleh. Zanj
bodo policisti, ne glede na to, da seje "prijavil" sam, napisali kazensko ovadbo.
"Protialkoholna" akcija
Velenjski policisti so v soboto, 18. marca, izvajali akcijo v kateri so iskali predvsem voznike, ki vozijo vinjeni. Poročilo sicer ne govori o tem, koliko voznikov so ustavili, pove pa, da so v akciji naleteli na 11 takšnih, ki v stanju, v kakršnem so bili, ne bi smeli z vozilom na cesto. Ob njih so odkrili tudi 23 drugih kršitev. Kršiteljem so izrekli bodisi mandatne kazni, bodisi so zoper njih napisali predlog sodniku za prekrške.
Med varjenjem se je vžgala izolacija
Nekaj pred 20. uro, v sredo, 15. marca, je 27-letni Albert D. iz Velenja v garaži na svojem avtomobilu varil izpušno cev. Med varjenjem seje vžagala izolacija, ogenj pa seje hitro razširil na zadnji del vozila. Albert D. se je, ko je potiskal avtomobil iz garaže, močno opekel po rokah. Ogenj so pogasili gasilci, škoda pa je ocenjena na 80.000 tolarjev.
ceste, z voznikove leve strani, pripeljala 71-letna kolesarka Terezija N. iz Mozirja. Kljub zaviranju je Davorin s sprednjim delom vozila trčil v kolesarko in jo zbil po vozišču, kjer je obležala s hudimi poškodobami.	...
POLICIJSKA POSTAJA	
Ml	IIIRJI
Trčil v smreko
V	torek, 14. marca, ob 13.15 seje na lokalni cesti Ljubno ob Savinji - Rastke pripetila prometna nesreča, v kateri seje hudo poškodoval 44-letni Anton C. iz Primnoža pri Ljubnem, gmotno škodo, kije ob nesreči nastala na vozilu pa so ocenili na okoli 150.000 tolarjev.
Anton C. je brez vozniškega dovoljenja vozil neregistrirani osebni avtomobil iz Rastk proti Ljubnemu. Ko je pripeljal izven naselja Rastke v levi nepregledni ovinek, ga je z vozilom zaneslo levo na travnik, kjer je trčil v smreko. V nezgodi seje Anton hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Celje.
Trčil v kolesarko
V	nedeljo, 18. marca, ob 7.50, seje pripetila huda nesreča v Mozirju. 27-letni Davorin T. iz Letuša je vozil s tovornim avtomobilom znamke Cimos iz Nazarij proti Mozirju. V Mozirju je s stanske
Premalo previdno v križišče
Vsredo, 15. marca,ob 11.10, se je na magistralni cesti Aijavas-Velenje v Veliki Pirešici pripetila prometna nezgoda, v kateri seje hudo poškodovala 22-letna voznica Dušanka C. iz Pernovega. v Osebni avto je vozila po lokalni cesti iz smeri Ložnice proti Žalcu. Ko je pripelj ala do križišča s prednostno cesto, je v križišče zapeljala prav v času, ko je iz Arje vasi proti Velenju pripeljal voznik osebnega avtomobila 44 -letni Ivan P. iz Velenja.
V	trčenju, do katerega je prišlo, se je voznica hudo poškodovala. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Na vozilih je nastalo za blizu 500.000 tolarjev gmotne škode.
S "sposojenim" Traficom na obisk
V	sredo, 15. marca, okoli 8.30 je oskrbovanka Doma Nine Pokom Grmovje v kraju Pernovo, 42-letna V.G., z dvorišča Doma odpeljala tovorni avto-kombi znamke RenaultTrafic. Zvozilom seje peljala do Grobelnega na obisk sorodnikom. Sicer pa z odvzemom vozila ni imela težav, saj je voznik v kontaktni ključavnici pustil ključe.
Vlomilcu stopili na prste
Kar nekajkrat smo, tudi v tej rubriki, poročali o vlomih v lovski dom na Lopatniku nad Vinsko goro. Policisti za vsaj pet vlomov v ta objekt sumijo 26-letnega B.S. iz Vinske gore. Poleg teh vlomov ga sumijo tudi za vlom v mizarsko delavnico v Pirešici.
Neznanca ukradla telefax
Vpetek, 17.marca,med 11.30 in 12.30, sta v prodajalno Mladinske knjige v Žalcu prišla dva mlajša moška. Izkoristila sta nepazljivost prodajalcev in iz prodajnega pulta ukradla telefax znamke Panasonic ter z njim izginila v neznano. Trgovino sta oškodovala za okoli 120.000 tolarjev.
mobitel u
PE CELJE, Lava 7, 63000 Celje tel.: (063) 451-334, fax: (063) 451-811
t f
Spoštovani!
Ste naš cenjeni mobilni telefonski naročnik in upam, da ste že spoznali prednosti uporabe mobilnega telefonskega priključka. V družbi MOBITEL nismo pozabili na naše naročnike in Vam ob nakupu drugega oziroma nadaljnjega mobitela nudimo od 8. 3.1995 dalje popust v višini 27,1 % nabavne vrednosti aparata.
Za nakup se Vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.
Zagorela škoda
Po Kidričevi cesti v Velenju se je v torek, nekaj po 16.00 uri, peljal z osebnim avtomobilom znamke škoda 120 L, 42 letni Jože A. iz Šentilja pri Mislinji. Zaradi napake pri motorju vozila je to pričelo goreti. Ogenj je hitro zajel elektro inštalacijo in zadnji del vozila, še preden pa se je ogenj uspel razširiti na celotno vozilo, so ga pogasili gasilci. Nastala je le manjša materialna škoda.
Zdaj gladuje
Drako Zupan
Darko Zupan, ki so ga skupaj s predsednikom Republikanske zveze Slovenije Adolfom Štormanom, aretirali in priprli 25.januarja letos zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelilnimi snovmi, že mesec dni odklanja hrano, ki jo pripravljajo v koprskih zaporih. Po sicer neuradnih in nepotrjenih podatkih naj bi v času gladovne stavke izgubil že približno deset kilogramov teže. Adolf Štor-man medtem vneto piše vloge za odpravo pripora.
A N O V O
OTROCI JO POTREBUJE^01
PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala.
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.
RAZPIS
- prostega delovnega mesta -
Razpisujemo prosto delovno mesto RAČUNOVODJA
Kandidat za prosta dela in naloge mora izpoljnevati naslednje pogoje:
- srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri - tri leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih - zaželjene izkušnje pri delu z računalnikom
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naš naslov najkasneje do 31.3.1995. 0 rezultatih Vas bomo pisno obvestili.
TREND, Računalniški inženiring d.o.o., Efenkova 61, 63320 VELENJE Tel.: 063/ 851-610, Fax.: 063/ 856-794
it
arca 1995
Rudar:Gaj Kočevje 5:0 (0:0)
M Rudarji" preplavili Gaj
Več kot tisoč gledalcev je navdušenih zapuščalo Rudarjeve tribune v nedeljo, saj so v drugem polčasu videli vrhunsko igro domačih in pravo točo zadetkov. Razplet igre je bil natančno takšen, kot ga je pričakoval trener Bojan Prašnikar in zato pred srečanjem tudi opozorilo - težko bo. Da, težko je bilo prvih 45 minut, dokler "rudarji" niso prvič preluknjali gostujoči zid. "Gajev-ci" so namreč po pričakovanju od prve minute dalje igrali povsem zaprto, upali na točko, pa je to bil račun brez krčmarja, saj so bili vsi ob igrišču in na tribunah prepričani, da zid ne bo zdržal.
Toada na začetku drugega polčasa je Bojan Prašnikar potegnil pravo potezo. Na igrišče je poslal igre željnega hitrega Gorana Živanoviča in z njim se je začela prava zemeda v gostujoči obrambi. Že prvi njegov stik z žogo in pobeg po desni strani je dvignil gledalce na noge. Nesebično je poslal žogo Žur-manu v kazenski prostor gostov in najstarejši Rudarjev igralec se je že tretjič veselil v spomladanskem delu prvenstva. Žoga se je znašla za hrbtom gostujočega vratarja, vrata so bila odklenjena in Komar, z devetimi zadetki najboljši Rudarjev strelec
v jesenskem delu, je dobil "prosti vstop". Takoj po vodilnem zadetku so gostje nadvse "pritisnili" in trikrat kar nevarno zapretili domačemu vrataiju Stankoviču. Najprej s prostim strelom v 50.minuti, ki je bil kljub postavljenemu zidu zelo nevaren, toda Stankovič je bil na pravem mestu. Takoj za tem je Stankovič znova izredno reagiral, ko je udarjeno žogo s štirih, petih metrov odbil v kot in tudi po njem se nevarni gostujoči napadalec Struna znašel v dobrem položaju za strel, na srečo domačih pa je žogo poslal mimo desne vratnice. To je bil kratek preblisk gostov, na kar se je nadaljeval prepih skozi njihova vrata. Nadaljevanje kanonade je napovedal strelec prvega zadetka Žur-man, ko je v 55 .minuti zadel desno vratnico.
Na sceno je stopil Komar. Lepo seje v 58.minuti otresel svoje sence, nekdanjega velenjskega nogometaša Golača, in po samostojni akciji povišal Rudarjevo vodstvo. V 63.minuti je bil znova v nezadržnem napadu Živanovič, spet je odlično odkril svojega soigralca, tokrat Komarja. Ta je takoj streljal, zadel desno stativo, žoga seje odbila nazaj do njega, pri drugem udarcu je bil bolj natančen in žoga se je že tretjič
Zagorje: ERA Šmartno 1:0 (0:0)
Tesen poraz v derbiju
Srečanje tekmecev z vrha lestvice 2.1ige je na stadion v Trbovljah privabil preko tisoč gledalcev, ki pa so bili razočarani z igro prvouvrščenih ekip. Začetek je sicer pripadel domačinom, vendar so bili njihovi napadi jalovi in jih je gostujoča obramba z lahkoto zaustavljala. Sredi polčasa so oboji igrali bolj na sredini igrišča, po 30. minuti pa je bilo bolj živahno. Še pred odmorom so imeli Šmarčani najlepšo priliko na tekmi, vendar Druškovič predložka s krila ni dobro zadel in domači vratar je udarec s petih metrov uspel ubraniti. Domačini so s streli od daleč presenetiti Kališka,
i NAPOVEDUJEM IZID
Kaj morate storiti? Pravilno morate napovedati končni izid posamezne prvenstvene tekme med nogometaši Rudarja in njihovim nasprotnikom. Danes vpišite v spodnji kupon izid tekme 18. prvenstvena kroga (tekma bo že v soboto) Primorje : Rudar. Izrezane kupone iz Našega časa bomo dali v poseben bobenček in vsak teden izžrebali tri srečneže, ki boste pravilno napovedali izid. Imena srečnežev bomo sproti objavljali v Našem času.
Nagrada
Vstopnica za brezplačen ogled katerekoli Rudarjeve prvenstvene tekme na domačem igrišču. Vse pravilne odgovore bomo hranili do konca nagradne igre, ko bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo dobili:
1.	nagrada: BARVNI TV SPREJEMNIK
2.	nagrada: TEDEN DNI LETOVANJA ZA DVE OSEBI V TUJINI
3.	nagrada: PET TON PREMOGA Tisti ljubitelj nogometa (najpoznavalec), ki bo največkrat
napovedal točen izid, bo za nagrado prejel sezonsko Rudarjevo vstonico za naslednje tekmovalno obdobje.
Rezultat tekme Primorje : Rudar vpišite v kupon in ga na dopisnici ali v pismu pošljite do vključno petka (petkov žig!) na naš naslov: Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje s pripisom "napovedujem izid".
Kupončke lahko prinesete osebno na uredništvo ali jih spustite v poštni predalček pred vhodom - zadnji dan je sobota do dvanajste ure.
Nobeden ni zadel. Vsi, ki ste poslali kupončke za nedeljsko tekmo, zaupate v Rudarjevo moč. Nobeden ni napovedal poraza, le štirje pa neodločen izid. Vsi ste bili prepričani v več ali manj izdatno zmago Rudarja, vendar tako visoke zmage vendarle ni nihče predvidel. Najbližja sta bila Martina Drev in Matjaž Vrhovnik s 4:0. Torej današnje tri vstopnice prenašamo v naslednji krog. Vas bo v soboto zadelo šest?
NAGRADNI KUPON
Primorje - Rudar
Ime in priimek:. Moj naslov:_
Elektra:Kava Loka 83:76 (38:29)
Kdaj uspeh še v
■ ■ tf«; ; i'
znašla v Gajevi mreži. V 66.minuti je žogo četrtič poslal v mrežo Ekmečič, nato pa še zadnji pik Komarja v 70.minuti. Akcija je bila skoraj povsem enaka kot pri njegovem prejšnjem zadetku. Živanovič se je spet nezadržno bližal kazenskemu prostoru gostov, poslal žogo dobro postavljenemu Komarju, ta je takoj streljal, naravnost v vratarja, odbita žoga je priletela nazaj do Komaija, sledil je ponovem udarec v polno in - 5:0. Nalet domačih nogometašev ni jen-jal, nasprotno, z nevarnimi napadi so želeli še izboljšati gol razliko. Priložnost za to je imel v 75.minuti Komar, v 85.Žurman, pa minuto za tem Polovšak, a so bili njihovi streli netočni oziroma prenežni. S tremi zadetki na nedeljski tekmi se je Slavko Komar na lestvici najboljših strelcev za Škaperjem in Dostijem
prebil na tretje mesto.
Med tem so nogometaši z mislimi že pri sobotnem nasprotniku Pri-morju. "To bo derbi sredine lestvice, spet za nas zelo pomembno srečanje. Želimo si, da tekme ne bi izgubili. Stroili bomo vse, da presenetimo nasprotnika in s tem zaplavamo v še mirnejše vode. Težko bo, saj Primorje doma igra zelo dobro, no, mi želimo uspeh," je dejal pred gostovanjem v Ajdovščini Rudarjev trener Bojan Prašnikar.
Po 19.krogu so Velenajčani na 8.mestu z 21 točkami, takoj za hrbtom pa jim diha Nova oprema KS s točko manj, deseto Primorje pa za njimi zaostaja že za štiri točke.
RUDAR: Stankovič, S.Javornik, Pešič, Pranjič, Ratkovič,v Oblak, J.Javornik (Živanovič), Žurman, Komar, Spasojevič, Ekmečič (Polovšak).
vos
vendar niso bili uspešni.
Tudi po odmoru se razmerje na igrišču ni bistveno spremenilo in vse je kazalo na delitev točk. Žal je šmarska obramba v 69 .minuti pozabila na domačega napadalca, ki je po strelu s kota dosegel edini in zmagoviti zadetek. Vsi napori gostov, da bi vsaj izenačili, so bili zaman.
V nedeljo bo v Šmartnem ob Paki gostovala ekipa Mengša.
ERA ŠMARTNO: Kališek, Fajdiga, Grajfoner, Irman, Jelen, Purg, Štefančič, Mašič (Podgoršek), Žurej, Druškovič (Hodžar), Mešanovič.
Janko Goričnlk
1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
Kočevje:Vegrad Velenje 23:22 (11:10)
V derbiju
gostiteljice boljše
Velenjske rokometašice so v pomembni tekmi za obstanek v ligi tesno izgubile srečanje z domačinkami, čeprav so bile zelo blizu uspeha.
Gostje so že v zadnjih minutah prvega dela igre imele dva zadetka prednosti, a so domače vseeno sklenile prvi polčas v svojo korist. Podobno je bilo ob koncu tekme, ko so Velenjčanke vodile kar z 21:18, domača dvorana pa je naredila svoje, sledil je preobrat in malo sreče, saj so domače zmagoviti zadetek dosegle le nekaj sekund pred zadnjim sodnikovim piskom.
S tem so rokometašice Kočevja Velenjčanke na prvenstveni lestvici prehitele za točko, igralke Vegrad Velenja pa so vseeno še osme, torej na mestu, ki zagotavlja obstanek. Po 18.krogu imajo 14.točk, v soboto pa bodo gostovale pri Žalčankah, ki so s 23 točkami na šestem mestu.
vos
Squash
Mlade presenetile
V Ljubljanei je bilo ekipno tekmovanje za slovenski pokal. Prva velenjska moška ekipa (Vihar, Salmič, Pavšek) z žrebom ni imela sreče, izpadla je s prvim nosilem in med enajstimi ekipami osvojila 8.mesto; druga ekipa (Lesjak, Uršič, Knez) je bila šesta. Lepo presenečenje je pripravila močno pomlajena ženska ekipa, saj sta ob Viharjevi nastopili trinajstletni Gorškova in Sagmeistrova, ki je osvojila odlično tretje mesto.
Petra vendarle na EP?
Kaže, da se zapleti med klubi in slovensko zvezo vendarle razpletajo. Po zadnjih podatkih naj bi zveza le zbrala potrebna sredstva, kar pomeni, da bo tudi Petra Vihar lahko nastopila na evropskem mladinskem prvenstvu v izraelskem Tel Avi-vu, ki bo od 7.do 15.aprila.
Karate
Šoštanjski košarkarji nadaljujejo dobre igre v domači dvorani, saj so si proti Škofjeločanom priigrali že četrto zmago v razi-gravanju. Od nasprotnika so bili vseskozi boljši, saj je bil izid le enkrat izenačen, in to v 6.minuti, ko so gostje po vodstvu domačih z 8:0 izenačili na 8:8. Domači so nekajkrat imeli prednost deset točk, nazadnje nekaj več kot tri minute pred koncem (70:60), v zadnjih minutah pa je bilo srečanje kar preveč živčno, gledalci so videli veliko prostih metov in tudi nepričakovano veliko košev. Gosteje predvsem pokopalo prav
slabo izvajanje prostih metov, saj je le eden njihovih igralcev imel met boljši od 50 odstotkov, pri Elektri pa so imeli Bogataj, Lip-nik, Pečovnik, Tomic in Rizman kar 100-odstoten met.
V naslednjih treh krogih bo košarkarsko znanje Šoštanjčanov na precejšnji preizkušnji, saj bodo kar trikrat gostovali.
ELEKTRA: Brinovšek 1 (1:2), Mrzel 8, Bogataj 9 (3:3), Rizman 35 (8:8), Tajnik 4 (0:2), Dumbuya 3 (3:6), Lipnik 9 (2:2), Pečovnik 4 (2:2), Brešar 2, Tomic 8 (2:2), Maličevič, Nežmah.
vos
V boju za prvaka
Šesta zporedna zmaga Polzelanov
V razigravanju za državnega prvaka so košarkarji Kovintehne Savinjske Polzela doma po pričakovanju premagali ekipo Rogaška Donat Mg s 95:87 (55:40). Gladko so dobili prvi polčas, v nadaljevanju nekoliko popustili in gostje so razliko zmanjšali celo na eno samo točko, v zadnjih minutah pa so bili bolj zbrani in zanesljivo zmagali.
Pred 1.200 gledalci so bili uspešni: Stavrov 8, Petranovič 23, Rovšnik 4, Jagodnik 12, Tiller 37 inCizej 11.
■er
Plavanje
Zmage na gostovanju v Bonnu
Na tridnevnem in 18.tradicionalnem mednarodnem "Haribo" mitingu v Bonnu je nastopilo akar 624 plavalcev in plavalk iz 82 klubov ter 18 držav. Na tem srečanju, ki je eno največjih tekmovanj v zimski sezoni na stari celini, so prvič nastopili tudi trije velenjski plavalci. To so bili Ajda Valcl, kandidatka za letošnje mladinsko evropsko prvenstvo ter Andraž Valcl in Mario Petras, ki sta kandidata za evropske igre mladih.
V tej izredno močni konkurenci sta Ajda in Andraž doseg-
la izreden uspeh in z odličnimi rezultati osvojila tri zmage in dve tretji mesti. Tekmovali so v posameznih letnikih va kategorijah dečkov, kadetov in mladincev.
Rezultati: kadeti - 100 m delfin: 3.Andraž Valcl 1:01,48; 200 m delfin: 1.Andraž Valcl 2:11,52; 200 m prosto: 8.Mario Petras 2:04, 61; mladinke - 100 m hrbtno: 1.Ajda Valcl 1:05,47; 200 m hrbtno: l.Ajda Valcl 2:19,67; 100 m prosto: 3.Ajda Valcl 1:00,71.
Marko Primožič
Odbojka
Gladka zmaga Topolčanov
Odbojkarice in odbojkarji nadaljujejo s sklepnim delom prvenstva. V skupini za uvrstitev od 5.do lO.mesta so odbojkarji Topolšice doma nepričakovano gladko premagali Minolto z Bleda s 3:0 (10,7,7). Gostje so zaigrali slabše kot zmorejo, domači pa zbrano in učinkovito. V naslednjem krogu so sinoči (sreda) gostovali pri Kamniku, ki je bil z dvema točkama zaostanka za njimi na četrtem mestu.
Zgornjesavinjčanke še druge
Za uvrstitev od 5.do lO.mesta se borijo tudi igralke Zgornje Savinjske. Na gostovanju pri drugi ekipi Cimosa v Kopru niso imele pravih možnosti in so izgubile z 0:3 (-1, -11,-12). Nekoliko bolj so se upirale le v drugem in tretjem nizu, vendar takrat domače niso igrale z najboljšimi. Sinoči so gostile ekipo novogoriškega Casina, ki ima na tretjem mestu za njimi enako število točk.
Kegljanje
Derbi gostom
V derbiju 18.kroga medregijske lige so šoštanjski kegljači na svojem kegljišču razočarali in po zelo slabi igri visoko izgubili s Trboveljčani. Rezultat je bil 1:7 in 4845:5006. Kljub porazu so zadržali četrto mesto, točkovno bero pa lahko popravijo v zaostalem srečanju z Rudarjem iz Hrastnika, ki jo bodo na svojem igrišču pričeli jutri (petek) ob 15.uri.
ŠOŠTANJ: S.Fidej 814 (0), Kramer 831 (0), Križovnik 806 (0), Glavič 781 (0), Hasičič 797 (0), L.Fidej 819 (1).
Veliko bolj razpoložene so bile šoštanjske kegljavke, ki so v zadnjem krogu prvenstva premagale lendavsko Nafto s 5:3 in 2315:2225 in na koncu osvojile četrto mesto. Izkazala seje Drevova, ki je s 420 keglji le za deset zaostala za rekordom kegljišča.
L. F.
Sabljanje
Ni vsak dan nedelja
Sabljaški klub Rudolf Cvetko iz Velenja je v soboto organiziral državno mladinsko prvenstvo v floretu. Klub se je izkazal z naravnost vzorno izvedbo, temu zgledu pa niso sledili tekmovalci. Pri mladinkah in mladincih so najvišja mesta pobrali tekmoval-
ci ljubljanskih klubov, domači pa so bili skromni. Pri mladincih je bil s 5.mestom najboljši Gregor Uranjek, drugi najboljši med Velenjčani pa je bil Rok Bezlaj na 9.mestu; pri mladinkah sta Tina Močilnik in Monika Kralj osvojili lO.in 11.mesto.
Na državnem članskem prvenstvu v Mariboru so v nedeljo nastopili tekmovalci 30 slovenskih klubov. Lep uspeh je dosegla članica velenjskega kluba Tiger Mirsada Tabakovič. Prvič je nastopila v borbah in bila tretja v obsolutni ter četrta v težki kategoriji, prav tako četrta je bila v katah.
Mali nogomet
2.poletna liga
Klub malega nogometa Dnevi želja bo organiziral občinsko tekmovanje v malem nogometu za leto 1995, torej 2.poletno ligo Dnevi želja 95. Ligo bodo pričeli 2.aprila, igrali bodo dvokrožno, prijavnina je 10.000 tolarjev, ki jo je treba poravnati na naslov KMN Dnevi želja, Kersnikova 13/3, Velenje, na ta naslov pa se je treba prijaviti do 29.marca, ko bo v klubskih prostorih (OŠ Gustav Šilih) tudi žrebanje.
■ 11 rji g; #	Ml ŠMMl i ■ 111	•KREACIJA	
			
PS
AVTOPREVOZNISTVO IN SERVISI
p.o. VELENJE
Turistična agencija APS
Privoščite si kvaliteto, prijaznost, ugodne cene - potujte z APS
Turistična agencija APS je gotovo najmlajša turistična agencija v Velenju, saj so jo kot dopolnitev številnim že obstoječim dejavnostim odprli lani, 15. julija. Najdete jo v samam centru Velenja na Cankarjevi 1, vendar je vhod v turistično agencijo in menjalnico iz zadnje strani stavbe, rahlo skrit očem. Verjemite, splača se vam potruditi in jih poiskati! To so v času od otvoritve do danes spoznali že mnogi zadovoljni popotniki, ki so se odločili za kakšno od njihovih številnih uslug.
Turistična agencija APS pa jih nudi celo kopico: vabi vas na potovanja in izlete, ki jih organizira, na zimska in letna letovanja, strokovna potovanja, kratke nakupovalne izlete, nudi vam avtobusne prevoze, rent a car, taxi, organizira večje in manjše prireditve. Ob vsem tem pa opravljajo v poslovalnici na Cankarjevi 1 še menjalniške posle.
Turistično agencijo APS, ki je vključena v sklop podjetja Avtoprevozništvo in servisi - APS p.o., vodi dipl.
soc. Mojca Križ, ki nam je povedala: "Bližamo se prvemu rojstnemu dnevu naše turistične agencije, vendar mislim, da smo v tem času ogromno postorili. V bistvu se je APS s turizmom ukvarjal že prej, le da je nudil samo avtobusne prevoze. Nadgradnja temu je bila prav ustanovitev Turistične agencije, saj smo v podjetju začutili, da lahko ponudimo Šalečanom še kaj več kot avtobuse. Največji dosežek je prav gotovo to, da že nekaj časa ponujamo lastne aranžmaje. Kar precej smo jih uspeli oblikovati, s tem pa tudi nismo več odvisni od drugih turističnih agencij. Za poletno sezono, ki se nezadržno bliža, smo pripravili kar nekaj ponudb, ki so pravi hit! Hkrati pa se lahko pohvalim, da bomo z njimi, glede na ponujene storitve, najcenejši v vsej Sloveniji. Z avtobusi bomo vozili na letovanja v Nico na Ažurno obalo, v Španijo, posebej ugodno pa bo 8 dnevno letovanje v Turčiji, zato vabim vse, ki že razmišljajo o poletnih počitnicah, da nas obiščejo. Katalogi so že natisnjeni, ponudba in cene so znane!"
Velika pridobitev za TA APS je prav gotovo tudi nakup novega, sodobnega turističnega avtobusa, v katerem se boste počutili kot v letalu. Nič čudnega, saj tudi resnično nudi letalski konfort; pravi avion na štirih kolesih je. Že v kratkem bodo pripravili promocijsko vožnjo po Velenju in okolici; prvih 40 srečnežev, ki bodo prišli na dogovorjeno mesto, bodo z novim avtobusom popeljali brezplačno! Sicer pa ga uporabljajo za vožnje na daljše relacije, ki jih v svojih programih ponujajo kar nekaj.
Nakupovalni izleti z APS-om niso mučni
Že od vsega začetka TA APS ponuja tudi enodnevne nakupovalne izlete. Vsak ponedeljek in četrtek vas popeljejo v madžarsko mesto Nagykanizsa, vsak torek in petek v Brno in Bratislavo, vsako sredo in soboto v Palmanovo in Trst, in vsak prvi petek v mesecu v Munchen. Organizirajo jih tudi
za zaključene skupine, takrat seveda dan izberete sami. Sicer pa izletnike na nakupe odpeljejo z moderno opremljenimi ko-mbiji.
Ponudba za vsak žep in za vse okuse
Če že razmišljate o prvomajskih počitnicah ali poletnih počitnicah, vam zaupamo še to, da boste v turistični agenciji APS prav gotovo vsi našli kaj zanimivega za vas in sprejemljivega za vaš žep. Cene počitnic se gibljejo od neverjetno nizkih do precej visokih, kjer je tudi število in vrsta uslug veliko višja. Poleg tega lahko izbirate med mirnimi počitniškimi kraji ali pa zelo živahnimi - tudi tu odločitev prepuščajo vam, poskrbeli pa so, da vam lahko ponudijo prav vse. Tisti, ki so že potovali ali letovali z APS-om, se vračajo. Tudi zato, ker vam bodo omogočili, da boste izbrane počitnice poravnali v štirih mesečnih obrokih, kar
vam lahko ponudi le malokatera turistična agencija.
Omenili smo že, da v TA APS organizirajo tudi različne prireditve. Sedaj sodelujejo pri pripravi atletskega prvenstva, ki
bo poleti v Velenju, septembra pripravljajo turistični ral-ly - vam pa bodo, če se boste odločili, pomagali pri organizaciji in izvedbi večje poroke ali kaj podobnega...
Vodja turistične agencije APS Mojca Križ
Turistično agencijo APS lahko obiščete vsak delovni dan med 900 in 1200 ter 1300 in 1700 uro, ob petkih pa med 9,)0 in 1300 uro. V tem času so vam na voljo tudi po telefonu št. (063) 859-107. Na isto številko iahko pošljete tudi fax. Vsekakor bodo veseli vašega obiska, k vašim čim lepšim počitnicam ali izletu pa bodo pripomogli tudi s svetovanjem pri izbiri potovanja!
Najnovejša pridobitev je nov, res sodoben turističen avtobus, ki nudi letalski konfort
Alpsko smučanje ■■■■■■■■■■■
David najboljši Slovenec
Na svetovnem mladinskem prvenstvu v Vosu na Norveškem je bil med slovenskimi reprezentanti pri mladincih najboljši Velenjčan David De Costa. Po 13.mestu v smuku je bil na nedeljskem slalomu odličen peti. Zaradi visoke številke in mehke proge v novem snegu je v prvi vožnji zaostal, v drugem teku pa se je z odlično vožnjo prebil na peto mesto in le za las zgrešil bronasto kolajno. V torek so vozili še veleslalom, ki je štel za trojno kombinacijo, kjer je imel David lepe možnosti glede na dobri uvrstitvi v smuku in slalomu, superveleslalom pa so zaradi slabega vremena odpovedali.
Strelski šport
V	6.krogu 1 .državne lige pištoljarjev so velenjski strelci gostovali v Kranju in domačine premagali s 1679:1955 (Veternik 564, Legn-er 559, Klančnik 556). Po tem krogu so strelci Mroža na 3.mestu.
V	2.ligi so Velenjčanke v Laškem izgubile s 1507:1575.
■ F.Ž.
Smučarski skoki ■■■■■■■■■■■
Spet skoki v Mislinji
Bernardu edina domača zmaga
Na Soriški planini so izvedli že 20.tekmovanje mladih smučarjev za pokal Loke. V različnih kategorijah je nastopilo 135 mladih upov iz 12 držav. Na sobotnem slalomu so bili premočni avstrijski predstavniki, edino zmago za
Slovenijo pa je priboril Bernard Vajdič, ki je z visoko prednostjo slavil med starejšimi dečki. Po številnih letošnjih izrednih dosežkih, si je Bernard zagotovil tudi nastop na svetovnem tekmovanju, ki bo aprila v Kanadi.
Študenti tekmovali na Golteh
Velenjski smučarski klub je na Golteh organiziral državno prvenstvo študentov v veleslalomu. Tekmovalo je 85 študentov in študentk oebeh slovenskih univerz, pri študentkah pa je zmagala Velenjčanka Saša Silovšek.
Pokal Velenjčanom
V okviru posezonskega semi-
narja učiteljev smučanja so na Arehu izvedli tudi veleslalom za državno prvenstvo. Pri moških je že drugič zapored zmagal Andrej Stefanovič, peti je bil Bojan Silovšek, pri ženskah je bila Saša Silovšek druga, vsi trije so seveda sestavljali ekipo področnega zbora ZVUTS Velenje in zmagali v ekipni razvrstitvi pred Mariborom in Tržičem.
■ R.Ž.
Prizadevnim delavcem Skakalnega kluba Misiinja je po nekaj eletih zatišja ponovno uspelo organizirati tekmo. Posvetili so jih spominu na dolgoletnega športnega delavca in prijatelja dr.Stanka Stoporka, kije pred mnogimi leti s peščico zanesenjakov gojiti številne športne zvrsti, kot predsednik TVD Partizan pa je aimel največ zaslug tudi za izgradnjo treh skakalnic. Poleg tega v Mislinji letos slavijo tudi 30-letnico smučarskih skokov.
Nastopili so številni skakalci slovenskih klubov, tekmo je odprl župan Občine Misiinja Mirko
Grešovnik, 1 .pokal dr.Stoporka za ekipno zmago pa je SSK Velenje podelila njegova žena.
Pri pionirjih so prva tri mesta osvojili Velenjčani Živic, Mik-lavžina in Hriberšek; pri mladincih je zmagal Čeh iz Velenja, drugi je bil Murko z Ljubnega, tretji pa domačin Robnik; Tudi pri članih sta prvi mesti osvojila velenjska skakalca, zmagal je Kaligaro pred Kolencem, tretji pa je bil Kopušar z Ljubnega.
■ Silvo Jaš
Skale - Hrastovec
Za rekreatorja leta
Cicibani za pokal "Name"
GOLTE - Smučarski klub in Veleblagovnica Nama Velenje bosta v nedeljo, 26.marca, na Golteh izvedla veleslalom mlajših cicibanov za pokal "Name". Nastopijo lahko cicibanke in cicibani letnik 1988 in mlajši, 1987 in 1986, kategorizirani tekmovalci nimajo pravice nastopa. Prijave sprejemajo do petka, 25.marca, na naslov: SK Velenje, p.p.28, fax o63 854-986. Žrebanje bo v petek ob 18.uri v prostorih SK Velenje, 800 tolarjev prijavnine pa je treba plačati ob dvigu startnih številk. Najboljši bodo prejeli pokale, medalje in diplome, vsi praktičana darila, tekmovanje pa bodo pričeli ob 1 l.uri.
V tej krajevni skupnosti nadaljujejo tekmovanje za značko "rekreator" leta, v katerega se je vključilo kar veliko število kra-jank in krajanov različnih starosti. Doslej so preizkusili svoje sposobnosti in spretnosti v smučanju in kegljanju. Naslednje tekmovanje v pikadu bo na sporedu v soboto, 1.aprila, na prostoru pri gasilskem društvu v kraju.
Po dveh disciplinah so v vodstvu - člani do 25 let: l.do 2.Mit-
ja Vrabič in Iztok Miklavžina 31 točk, 3.Mitja Mastnak; članice: 1.Sonja Kobale 38, 2.Saša Turnšek 29, 3.Ksenija Grašič 20; člani od 25 do 40: 1.Damjan Glinšek 40, 2.Mirko Meža 34, 3.Zvone Miklavžina 33; članice: 1.Andreja Oven 35, 2.Jožica Repnik 30, 3.Renata Zupančič 29; člani nad 40: 1 .Jure Kovač 38, 2.Edo Hudournik 37, 3.Vla-do Vrabič 27; članice: l.Vlasta Dren 29, 2.Darinka Tepej 27, 3.Divna Krk 20.
Lokostrelstvo ■■■■■■■■■
V	Braslovčah za alpski pokal
Lokostrelska zveza Slovenije je mlademu, obetavnemu in uspešnemu klubu s Polzele zaupala organizacijo prve tekme alpskega pokala v Sloveniji. Tekma bo v okolici Braslovškega jezera, za Alpski pokal in pokal Camo pa se bo v devetih kategorijah pomerilo preko sto lokostrelcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Predsednik LK Polzela Franci Romih je ob tem dejal: "Veseli smo takšnega zaupanja. Kakšnih velikih mednarodnih izkušenj še nimamo, smo pa že tekmovali na svetovnih in evropskih prvenstvih in se tam precej naučili."
Tekmovanje bodo v soboto, 25.marca, pričeli ob lO.uri.
m-er
PD Šoštanj ■■■■■■■
Redni občni zbor
Člani Planinskega društva Šoštanj bodo v soboto, 25.marca, opravili redni občni zbor. V tamkajšnjem gasilskem domu ga bodo pričeli ob 19.uri.
Šahovske novice
Na turnirju za pokal ŠD Gorenje je sodelovalo 17 tekmovalcev. Zmagal je Milan Matko, ki je remiziral samo eno partijo, vse ostale pa zmagal. Pol točke za njim je zaostal Milan Goršek (10 točk), tretje mesto pa je osvojil Andrej Novak (7.5).
V petek, 17. marca je bil redni tedenski turnir za osnovnošolce.
V	skupini A seje pomerilo 8 igralcev. Ponovno je zmagal Sašo Brus-njak, ki je zbral 5 točk. Goran stojakovič na drugem mestu je za vodilnim zaostal za točko in pol, tretji Uroš Mevc pa je osvojil 3 točke. V skupini B je nastopilo 5 tekmovalcev. Vrstni red: 1. Boštjan Pintarič (3.5), 2. Peter Lendero (3) 3. Dejan Goljuf (2.5) itd.
DU Velenje je organiziralo redni mesečni turnir za svoje člane. Sodelovalo je 21 šahistov. Vrstni red: 1. Mirko Labus, 2. Miha Pe-vnik, 3. Salko Vilič itd.
Šahisti DU Velenje so se na 10 deskah pomerili s prijatelji iz DI Velenje, ki so z majhno prednostjo dveh točk zmagali. Največ točk za zmago je prispeval Štefan Cvar (8). Pri upokojencih je bil najboljši Boris Brešar, ki je zbral kar 9 točk od možnih desetih.
■ Andrej Novak
—-
_
"T—
: ' \ -V '
-
- 'tSm
—
23. marca 1995
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 13. marca do 19. marca 1995 so povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, presegale mejno 24-umo koncentracijo 125 mikro-gS02/m zraka v naslednjih dneh:
18.3. AMP Graška gora 19.3. AMP Šoštanj
130 mikro-g/m 390
MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 13. marca do 19. marca 1995
-mE

TOP	V.V.	ZAV	VEL
■ 13.3. □ 14.3. □ 15.3. □ 16.3. B17.3. H1B.3. D19.3.
DEŽURSTVA
kovin<>tehna
Mednarodno trgovsko podjetje Celje
objavlja prosto delovno mesto
VODJA GOSTINSKE ENOTE PALENK v Logarski dolini
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	V. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri
-	vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju vodenja gostinske dejavnosti
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati, ki izpolnjujejo objavljene pogoje, naj pismene vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Kovinotehna d.d. Celje, Mariborska c. 7, Kadrovska služba.
KONCERT ANDREJA SIFRERJA
V četrtek, 30. aprila bo ob 20.00 v domu kulture v Velenju koncert Andreja Šifrerja z naslovom DESET IRSKIH NOČI. Andrej bo s sabo pripeljal tudi goste.
Cena vstopnic v predprodaji bo 600 SIT, na dan koncerta pa 800 SIT.
I------------
E l E K T R 0
TRGOVINA
M 0 Z I R J
(za občino) Nove trate 49 tel/fax: (063) 831-007
VAM NUDI PO UGODNIH CENAH:
- VES ELEKTR0MATER1AL -SVETILA, ŽARNICE
-AKUSTIKA -VSE ZA TELEFON
-	SENZORJI STEINEL -ZEMELJSKI KABLI
-	ELEKTROMOTORJI -TERMOSTATI, GRELCI
- AVDIO, VIDEO KASETE, DISKETE NOVO: AVTORADIO BLAUPUNKT ZVOČNIKI PIONIR REKORDER
MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE. DELOVNI ČAS: NON STOP OD 7.-19. URE SOBOTA OD 7.-12. URE. SE PRIPOROČAMO! Dolšak - Marko in Saša
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za lih formacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 23. marca -dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Kramer in dr. Friškovec
Petek, 24. marca - dopoldan dr. Kramer, popoldan dr.Friškovec, nočni dr. Kozorog in dr. Lazar Soboto, 25. marca - dnevni dr. O.Renko in dr. Slavič, nočni dr.
Jonko in dr. Rus
Nedeljo, 26. marca - dr. Jonko in dr. Rus
Ponedeljek, 27. marca - dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. V.Renko, nočni dr. V.Renko in dr. Friškovec
Zobozdravstvo: V nedeljo, 26. marca - Boris Žmavc, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zobozdravstva Velenje. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 24. marca do 31. marca -Franc Blatnik, dr.vet.med., Sta-netova 47,Velenje, mobitel: 0609-618-117.
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 26. marca - Marija Rup, dr.vet.med., Gornji Grad, tel.: 0609616-978 ali 843084. Od 27. marca do 2. aprila - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 ali 841-277.
Galerija KC Ivana Napotnika Velenje
• »»•»»■••■»»»(■••»■»■»■•■•a«**««*«*«*
Otvoritev razstave del Klementine Golija
V	prostorih Galerije kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje bodo jutri (v petek) odprli razstavo slik mlade in obetavne slikarke Klementine Golija iz Kranja.
V	kulturnem programu bosta sodelovala Nika Vipotnik- Rampe -sopran in Renata Neuvirt - klavir.
Razstavo bodo odprli ob 19. uri.
Gojenje malih živali
» ® & % & & v t$ % & % % & % & & v a ® m
O boleznih in vzreji
Društvo gojiteljev malih živali Velenje bo v letošnjem letu izvedlo predavanja o boleznih in vzreji malih živali. Prvo med njimi bo že v nedeljo, 26.marca. V društvenem domu na Deberci ga bodo pričeli ob 9.uri. Naslednji dve predavanji bosta na istem mestu in ob isti uri še 30. aprila in 28. maja.
NAGRAJENCI
NAGRADNE
KRIŽANKE
OPTIKA
PODGORŠEK
objavljene v tedniku Naš čas št. 8
PRAVILNA REŠITEV: TRADICIJA POTRJUJE KAKOVOST
Nagrajenci:
1.	nagrado: PRESENEČENJE prejme: ANICA ROTOVNIK, Tolsti vrh 36,62382 Mislinja
2.	nagrado: PRESENEČENJE prejme: MIRO BREŠAR, Cankarjeva 1 b, 63320 Velenje
3.	nagrado: PRESENEČENJE prejme: BRIGITA FRANCE, Praprotnikova 16,63330 Mozirje
Nagrade boste dobili z osebno izkaznico v OPTIKI PODGORŠEK v Velenju, Šaleška 16.
Oldy d.o.o. Polzela 38, tel.: 721-052 PE VELENJE (Era ŠPORT), tel.: 854-391
Cene v DEM
BESE!- znižanje cen, krediti 0+10-11,5%, od 1-4 let, 30% polog - 5% popust za gotovino
SVVIFT 1,0 GL3D 16.871 SVVIFT 1,3 GS3D 19.000 SVVIFT 1,3 GL4D 20.631 HB3S23" znižanje cen, krediti obresti D+15%, na 45 mesecev
VIVI0 GLi 4WD 15.940 JUSTY J12 4WD 22.010
CIN0UECENT0 900 i.e. 94 13.390 UN01,1 i.e. S 16.050 T1P0 1,4 i.e. S 94 19.990 Veseli bomo, če nas obiščete na sejmu 'AVTO IN VZDRŽEVANJE" v Celju! Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d.d. za prilive in odlive na dan plačila!
Opozorilo
Opozorilo čebelarjev je namenjeno vsem tistim, ki boste v prihodnjih dneh škropili sadno drevje, okrasno grmičevje in podobno.
Prepovedano je vsako škropljenje v cvet, vsakokrat pa je potrebno odstraniti tudi vso cvetočo podrast, na kar mnogi sadjarji do sedaj niso bili dovolj pozorni. Škropite lahko le v nevetrovnih dneh in v poznih popoldanskih urah, ko so čebele že v panjih. Po zakonu ste bližnje čebelarje dolžni tudi obvestiti najmanj dva dni pred škropljenjem. Čebelarji prosijo, da opozorilo dosledno upoštevate, da ne bo prihajalo do zastrupitev čebel.
Snovalci nove zakonodaje so se zavedali, daje čebela nenadomestljiva opraševalka, zato sojo zaščitili tudi z zelo strogimi predpisi pri uporabi kemičnih pripravkov. Tudi kazni za morebitne kršitelje so zelo visoke, in sicer od 70.000 pa do 700.000 tolarjev.
■ Čebelarska zveza Mllnšek, Velenje
IMIHO TELE!JE
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 23.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 25.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmesob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 26.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 18.40 Iz sveta glasbe; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 28.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
1
KINC riNC UNC
........ 1...... I
JXI
DOM KULTURE VELENJE
Sobota, 25.3. ob 21. uri Nedelja, 26.3. ob 18. uri
RAZKRITJE (Disciosure) - drama Režija: Barry Levison Vloge: Michale Douglas, Demi Moore
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu, toda tokrat ženska nadleguje moškega in povrhu vsega še šefica. Kaj mu je storiti? Rim, ki preseneča. Ponedeljek, 27.3. ob 20. uri (filmsko gledališče) KRALJICA MARGOT (Le reine Margot) - drama Šentjernejska noč 23. avgusta 1572. Katoličani so v tej noči pobili 10.000 svatov, ki so prišli na poroko svojega kralja Henrija Navarskega. Film je zmes nasilja, križarskih obrazov in neskončnih hodnikov,v katerem žari nikoli lepša Isabella Adjani. Dolžina filma 164 minut
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 24. 3. ob 20. uri RAZKRITJE-drama
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 26. 3. ob 20. uri RAZKRITJE-drama
Prihodnji filmi: OSKARJEVCI '95 (LEVJI KRALJ, FORRESTGUMP, SUND), TRI ZALJUBLJENA SRCA, FRANKENSTEIN, NOČNI ČUVAJ.
Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo in da ne rezervirate vstopnic na telefonsko številko 853-574 Kulturnega centra, ker to ni pravi naslov za rezervacije kino vstopnic.
V	PREJŠNJI ŠTEVILKI NAŠEGA TEDNIKA JE PRI OBJAVI REKLAMNEGA OGLASA PODJETJA KINEL PRIŠLO DO NELJUBE NAPAKE.
V	REKLAMNEM SPOROČILU PIŠE, DA JE SEDEŽ PODJETJA KINEL NA ULICI JANKA ULRIHA 43 V VELENJU, TELEFON /
FAX: 855 - 477.	_ _
PRAVILNO JE TRG SVOBODE 5, ŠOŠTANJ, TELEFON / FAX: 881 - 038.
| HVALA ZA RAZUMEVANJE !
A AMON MARJAN, s.p.		ENIKI
/A\ Slatina 9a	15	%
jf^. 63201 Šmartno v Rožni dolini	zim	ski
tel.: 777-157		ust
TURISTIČNA AGENCIJA
Cankarjeva 1, Velenje tal. 859-107
PS
POTOVANJA
AVTOPREVOZNIŽTVO IN SERVISI
p.o. VELENJE
1.	ŠPANIJA - 22. APRIL; 8 DNI - 28.850 SIT / BUS
2.	TURČIJA - KEMER - MAGIC LIFE CLUB -" VSE VKLJUČENO" 22. APRIL; 8 DNI - 82.200 SIT / LETALO
3.	PARIZ 27. APRIL; 6 DNI - 31.200 SIT/BUS
4.	BUDIMPEŠTA 30. APRIL; 3 DNI -12.460 SIT/BUS
5.	GARDALAND 1. APRIL; 1 DAN - 5.350 SIT/BUS PROGRAMI - POLETJE '95
ZDRAVILIŠČA V SLOVENIJI
NAKUPOVALNI IZLETI TOREK - BRNO 3.400 SIT
SREDA - PALMANOVA 1.700 SIT ČETRTEK, SOBOTA - NAGYKANISZA 2.000 SIT PETEK - MUNCHEN 5.400 SIT MATURANTI - PROGRAMI TUDI ZA VAS! KONCERTI TAKE THAT, ERIC CLAPTON, BON JOVI... V JUNIJU LUCIANO PAVAROTTI
UGODNI PLAČILNI POGOJI!
MM
-
_

OBVESCEVALEC
■
—
___
—
_
7

GIBANJE PREBIVALSTVA
NASIPNI MATERIAL, zemlja, lapor, brezplačno oddam ob asfaltni cesti Šoštanj - Gorenje. Telefon 882-883.
ČRPALKE ZA GNOJEVKO, POPRAVLJAM. Manjše okvare odpravim pri vas doma. Naročila po telefonu 711-428.
PREKUCUJEM veljevnost vozovnice Gorenje-Gorica na ime Marjan Praprotnik, Goriška 53, Velenje.
AVTO ŽAREK d.o.o. nudi najugodnejše kredite za vse avtomobile, brez pologa, z 12 % obrestno mero, od 1 do 4 let. Telefon 856-537 ali 856-286. AVTO ŽAREK d.o.o.
LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE izdelujemo in montiramo. Na zalogi sestavni deli za senčila. RONO SENČILA. Telefon 061-651-247 ali 061-651-014.
UTO IZ BRUN za večjega psa s toplotno in hidro izolacijo, prodam. Telefon 851-902. NOVO MATURANTSKO OBLEKO, črno, št. 38, prodam. Telefon 885-056.
HARMONIKO ZNAMKE MELODIJA, 80 basov, 3 registre, prodam. Telefon 856-390. GRADBENI TEHNIK Z OPRAVLJENIM PRIPRAVNIŠTVOM išče zaposlitev na tem, ali podobnem delu. Telefon 841-191._
ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE, izdelujemo in montiramo. Telefon 471-943 ali 0609-612-634.
500, motor 0,55 KW, Klima Celje, prodam. Telefon 885-339.
NOVOST! Iz navadnega sesalca vam naredimo GLOBINSKEGA. Informacije po 16. uri po telefonu 885-304.
OBLEKO ZA BIRMO ali maturantski ples, št. 38/42, prodam. Telefon 857-941.
KARTO ZA PREMOG in dekliško maturantsko obleko št. 38, prodam. Telefon 882-478 popoldan. ZASTAVO 101, letnik 80, registrirana do 7/95, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 853-983. LOKAL ZA MIRNO OBRT v Velenju vzamem v najem. Telefon 852-385.
KARTO ZA PREMOG PRODAM.
Telefon 852-899. TRAJNO GOREČO PEČ PRODAM za 5000 sit, kupim povijal-no mizo s predali. Telefon 888-293.
GREDICE V VRTU dam v najem. Ponudbe pod šifro "Vrtnar", telefon 858-222.
FIAT 126 P, letnik 83, peč na trda goriva, prodam. Za oboje cena po dogovoru. Irena Felici-jan, Graščinska 5, Prebold. V centru pri trafiki.
STOLE IN KIPERBUŠ ugodno prodam. Telefon 854-977.
BREZPLAČNA USLUGA!
*	IGRICE (vključno Strip Poker in Wild Side!) »CVEK LINIJA, kontakti za odrasle
*	Download slik azijskih in evropskih lepotic
*	Unija za oddajo In sprejem sporočil
*	Spoznajte se z našimi prekrasnimi dekleti -f
MOŽNOSTI SO NEOMEJENE! g
® 00852/172-98-962 §
BTV GORENJE, star 6 let, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 850-588.
PRAŠIČA 100 kg težkega, prodam. Telefon 882-402 zvečer. V RAVNINSKEM DELU v Lokovi-ci, prodam travnik 13.758 m2, po 5 DEM/m2. Telefon 858-528. STREŠNO OPEKO 450 kosov in štedilnik 4 elektrika, prodam. Telefon 856-227. LEPO, MLADO, TIGRASTO MUCO, podarim ljubiteljem živali. Telefon 852-996. 60 LITRSKI AKVARIJ, z lepimi ribami, prodam. Telefon 892-182.
KARTO ZA PREMOG in posteljo brez jogija 190 X 90 prodam. Telefon 852-386. KONJA LIPICANCA starega 3 leta, prodam in žago za razrez hlodovine. Telefon 894-547. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 26.3.95 prodajala mlade kokošim nesni-ce, stare 6 mesecev, cepljene proti kugi, v Šaleku pri Cerkvi od 8. do 8.30 ure. Telefon 0602-61-202.
ZAPOSLIMO SAMOSTOJNEGA PRODAJALCA AVTODELOV. Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite najkasneje do 31. marca na naslov AVTOŠOP PODGORŠEK, Cesta talcev 3, Šoštanj.
RJAVE KOKOŠI, so vam na razpolago na farmi JOŽETA BITEN-CA, Zgornje pobrežje 11, Rečica ob Savinji, dne 5. in 6. aprila ves dan. Po predhodnem naročilu lahko dobite že očiščene. Telefon 831-472.
GRADBENO PARCELO V MALEM VRHU, Šmartno ob Paki, prodam. Velikost cca 2400 m2, cena po dogovoru. Telefon 721-425 po 19. uri.
TELICO ZA OSEMENITEV ali za
zakol, prodam. Marija Pirtovšek, Rečica ob Paki 26, 63327 Šmartno ob Paki.
VARSTVO NA DOMU NUDIM. Telefon 857-951.
AKCIALNE VENTILATORJE R -
PLINSKO PEC ZA OGREVANJE
UGODNO PRODAM. Telefon 854-720.
DOMAČE VINO (frankinjo, izabe-lo) prodam. Telefon 855-904. KVALIFICIRANO ŠIVILIJO S
PRAKSO zaposlimo. Telefon 882-100 dopoldan.
V OKOLICI ŽALCA PRODAM na
lepi lokaciji enodružinsko hišo za 120.000 dem. Telefon 728-022 od 17. ure dalje. NUJNO POTREBUJEMO VARSTVO za enoletno deklico. Telefon 858-263 po 16. uri. KARTO ZA PREMOG, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 856-211 zvečer.
DOBRO OHRANJENO PEČ S
PEČICO, na trdo gorivo, prodam ali zamenjam za drva. Gornja Črnova 44.
MIZARJA ALI TESARJA, upokojenega, za občasno pomoč pri hiši iščem. Telefon 859-074. RAZTEGLJIV TROSED IN DVA FOTELJA, prodam za 200 DEM. Telefon 885-158.
« 001809-474-2662
POGREBNE STORITVE
» USAR «
Izposoja najlepših poročnih in obhajilnih oblek.
Janka Ulrita 40, Pasje [ni Velenju, tel.: 063/857-379
VINSKA GORA 8, 63320 VELENJE TELEFON.: 063 / 858 - 226
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata,strica in starega očeta
JANEZA EMERŠIČ A
28.11.1930-12.3.1995
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v teh težkih dneh njegovega slovesa z nami, pa čeprav kdo le samo v mislih in nam
materialno in duhovno pomagali. Iskrena hvala vsem sosedom Zidanškove ulice 4,5 in 6. Se posebej pa se iskreno zahvaljujemo družinam Mlakužnik, Zorič, Verboten, Šibanc, Joldič, Iršič, Trstenjak in Kamenik. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica, še posebej dr. Polesu in dr. Kikecu za njihovo prizadevanje in trud. Zahvala velja tudi pevskemu društvu, gospodu Semetu za govor, upokojenskemu društvu, gospodu župniku za opravljen obred in njegovim "Kamaratom", ki so se še zadnjič poslovili od njega s častno stražo in večnim "Srečno". Hvala vsem tistim, ki ste darovali cvetje in sveče, ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem skupaj najlepša hvala in Bog
vam plačaj!
Žalujoči: žena Slavka, sin Janez z ženo Zvonko, hčerka Milica z družino, brat Vinko z
Nevenko in sestra Julka s sinom.
.Nisi se utegnil posloviti, po tihem si od nas odšel,
ostala je huda bolečina
in ena sama velika praznina. V naših srcih pa boli, boli, ko tebe več med nami ni.
GIBANJE PREBIVALSVA
Občina Velenje
»»S»8tai!St8t»S&S}ŽStSSi«SeSf«!S«iSSS
Poroka: Mladenko Mrkonjič, Velenje, Goriška c.št. 41 in Marija Lo-vriC, Dolina št. 74, Republika BIH.
Smrti: Franc Rampre, roj. 1921, Polzela št. 264; Ivana Ravnjak, roj. 1906, Ivenca št. 1; Janez Koželjnik, roj. 1921, Topolšica št. 106; Stanko Komprej, roj. 1945, Gaberke št. 230; Ivan Rezoničnik, roj. 1943, Bele vode št. 43; Ivan Benedejčič, roj. 1909, Celje, Drapšinova c.št. 9; Janez Emeršič, roj. 1930, Velenje, Zi-
danškova c.št. 5; Marija Koren, roj. 1941, Rečica ob Paki št. 2; Alojzij Šaloven, roj. 1909, Ravne št. 48, Franc Kričaj, roj. 1940, _Podkraj pri Velenju št. 62/b; Antonija Zakelšek, roj. 1911, Velenje, Ul. Pohorskega bataljona št. 25.
Občina Žalec
Smrti: Marija Štorman, stara 73 let, upokojenka, Šempeter v Savinjski dolini 145; Peter Venek, star 68 let, upokojenec, Male Bra-slovče 8; Marija Ocvirk, stara 99 let, upokojenka, Ločica ob Savinji
št. 41; Jožef Grobelnik, star 84 let, upokojenec, Podlog v Savinjski dolini št. 6; Stanislav Jakop, star 63 let, upokojenec, Podlog v Savinjski dolini št. 15.
Občina Mozirje:
Smrti: Jožef Ermenc, roj. 26.4.1955, Ljubno ob Savinji, Foršt 10; Franc Blekač, 1925, Oko-nina 35, Linko Mrevlje, 1912, Mo-ziije, Nove Trate 19; Karolina Urtel, 1923, Žlabor 7; Zdravko Praznik, 1949, Spodnje Kraše 5; Janez Oblak, 1915, Lepa Njiva 17.
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa, odšel si v večni dom. Solza, žalost, bolečina, te zbudila ni, v domu našem je praznina, v srcih naših velika bolečina.
V SPOMIN
20. marca mineva bridko leto od kar si nas zapustil, ljubi mož, skrbni oče in stari oče
MIRKO KRUŠNIK
15.9.1936-20.3.1994
Ne moremo verjeti kruti usodi, da nam je vzela naše najdražje. Tvoj dom je prazen in žalosten, vidijo se sledovi tvojih pridnih rok, ki nikdar ne zamrejo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
TVOJI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
Ob tragični smrti brata
STANKA KOMPREJ A
iz Plešivca 47a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo govorniku gospodu Gorograncu, gospodu župniku za opravljen obred in pevcem.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata
FRANCA KRIČAJ A
22.7.1940-15.3.1995
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal, v srcih naših boš za vedno ljubljeni ostal.
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkem trenutku, izrečena sožalja ter darovano cvetje in
sveče.
Posebna zahvala velja GD Pesje, osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Topolšica, RLV, Rudarski godbi. Hvala govornikom za lepe besede slovesa, pevcem ter gospodu duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi.
				
[En	"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Frarrtiška Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.	Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena KrstiC-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta (grafitna oblikovalca).	Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev.	Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenarocenih rokopisov in fotografij ne vraCamo.
j CAS				

Jutri bodo mladi zapeli pomladi v pozdrav
Velenje - Petkova medobčinska revija odraslih pevskih zborov je dvorano velenjske glasbene šole napolnila do zadnjega kotička, ubrano petje kar trinajstih sodelujočih zborov pa je utihnilo šele v poznih urah. Pomladi v pozdrav bodo jutri zapeli tudi otroški in mladinski zbori iz vse Šaleške doline. Organizator, ZKO Velenje, je zbral kar 17 prijav, zato so revijo razdelili na dva dela, v katerih se bo predstavilo 10 otroških in 7 mladinskih pevskih zborov. Prvi del revije se bo pričel v dvorani glasbene šole ob 17.00, drugi pa ob 19.30 uri. Vabljeni, da prisluhnete vsem sedemnajstim zborom! Vstopnice si lahko priskrbite tudi v predprodaji; 23. marca od 12.00 do 13.00 in od 16.30 do 17.30 ure ter 24. marca od 12.00 do 13.00 ure na blagajni glas-
Kot prvi je v petek nastopil MePZ Svoboda Šoštanj, ki ga vodi
Anka Verdnlk ■ Jazbec.
bene šole. Na dan koncerta jih lahko kupite od 16.00 ure naprej.
mbš
TV "Mojstri
Nazarje:Ljubljana in Velenje Rogaška Slatina
Osrednja slovenska televizijska hiša že nekaj mesecev snema novo serijo oddaj z naslovom "Mojstri". Po predtekmovanjih so se med štiri najboljše, torej v polfinale, uvrstile ekipe Ljubljane, Rogaške Slatine, Nazarij in Velenja. Sklepni del snemanj bo v velenjski Rdeči dvorani v petek in soboto, 24.in 25.marca.
Na predhodnih tekmovanjih so ekipe posameznih mest zmagovale z zelo tesnimi izidi, nekaj takega lahko glede na izredno raznolikost tekmovalnih disciplin pričakujemo tudi konec tega
mest v Velenju
tedna. Te discipline se spreminjajo od tekmovanja do tekmovanja, posamezni pari imajo različne, katero od njih je "pisano na kožo" posameznim sodelujočim, je seveda težko reči.
Vsekakor bo v Rdeči dvorani zelo zanimivo. Polfinalna para petkovega dela tekmovanja sta Nazarje:Ljubljana in Velen-je:Rogaška Slatina, zmagovalca (z drugima ekipama za drugačne discipline) pa se bosta v soboto srečala v velikem finalu. Pestrost disciplin je velika, "mojstri" prihajajo od vsepovsod, zato Rdečo dvorano velja obiskati in prispe-
vati k zmagoslavju gostiteljev, saj številnih navijačev iz vseh mest ne bo manjkalo. Odveč je pripomniti, da se tudi ekipi Nazarij in Velenja zavzeto pripravljata za nastop.
V petek zjutraj bo prvi pol-finalni par Velenje:Rogaška Slatina; ekipi morata biti v dvorani ob 7.uri. Drugi par bo Nazarje:Ljubljana, ekipi bosta v dvorani ob 12.uri, snemanje seveda v obeh primerih po zahtevnih pripravah pričnejo nekoliko kasneje. Vajo za sobotni finale bodo pričeli ob lO.uri, za tem pa bo seveda šlo zares.
Nova discoteka v Velenju
Vročica v Tropici
V Velenju smo že nekai let vodenima tocflnima pulti
V Velenju smo že nekaj let pogrešali lokal, v katerem bo pod sojem neonskih luči in ostalih efektov lahko zaplesali in se sprostili vse do jutranjih ur. V petek smo ga dobili.
Na Partizanski 7 sta zakonca Mastnak svečano otvorila eno najsodobnejših discotec v Sloveniji, ki se ponaša z dvema nadstropjema, dvema računalniško
vodenima toifRnima pultoma, najsodobnejšim regulacijskim prezračevalnim sistemom, ki omogoča popolnoma svež zrak v samo 7 minutah, posebna pozornost pa je namenjena svetlobnim efektom. Discoteka je "zrastla" v pičlih petih mesecih, nadaljuje se v zimski vrt in ostale obvezne prostore. Vse je urejeno tako, kot sta si zamislila Franc in Tatjana Mastnak, ki se bosta s celotnim
Dobra kuharica -ponos družine
Konovo - Pod okriljem Aktiva kmečkih žena in Kmetijske zadruge Šaleška dolina poteka v domu krajanov na konovem kuharski tečaj, ki ga vodi znana kuharica Lojzka Stropnik. Tokrat v njem sodeluje 16 žena in deklet iz vasi po vsej šaleški dolini. Dobijo se dvakrat tedensko po 4 ure, do konca tečaja pa se bodo naučile pripraviti vsaj 80 novih jedi, ki jih bodo predstavile tudi na zaključku tečaja.
■ L. Ojsteršek
Kmetje in lovci so se "zgrabili"
Po dalj časa trajajoči mori, ki se je vlekla po loviščih Belih Vod, Zavodenj in Smrekovca, so se na pobudo predsednika sveta KS Bele Vode Iva Dreva, sešli na pogovor krajani in predtavni-ki lovske družine Smrek-ovec.
Kmetje so očitali lovcem precej nepravilnosti, podlosti in neetičnega obnašanja, ti pa so se bralili in zavračali nekatere navedbe. Koliko psov je zares poginilo zaradi zastrupitev in od lovskih šiber, najbrž ne bo razsikal nihče. Dejstvo pa je, da se nekateri pripadniki "zelene bratovščine" v Belih Vodah ne bodo več brezskrbno sprehajali. Njihova dejanja so obsodili tako lovci kot prizadeti.
. Po daljšem pogovoru, ko se je uvodno ogorčenje poleglo,
LoveI In Belovodčanl so se "zgrabili".
so se domenili, da bo posebna skupina krajanov spremljala dejavnost lovcev, hkrati pa sodelovala z lovsko organizacijo. Lovci pa
bodo o spornih vprašanjih spregovorili na skupščini in na sestankih upravnega odbora.
■ Jože Miklavc
Sejem bil je živ
osebjem trudila ponuditi pravo zadovoljstvo vsem obiskovalcem.
Dicoteca Tropica bo odprta vsak petek, soboto in nedeljo vse do zgodnje 4. ure zjutraj, zimski vrt, v katerega bodo radi zahajali tisti, ki prisegajo na dobro hrano, pa lahko obiščete vsak dan. Tudi posebno sobo z igralnimi avtomati boste našli v kompleksu.
Na 8(k) kvadratnih metrih površine s 130 sedeži, kolikor obsega nov, zanimiv in za Velenje dobrodošel kompleks, načrtujeta lastnika še marsikaj, kar bo popestrilo standardno ponudbo. Od zabav za najstnike, evergreen večerov, koncertov znanih glasbenikov, modnih revij...
Otvoritev je bila bogata. V programu so sodelovali Irena Vrčkovnik, plesna skupina Stili in velenjski plesni par Mirjam Šulek ter Aleš Cvetek. Potem, ko je Srečko Meh s pomočjo najmlajše Mastnakove prižgal light show, je discoteca "zaplesala" v ritmu luči in glasbe, ki bo sedaj tam reden gost.g (bš)
V Petrovčah so v nedeljo že sedmič zapovrstjo pripravili Jožefov sejem, na katerem so prodajalci iz vse Slovenije ponujali predvsem izdelke domače obrti in druge razne potrebščine za kmetijstvo. Sejem je bil kljub čemernemu vremenu dobro obiskan, mnoge obiskovalce pa so v Petrovče že dopoldne privabile nedeljske maše, od katerih je eno bral tudi mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič v petrovški baziliki Matere Božje. Pripravili so tudi razstavo kruha, vin in salam in razstavo "Kako so včasih pridelovali hmelj".
Prvo nagrado za domači kruh je prejela Marica Felicijan iz Vinske Gore, za salame Janez Oset iz Drešinje vasi, za belo vino Rudi Cezar iz Andraža nad Polzelo in za rdeče vino Bojan Podkrajšek iz
Latkove vasi. Sejem sta tudi letos pripravila Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna
služba Žalec, sejem pa je odprl
žalski župan prof. Milan Dobnik.
■ «
Podjetje Blues odprlo prodajalno Reha
V petek, 17. marca, dopoldne, so v Velenju na Goriški 46 odprli prodajalno Reha s poslovno enoto v prostorih Zdravstvenega doma v Velenju. S ponudbo v njej bodo še zlasti zadovoljni invalidi in starostniki, čeprav je namenjena vsem, ki se na svoji poti skozi življenje srečujejo s takimi in drugačnimi tegobami. Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Blues iz Velenja je tako svoji proizvodni dejavnosti dodalo tudi trgovino.
Z otvoritve prodajalne Reha na Gorici (foto: B.Z.)
GP Turist Nazarje ■■■■■■■■■■■■■
V čigavih rokah bo ključ?
Kritične razmere v Gostinskem podjetju Turist Nazarje naj bi se razpletle ta ponedeljek, pa se spet niso. Spet zato, ker to ni bil prvi ponedeljek, za katerega so napovedovali odprtje lokalov. Ti so zaprti, razen lokala na Rečici ob Savinji, ker preprosto nimajo pijač in drugega blaga.
Večina delavcev je že dalj časa na čakanju, nekaj na kolektivnem dopustu, rešitve pa še vedno ni. Direktor podjetja je v začetku tedna zatrdil, da je dobava blaga končno zagotovljena in da bi lahko lokale odprli, vendar morata svoje povedati še upravni odbor in skupščina podjetja! Predsednik upravnega odbora na drugi strani pravi, da sta upravni odbor in posebna komisija treh občin za sanacijo Turista zagotovila zavarovanje plačila za dobavljeno blago in da naj lokale odpre tisti, ki jih je zaprl, torej direktor. Preostali delavci ključev nimajo, kdo bo torej odklenil vrata? (Sosednji lokali zagotovo ne, saj se edini ne razburjajo).
mjp
Bele Vode