a Wlfll wnrf--- f/.V Ssss KKJlŽNiCA glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič NAŠIH OSEMDESET LET \____________________________________J PEKO je ime, ki je že dolgo znano tako pri nas kot v tujini. V 80 letih je zrasla moderna tovarna čevljev z dnevno proizvodnjo več kot 17.000 parov različne obutve in več deset tisoč sestavnih delov in tehničnih artiklov. S kvalitetnimi izdelki smo uspeli ustvariti renome tudi na tujih tržiščih saj danes izvažamo preko 45% svoje proizvodnje. V pripravah na praznovanje 80-letnice je bil imenovan prireditveni odbor, ki je sprejel sklep, da bo centralna proslava 80-letnice v soboto pred kolektivnim dopustom to je 9. julija. LETNA KONFERENCA SINDIKATA Konferenca sindikata Peko je na letnem sestanku pregledala in ocenila delo v preteklem enoletnem obdobju. Ugotovili so, da je bil sindikat aktiven na vseh področjih, predvsem pa na področjih samoupravljanja, delegatskega sistema, športa. Tržičani bomo letos prvič organizirano praznovali 1. maj pri domu Pod Storžičem. Ob 10. uri bo osrednja proslava s kulturnim programom, nato pa prvomajsko srečanje. Za razvedrilo bo igral ansambel Blekato. V dvorani upravne stavbe bo slavnostna seja skupnega delavskega sveta s kulturnim programom in podelitev priznanj delavcem in poslovnim partnerjem. ZBOR DELAVCEV PEKA s kulturnim programom bo ob 12. uri na prireditvenem prostoru za motokros v Podljubelju. Udeleženci zbora bodo lahko vnovčili bon za 250 dinar j ev. Ob 80-letnici bo izdana gramofonska plošča Komornega zbora Peko in kvinteta bratov Zupan v nakladi 5000 izvodov in Almanah ter brošura z zgodovinskim pregledom razvoja delovne organizacije. V Almanah in brošuro se vklaplja tudi 30-le-tnica Budučnosti. Priznanja bodo dobili vsi delavci, ki so že 30 let in več v delovni organizaciji in tisti ki bodo izbrani na predlog osnovnih organizacij sindikata po kriterijih aktivnosti v zvezi s prizadevanjem za delo, samoupravljanjem in družbenopolitično aktivnostjo. V hiši pa tečejo različne akcije kot akcija OČISTIMO' NAŠE ' OKOLJE, znak 80-letnice v glavi dopisov, izdaja reklamnega materiala in podobno. (» i» \ i' ) C i» i» Vsem sedanjim in nekdanjim delavcem naše delovne organizacije čestitamo ob: 27. aprilu — dnevu OF 1. maju — delavskem prazniku 9. maju — dnevu zmage in jim želimo čim več delovnih uspehov. Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, vodstvo delovne organizacije in uredništvo. \ NOVOSTI POKOJNINSKO INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Tudi sindikat Peko se je vključil v aktivnost pri sprejemanju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V četrtek 24. marca je organiziral razpravo v dvorani upravne stavbe. Kljub izredno široko zamišljeni akciji se je razprave udeležilo skromno število naših delavcev. Osnutek zakona so tolmačili: Milica Skrb in Štefan Horvat iz Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja Kranj, Jože Tavčar član predsedstva republiškega odbora zveze sindikatov Slovenije. Razpravi je prisostvoval tudi Jože Klofutar, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije. Javna razprava o osnutku zakona bo trajala do konca aprila, nakar bo predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije obravnavalo poročila o razpravi in z njimi seznanilo slovensko skupščino. V juniju bo nato pripravljen predlog zakona, ki bo predvidoma sprejet v skupščini koncem julija. Do konca letošnjega leta pa je treba sprejeti spremembe in dopolnitve statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Nekatere novosti v osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Osnutek republiškega zakona povzema določbe zveznega zakona in vsebuje dve pomembni novosti: — krog zavarovancev se je razširil tudi na delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo kulturno dejavnost, obrtnike, kmete in člane njihovih gospodinjstev, vrhunske športnike; — prenos odgovornosti v zvezi z delovno invalidnostjo na ozde. To je vsekakor pomemben korak k večji humanizaciji dela, vendar se ob tem postavlja vprašanje ali bomo uspeli vsem zagotoviti enak položaj v vseh organizacijah združenega dela. Osnutek vsekakor premalo natančno določa uresničevanje, natančnejše določbe so predvidene v statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predvsem pa v samoupravnih splošnih aktih ozdov. V razpravi bo nedvomno dosti besed o možnosti predčasnega upokojevanja. Delavce moramo seznaniti s tem, kaj to pomeni z vidika zagotavljanja socialne varnosti. Rešitev, ki je predlagana v osnutku, je zelo nespodbudna, kar je po svoje prav, pomeni pa to, da marsikdo ne bo imel možnosti za predčasno upokojitev. Zakaj? Zato, ker bo za pet let predčasnega odhoda v pokoj pokojninska osnova za 10% nižja, torej ne 85%, temveč 75%. Od tega je treba odšteti še odstotek znižanja za pet let (predvidoma 1,5% na leto, skupaj 7,5%), osnova za obračun pokojnine je torej 67,5%. Teh 7,5% po preteku 5 let sicer odpade, ostane pe še vedno 10% nižja pokojnina. Velja tudi opozoriti, da tisti, ki bi se predčasno upokojili, ne bi imeli pravice do varstvenega dodatka. V razpravah o novostih, ki naj bi jih prinesel osnutek zakona, se moramo zavedati, da so okvir, v katerem lahko odločamo o pravicah iz zakona, prav gotovo materialne možnosti združenega dela oziroma družbe. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov je na seji poudarilo, da pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja sedaj ni mogoče niti širiti niti ožiti. Tako je predčasno upokojevanje mogoče podpreti le izjemoma, s tem da se zavedamo, kaj pomeni predčasen odhod v pokoj z vidika zagotavljanja socialne varnosti. Rešitve v zakonu, ki bi spodbujale delo čez polno delovno dobo, najbrž niso sprejemljive. Veliko pozornosti pa bi bilo treba v razpravah nameniti tudi odgovornosti za delovne invalide. Ta namreč prehaja s skupnosti na ozde. Seveda pa ta prenos v celoti ni možen takoj, ampak postopno. Pri tem pa je pomembno določiti stopnjo solidarnosti za vse tiste ozde, kjer so pogoji dela težki in invalidnosti tudi z varstvenimi ukrepi ni mogoče bistveno zmanjšati. Novost je pravica do ponovne odmere pokojnine, ob upoštevanju osebnega dohodka, ki ga je upokojenec dobil potem, ko je že užival pokojnino. To je pravica na podlagi minulega dela. Na podlagi novosti v zveznem zakonu, je predlagana uvedba pravice do zajamčene in najnižje pokojnine. Pravico do zajamčene pokojnine ima zavarovanec, ki ima pogoje za polno pokojnino ali delovni invalid. Zajamčena pokojnina ne more biti nižja kot 55% poprečnega nominalnega OD na območju SRS. Najnižja pokojnina pa pomeni uresničitev pravice za vse upokojence s krajšo dobo od polne pokojninske dobe. Pokojnina se odmeri najmanj od pokojninske osnove 64,70% povprečnega OD v SRS zaposlenih delavcev v preteklem letu. Od te osnove pa se potem odmeri pokojnina, odvisno od dejanske pokojninske dobe upravičenca. NEZGODE V LETU 1982 V preteklem letu se je zgodilo za 22% manj nezgod kot v letu 1981. Najbolj se je število nezgod zmanjšalo v TOZD Obutev in sicer za 73%, v TOZD Poliuretan se je zmanjšalo za 43%, v TOZD Mreža za 34%, v TOZD Budučnost pa za 22%. V DSSS je število nezgod ostalo enako kot v lanskem letu, povečalo pa se je v TOZD Orodjarna za 17%, v TOZD Komerciala za 25%, v TOZD Trbovlje za 44% in v TOZD Gu-moplast za 86%. Vštete so tudi nezgode na poti na delo, na službeni poti in na poti z dela. Njihov delež v celotnem številu nezgod znaša 19%. Vse nezgode skupaj so terjale 1122 delovnih dni bolniške, kar znese toliko, kot da bi bilo 5 delavcev celo leto odsotnih z dela. Vendar pa se je število skupnih dni bolniške zmanjšalo za 325 dni, kar znese za 23% manj kot leto prej. Procent poškodovanih (število poškodovanih delavcev na 100 delavcev) se je zmanjšal s 3,13 v letu 1981 na 2,43 v lanskem letu. Resnost nezgod (povprečno število dni bolniškega staleža na eno nezgodo) je ostala približno na isti ravni, z 10,79 v letu 1981 je padla na 10,68 dni v lanskem letu. Veliko dni bolniškega staleža so zahtevale nezgode na poti, saj je bila odsotnost z dela v enem primeru celo 107 delovnih dni, kar je močno povečalo povprečje resnosti nezgod. Največ se je poškodovalo delavcev v starostni dobi od 21 do 30 let, nato pa v starosti 31—40 let. Trajnih posledic zaradi težjih nezgod pri delu ni bilo. Med vsemi poškodbami pa so najbolj pogoste poškodbe prstov in dlani roke, poškodbe zaradi padcev predmetov in poškodbe na poti. Glavni vzrok pri vseh lanskih 105 nezgodah je bila še vedno, v približno 85% nezgod nepazljivost oziroma malomarnost delavcev, kajti z bolj pazljivim delom, uporabo ustreznih zaščitnih in drugih sredstev bi se število nezgod močno zmanjšalo. Še vedno pa velja, da nekateri nezgode prijavljajo šele po nekaj dnevih od dneva bolniške, kar pa povzroča težave pri raziskovanju nezgode. Zato naj velja, da se vsako nezgodo prijavi takoj, oziroma najkasneje v roku 24 ur po nezgodi. Nezgodo mora prijaviti poškodovani sam, če pa to ni mogoče, pa njegov mojster ali vodja oddelka. Teran Tomaž (Heike, dne 29. macca 1983 cJodeLavcem - pcijateLjem ! Ob adfr&du a in pa 36~Letnem delu n uénjacóko-pcedeLùaaLni induótciji Se Oßam sa/jaaljutjem sa doLgococno poóLocno ó&delaaanje in casumeaanje pei uce&niceaa-n£u inteceóon in pcemacjonanju ókupn'dj na-p&c&a. Oßam in clan&m del&ane &kupna&ti selim tudi a naptei aeliko paóloanifr u&pefr&a in oóebnega sadQaùljótna! Qtadi&ac Panilo, Qlcise INVESTICIJE V TOZDU OBUTEV Delavce v montažnem oddelku 521, verjetno pa tudi mnoge druge zanima, kako je z vlaganji v tozdu Obutev, posebno še v montažnih oddelkih. Delovni pogoji v montažah so izredno težki, prostorsko stisnjeni. Že nekaj let se pripravlja projekt Loka, zato se v posodobitve (razen strojnih) montažnih oddelkov ne vlaga. Vemo, da do realizacije Loke vsaj v tem srednjeročnem obdobju še ne bo prišlo tudi zaradi splošnih gospodarskih razmer in omejene investicijske porabe. Da bi dobili popolno sliko o nameravani investiciji smo za odgovor prosili JANKA MLADIČA, člana kolegijskega poslovodnega organa za razvojno, tehnološko in proizvodno področje. Programi v zvezi z Loko nekoliko zamujajo v smislu opredelitve v letnem poslovnem sporazumu. Med članicami konzorcija (Tiko, Tokos, Rog, Oblačila Novost, Triglav in Peko) je bil sprejet sporazum o združevanju dela in sredstev za komunalno ureditev zemljišč v industrijski coni »Loka«. Ugotavljamo pa, da sporazuma niso še podpisale vse podpisnice. V izdelavi je idejni projekt katerega cena je predvidena dobrih 590 milijonov. Naj večji delež odpade na Peko, ker smo po merilih naj večji porabnik. V okviru priprave investicijskega projekta, katerega po pogodbi pripravlja Industrijski biro Ljubljana, teče akcija, ko naj bi posebne službe ponovno pregledale in pripravile predloge za dodatne prostore, ki so nujni ob proizvodnji. Za proizvodno opredelitev smo se že dokončno odločili, za spremljajoče objekte pa je treba ponovno določiti prostornine in predloge posredovati Industrijskemu biroju. Operativna skupina dela na zasnovi projekta Loka, dopolnjenega z dodatnimi potrebnimi podatki, ki bodo poslani republiškemu Komiteju za presojo investicij. Ko bomo dobili njihovo mnenje, oziroma ko bodo dali »zeleno luč«, bomo začeli z urejanjem pravnih zadev (odkup zemljišč in podobno.). TUDI V MREŽI DELAMO V zaostrenih gospodarskih razmerah, ki so prisotne v jugoslovanskem prostoru, je v vrtinec dogajanj vključena tudi naša delovna organizacija. O dogajanjih v sami tovarni smo nekako bolje obveščeni kot za dele, ki so odmaknjeni in ta del je vsekakor prodajna mreža. Minili so prvi trije meseci, meseci, ki že dobro pokažejo »ali smo ali nismo«. Vsekakor je to obdobje, ko v poslovalnicah ni prave sezone. Prodaja zimske obutve se konča v glavnem koncem decembra, spomladanske obutve pa še ni na zalogi in tudi stranke se še v manjši meri odločajo za spomladanske modele ali celo za sandale, po drugi strani pa potrebujemo velika finančna sredstva za nabavo repromateriala za proizvodnjo jesensko-zimske obutve. Torej je zaradi nesezone pritok denarja iz mreže slab, ravno ob času, ko ga nujno potrebujemo. Taka je navadno situacija v tem obdobju leta. Kako pa je bilo letos — vsekakor nekoliko drugače. Prodaja je bila v prvih treh mesecih zelo dobra. Vzrokov za to je več. Prehodna obutev, ki je bila v jesenski sezoni prepozno dobavljena in zaradi tega ni bila prodana, je ostala modno aktualna in se je v tem času dobro prodajala. Z novitetami za to sezono smo v dokajšni meri uspeli sortirati prodajalne in med drugim tudi po zaslugi pravočasno prijavljenih in odobrenih cen s čimer smo imeli na trgu določeno prednost pred ostalimi konkurenčnimi firmami. Poudariti velja, da se modni modeli prodajajo zelo dobro in da ima pravo usnje iz katerega so izdelani naši čevlji vse večjo veljavo in to postaja ob modi naš glavni reklamni adut. Ugodno je tekla tudi prodaja obutve po znižanih cenah ob sezonskem znižanju. Obutve iz preteklih sezon se je precej razprodalo in tudi po zaslugi raznih premikov te obutve v poslovalnice, Pripravljeni so geodetski posnetki in posnetki iz zraka za teren kjer bo industrijska cona. Prišlo bo do nekaterih sprememb, kot naprimer ta, da smo v začetku predvideli nepod-kleteno proizvodno halo, zdaj ko so zbrani podatki pa smo ugotovili, da ima teren kjer bo stala glavna stavba na katero se bodo navezovali ostali prostori, padec skoraj štirih metrov. Glede na naklon terena, bo del stavbe ali morda celo vsa podkletena, s čimer pa bo rešen problem skladišča za materiale. V sklopu projekta Loka je predviden tudi otroški vrtec in kurilnica. To bosta samostojna objekta. Kurilnica je projektirana tako, da bo možno kurjenje vseh odpadkov iz celotnega področja Tržiča. Predvidena je tudi čistilna naprava za čiščenje odpadnih voda iz vse doline. Gradnja bo etapna, glede na to, da je izredno visoko ocenjena. Po zadnji varianti bo proizvodnja cca 3000 zgornjih delov in 15000 parov gotove obutve. Prostori, ki bodo v matični tovarni izpraznjeni, so predvidoma že razdeljeni med kandidati. Pri razdelitvi prostorov je upoštevana prostorska komponenta v razvoju Orodjarne. V oddelkih tozda Obutev ni možno bistveno prostorsko izboljšanje. Zamenjujemo lahko le stroje, izboljšujemo tehnologijo in naprave, da bi manj obremenjevali delavce. Zaradi znanih omejitev investiramo že od leta 78/79 samo 30% planiranih sredstev. V letu 1983 je v bistvu z zakonom ves uvoz prepovedan. Možna sta le dva načina: 1. Kadar je sovlagatelj investitor iz tujine 2. Kadar gre za kredit mednarodnih bank Zaenkrat skušamo iskati možnosti, da bi prišli do primernega kredita za uvoz najpotrebnejših strojev. Konkuriramo za mednarodni kredit po dveh kriterijih: 1. Kredit mednarodne banke za obnovo in razvoj 2. Ameriški kredit preko IFC institucije. Izdelali smo poseben elaborat, ki vsebuje poleg vse opreme iz letnega poslovnega sporazuma še dodatne stroje in naprave, ki so nujno potrebni v proizvodnji. Zaprosili smo za kredit v vrednosti 1.850.000 ameriških dolarjev. Računamo, da bomo vsaj del te vsote tudi dobili. kjer znižano obutev radi prodajajo tudi zaradi primerne stimulacije. Od ugodnih vplivov moramo omeniti tudi to, da prave zime ni bilo in da se je prehodna obutev začela zgodaj prodajati. Omenjenim dejstvom pa lahko dodamo še drugi del. V letnem poslovnem sporazumu je za domačo prodajno organizacijo sprejeta zelo kratka in jasno opredeljena obveznost, ki se dobesedno glasi: »Zaposleni v TOZD Mreža si bodo prizadevali za zmanjšanje zalog, za boljšo kakovost ponudbe in postrežbe, skrbeli za urejenost trgovin in izložb ter za varčno poslovanje«. Eden od načinov, da to obveznost kar najbolje izpolnjujemo je tudi izobraževanje ob delu. V številnih lepo urejenih, modernih poslovalnicah, kjer nudimo kot glavni program modno obutev, je posebno pomembno, kako ta modni čevelj, ki se je prebil skozi toliko in toliko težav, ponudimo kupcu. Da je to zadnje dejanje opravljeno kar najbolj kvalitetno, je v naši sredini prisotna želja, za izpopolnjevanje prodajnega osebja. V letošnjem letu smo že organizirali izobraževanje za namestnike poslovodij in del prvih pomočnikov in za no-vosprejete pomočnike v poslovalnicah. Premik v smislu večje kvalitete pri izpolnjevanju letošnjih nalog smo skušali doseči tudi v razgovorih z vsemi poslovodji ob priliki redne bazenske konference in ob intenzivnejšem spremljanju dogajanj in direktnem poseganju v ta dogajanja v posameznih poslovalnicah, v katerih ni pravih rezultatov in so v njih še »skrite rezerve«. Rezultat prodaje s 17% povečanjem prodaje v parih in z 72% povečanjem prodaje po vrednosti vsebuje torej cel niz takšnih in drugačnih okoliščin in vzrokov. Čas teče dalje, uspešni rezultati v naši mreži tudi in želimo si, da bi se tem dosedanjim okoliščinam pridružila še kaka, samo da ne bi bila negativna. Zajc Karel -------------------------------------- ORGANIZIRANO LETOVANJE \_____________________________________J Ze dolgo je v delovni organizaciji prisotna težnja, da bi delavcem nudili možnost organiziranega letnega oddiha, posebej pa je ta težnja prisotna v zadnjem času, ko stroški letnega oddiha prav gotovo vsako leto močno bremenijo družinski proračun. Ideji o organiziranem letovanju je sledila tudi konferenca osnovnih organizacij' sindikata, ki je pred nastopom kolektivnega dopusta v lanskem letu med delavci delovne organizacije izvedla anketo z namenom, da ugotovi interes delavcev za tako letovanje,.kakšne naj bodo oblike letovanja, prav tako pa tudi z namenom, da ugotovi pripravljenost delavcev prispevati za tako letovanje tudi lastna sredstva. Anketa je pokazala, da obstoji med delavci delovne organizacije interes po letovanju ob morju, da bi se nameravane oblike letovanja tudi izvedle, pa je bil na pobudo konference osnovnih organizacij ZS oblikovan tudi operativni organ — odbor za organizirano letovanje, katerega naloga je bila, da bi že v letošnjem letu našim delavcem nudili možnost organiziranega letnega oddiha. V prvi fazi je odbor to svojo aktivnost usmeril zlasti v: — iskanje možnosti eventuelnega nakupa zemljišča ob morju, zato se je v tej zvezi povezal z delavci tozd Mreža, ter že prejel nekatere konkretne ponudbe za nakup teh zemljišč, prav tako pa je to svojo aktivnost usmeril v proučevanje možnosti postavitve objektov na teh zemljiščih — povezovanje s počitniškimi skupnostmi (počitniško skupnostjo Krško ter počitniško skupnostjo Škofja Loka) ter z organizacijami združenega dela, ki že razpolagajo z določenimi počitniškimi kapacitetami. Prizadevanja odbora na navedenih področjih pa je Zavrla prepoved investiranja v negospodarske namene, zato se je odbor odločil, da bo v začetni fazi ponudil organiziran letni oddih delavcem v počitniških kapacitetah, ki jih bo vzel v najem. Gre za najem camp prikolic v nekaterih avto campih, kajti taka oblika organiziranega letnega oddiha bo omogočila koriščenje letnega oddiha čim večjemu številu delavcev oziroma njihovim družinam. Z združenimi sredstvi sklada skupne porabe, ki so oblikovana v višini 800.000 din naj bi po izračunih v letošnjem letu ponudili organiziran letni oddih preko 200 družinam naših delavcev, seveda s pogojem da bo vsaka družina letovala en teden kot tudi s pogojem, da bo delavec prispeval polovični znesek k stroškom takega letovanja. Ponudbo po organiziranem letnem oddihu naj bi popestrili tudi s camp prikolicami Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ki bodo v delovno organizacijo prispele predvidoma v mesecu aprilu. Opozoriti je potrebno, da na nivoju delovne organizacije pričenjamo z novimi aktivnostmi v smislu zagotavljanja organiziranega letnega oddiha, zato se odbor srečuje z nekaterimi problemi, koncentracije najema počitniških kapacitet v času kolektivnega dopusta, saj nam turistične organizacije ponujajo v zakup oz. najem kapacitet za daljše obdobje tudi izven kolektivnega dopusta. Prav tako pa je nemalo problemov predstavljalo tudi oblikovanje kriterijev oz. meril za koriščenje počitniških kapacitet, ki so sedaj oblikovana v navodilih, ki naj bi jih do sredine meseca aprila na pobudo konference osnovnih organizacij sindikata sprejele osnovne organizacije ZS temeljnih organizacij. V omenjenih navodilih se določajo pogoji in način pridobitve pravice do letovanja, določa se postopek zbiranja prijav, postopek za oblikovanje vrstnega reda prosilcev, obveznosti delavcev oz. koristnikov počitniških kapacitet itd. Odbor predvideva, da bo v drugi polovici meseca aprila že objavil razpis za zbiranje prijav ter v prvi polovici prihodnjega meseca že oblikoval listo prosilcev, ki bodo letovali v naših počitniških kapacitetah ali točneje dve listi kandidatov in sicer za tiste delavce, ki bodo letovali med trajanjem kolektivnega dopusta (absolutno prednost bodo imeli delavci, ki delajo v procesu proizvodnje, pa je narava procesa takšna, da morajo koristiti letni dopust le v času kolektivnega dopusta) druga lista pa se bo oblikovala za vse ostale prosilce. V zvezi s koriščenjem počitniških kapacitet bo imel prednost prosilec z večjim številom zbranih točk, v primeru istega števila točk dveh prosilcev, ki bosta želela letovati v istem terminu pa bo imel prednost delavec z nižjim osebnim dohodkom. Omenjena merila bodo po sprejemu v osnovnih organizacijah sindikata tudi objavljena, prav tako pa se bodo postopno tudi dograjevala tako, da bi bila v prihodnjem letu posredovana v sprejem samoupravnim organom. Tomislav Zupan OB PRAZNOVANJU »Tako prisrčnega osmega marca pa še ne«, so rekle poslušalke, ko je izzvenela zadnja melodija na prireditvi ob osmem marcu. Prireditev so pripravili skupina Pobratenje oziroma Nevenka Zupan in Miro Vrhovnik ter Franci Goričan in Inge. Zbralo se je veliko več poslušalk kot smo vajeni. Bučen aplavz je potrdil, da so bile s prireditvijo zadovoljne in da si takih praznovanj še želijo. Prijetno presenečenje nad pozornostjo moških sodelavcev so osmega marca zjutraj doživele ženske v montažnem oddelku 521. Na steni jih je pozdravil šest metrov dolg pozdrav, dobile so darila in sploh bile deležne izredne pozornosti. Moškim sodelavcem, posebno še Lojzetu in Francelju se za pozornost lepo in toplo zahvaljujejo z željo, da bi se tako prisrčni medsebojni odnosi obdržali tudi v naprej. ( ; ^ PEKO V ALZIRU v__________________J Povedali smo že, da dela pri izgradnji tovarne v Fren-di in El Bajadhu nekoliko kasnijo, ker so tla skalnata, zato je bilo potrebno miniranje, kar pa ni bilo predvideno. tilacijo in ogrevanje s toplim zrakom. Tudi pri dobavi instalacijskih materialov so kasnitve. SONIPEC v prvem tromesečju ni mogel plačati situacij in računov, ker banke nekaj časa sploh niso de- Planiranje terena za tovarno v El Bajadhu. Po verovanju Alžircev — njihov Bog je Alah — mora biti vsak začetek blagoslovljen z ovčjo krvjo. Domačin, čuvaj na gradbišču je bil zadolžen, da skupaj z vodjem gradbišča kupi ovce za darovanje. Kupovala sta na trgu v El Bajadhu. Tržno blago je razstavljeno na tleh, tako se odvija tudi vsa kupčija. Šele pri petem prodajalcu so se pogodili za ceno potem, ko so z dviganjem ugotovili težo ovac. Ovce so nato prepeljali na sredo gradbišča, domačin je potegnil dolg nož in ovcam prerezal vratove, jih obrnil v smer Meke, to je proti vzhodu. Ovcam je počasi odtekala kri, medtem so udeleženci ceremonijala stali kot ob pogrebni svečanosti. Ko so bile ovce mrtve, so jih z bagersko zajemalko odpeljali v naselje, tam pa na ražnju spekli in nato pojedli. El Bajadh je izredno čisto mesto, veliko lepše kot Frenda. Smetarjev ne potrebujejo, ker vse odpadke pojedo ovce v borbi za obstanek na peščenih tleh. Spominski posnetek pred darovanjem. Pred nedavnim se je iz Al-žira vrnil tovariš Gros, vodja projekta Alžir. Z izvajalci gradbenih del so sestavili nov plan izvedbe dokončevanja. Proizvodni prostori imajo prednost. Na ta način bi uspeli pravočasno z montažo opreme, strojev in priučeva-njem osebja na ključnih operacijah, kjer je predviden daljši čas izobraževanja. Delavci Trima so začeli z barvanjem jeklene konstrukcije in čakajo, da bodo končana minerska dela, ker bi se pri miniranju lahko poškodovala pločevinasta streha. Industrijsko montažno podjetje je že postavilo delavnico v kateri bodo izdelovali pločevinaste cevi za ven- iale zaradi usklajevanja devizne bilance, material pa je čakal na carinjenje v pristanišču Mostagen. Rudis je 12. aprila sklical sestanek konzorcija na gradbišču v Frendi. Našega predstavnika ni bilo tam, ker so problemi vezani na proizvajalce gradbenih del, montažo objekta in instalacij. Pri SONIPEC je izbrana dokončna začetna kolekcija za obdobje obratovanja do konca leta 1984. Najprej smo ponudili 43 vzorcev, kasneje še dodatnih 141. Službe v razvojnopripravljalnem sektorju so zadolžene, da v najkrajšem času izdelajo seznam potrebnih materialov SONIPEC-u, da bodo vsi materiali pravočasno v skladiščih. Da je teren tako skalnat se je pokazalo šele pri izkopu. Pozno zvečer je prispela v naselje skupina rudisovih delavcev in tovariš Gros. Kuhar je že odšel, prej pa je pripravil večerjo, s katero je postregla domačinka in prosila naj oprostijo, ker jim ni večerje prinesla njena hčerka, ki sicer pomaga v kuhinji. Glede na to, da je še mladoletna, ne sme streči moškim, ker pozneje ne bi dobila moškega za možitev. Pri izdelavi projekta smo priložili tudi seznam delovne sile razdeljene na moške in ženske, kar pa sploh ni bilo potrebno, ker je za proizvodnjo predvidena samo moška delovna sila. Že v začetku marca bi moralo priti na priučevanje in specializacijo 11 Alžircev. Ni jih še, ker pri SONIPEC-u niso pripravljeni plačati po- gojene cene. To se sedaj rešuje v okviru konzorcija. Pri iskanju rešitev za bivanje naših delavcev, ki bodo v Alžiru, se je v El Bajadhu izkazala še najboljša rešitev nastanitev v novi tovarni te-pihov. Postavljena je nova tovarna za izdelovanje tepi-hov iz ovčje volne, ki pa ne obratuje. Prostori so primerni, ogrevani, v njih je voda in sanitarije. Sedaj tam stanujejo delavci Tehnike iz Zagreba. Večje prostore bodo pregradili z lesenimi opaži. V tovarni je tudi kuhinja, kjer pripravljajo precej boljšo hrano kot v Frendi. Kuhar je iz Bosne. V Frendi pa je menza v kontejnerju, kuhar pa je Alžirec. Pomagata mu dve domačinki. Hrana je enolična, na nizki stopnji higiene. Na gradbišču so dobili zaposlitev tudi alžirski delavci. ------------------------------------ OSEBNI DOHODEK - OSNOVE IN MERILA V___________________________________ Obseg sredstev, ki jih na podlagi svojega dela, to je prispevka k ustvarjanju dohodka, pridobivajo delavci za osebne dohodke, mora biti odvisen od ustvarjenega dohodka. To načelo nujno upoštevamo zato, ker novoustvarjeno vrednost, ki se izraža v dohodku, ustvarjamo delavci s svojim delom in z upravljanjem z družbenimi sredstvi. Za svoj prispevek h konkretnem delu in gospodarjenju prisvajajo tudi svoj osebni dohodek v skladu z načelom — za približno enako delo in enake rezultate dela tudi približno enak osebni dohodek. Tako lahko na podlagi svojega dela iz ustvarjenega dohodka prisvajamo sredstva za osebne dohodke le v tolikšnem obsegu, ki v skladu z družbeno sprejetimi merili ustreza prispevku, ki smo ga ustvarjenemu dohodku dali s svojim delom. Osebni dohodek delavca je torej odvisen od rezultatov njegovega dela in njegovega delovnega prispevka, ki ga je dal: — s svojim živim delom — z gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot minulim delom k povečanju dohodka — z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti za povečanje dohodka — s produktivnostjo svojega dela in dela delavcev s katerimi združuje delo in sredstva — od celotnega družbenega dela Prispevek živega dela ugotavljamo na podlagi: — sestavljenosti del in nalog ter — rezultatov dela pri opravljanju del in nalog Sestavljenost dela in nalog, ki naj bi jih delavci glede na svojo delovno zmožnost in usposobljenost ter delitev in organizacijo dela opravljali v delovnem procesu, imajo različno težo glede na enostavno delo. Tako tudi razvrstimo vse naloge na enostavno delo — do najbolj sestavljenega. Cilj, ki ga želimo doseči in namen urejanja delitve osebnih dohodkov po prispevku posameznika k skupnim rezultatom dela je pravičnejša in spodbudnejša delitev. Pravičnejša je tista delitev, kjer delavec, ki več prispeva k pridobivanju dohodka, iz tega dohodka tudi sorazmerno več prejme. Spodbudnejša pa je takrat, ko nas odvisnost osebnega dohodka do doseženih rezultatov dela spodbuja, da bi več naredili, da bi kvalitetneje in gospodarneje delali. Če ocenjujemo današnje stanje na področju urejanja delitve osebnih dohodkov v DO lahko na kratko ugotovimo, da je dokaj uspešno urejena delitev osebnih dohodkov na področju proizvodnih del, kjer ugotavljamo prispevek posameznika poleg merila za osnovno vrednost dela še skozi normo, kot odraz delovnega rezultata posameznika, uspešnostjo delovne enote (točke), kot odraz uspešnega poslovanja in kakovosti dela skupine delavcev. Prav tako v proizvodnih delovnih enotah za delavce, ki opravljajo naloge vodenja (režijska dela) ugotavljamo rezultate — kakovost njihovega dela, preko rezultatov, ki jih je dosegla posamezna enota. Tudi uspešnosti dela za naloge individualnih poslovodnih organov imamo opredeljeno. Hibo našega sistema delitve osebnih dohodkov pa predstavlja pomanjkanje ustreznih meril za merjenje uspešnosti dela delavcev, ki opravljajo administrativno tehnična dela in ustvarjalno strokovna dela. Prizadevanja in delo pri iskanju poti in načinov za merjenje dela je precej zapletena zadeva, ker je v vsakdanji praksi bore malo uspešnih sistemov za merjenje te vrste dela na katerih osnovah bi lahko gradili. Obstajajo številni bolj ali manj uspešni poizkusi, ki so navadno dokaj zapleteni že v osnovi, realizacija pa je odvisna od razvitega računalniškega in informacijskega sistema. Z urejanjem metod merjenja želimo preseči takšno delitev osebnih dohodkov, ki so odvisni le od zahtevnosti nalog in pogojev dela, zapisanih v razvidu nalog in od časa navzočnosti na delu. Pravičnejšo in spodbudnejšo delitev osebnih dohodkov bomo dosegli le, če bodo prispevki posameznika ralno ugotovljeni po dejanskem prispevku k skupnim rezultatom. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da ni vsaka delitev po prispevku pravična in spodbudna, ampak je takšna le, če je pravilno urejena. Pot do spodbudne delitve pa ni lahka, niti kratka. Potrebno je osvetliti še en problem, ki se pri obravnavi osebnih dohodkov, merjenju dela in rezultatov dela pri diskusijah in reševanju posameznih predlogov sprememb nagrajevanja v vsakdanji praksi pojavlja. V vsakdanjih pogovorih o osebnih dohodkih nenehno govorimo o grupah — kategorijah.^Postavi se vprašanje, kaj nam torej ta kategorija pomeni. Če skušamo opredeliti pojem kategorije (grupe), lahko ugotovimo, da je kategorija rezultat merjenja in ocenjevanja zahtev dela in pogojev dela v katerih se delo opravlja, seštevek ovrednotenih mer in ocen po metodah, ki smo jih opredelili v pravilniku o osnovah in merilih o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter druge osebne prejemke vrednoteno kategorijo v dinarjih (obračunska postavka) pa nam predstavlja osnovno vrednost dela, priznano vrednost posamezne naloge. V sistemu delitve torej kategorija pomeni vrednost dela, ki ga posameznik opravlja. Kategorija nam ne predstavlja rezultata dela posameznika (kot se večkrat napačno misli) niti ne meri prizadevnosti, skrbnosti itd., ampak le dinarsko izraža vrednost dela. Za ugotavljanje rezultatov dela pa imamo v pravilniku dogovorjena druga merila, ki smo jih predhodno že na kratko opredelili. Ker je OD bistven element našega poslovanja, moramo zagotoviti delitev OD po delu in rezultatih dela, ki naj bi bila pravična in spodbudna hkrati, naš cilj pa mora biti vedno doseči pravilno razmerje med eno in drugo zahtevo. Treba bo še dosti truda in pripravljenosti nas vseh, saj ne gre samo za izbor najbolj primernih osnov in meril, marsikje gre za spremembo globoko zakoreninjene miselnosti, ki ne dopušča večjih razlik v OD, čeprav bi bil rezultat različnih prispevkov k delu. (SE NADALJUJE) Rezar Peter V oddelku 524 se pripravljajo na spremembe. Program, ki ga plasiramo pri izvozu na zahodna področja to tržišče sprejema. Imamo možnosti povečati izvoz. Za povečan interes imamo premalo obstoječih kapacitet. Skupaj z družabniki AFIS smo kupili stroj za direktno brizganje DESMA. Uvozili ga bomo kot stroj za dodelavo. Stroške nabave bomo poravnavali z izvozom obutve na nemško tržišče. %^v^vwwwww Stroj je najmodernejši te vrste, 24 mestni z možnostjo brizganja v dveh barvah. V oddelku 524 izvajajo spremembe in pripravljajo prostor. Z dodatnimi kapacitetami bodo večje možnosti izvoza tudi na ameriško področje, ki je že pokazalo zanimanje za tako vrsto obutve. Zapolnili pa bomo seveda tudi asortiment na domačem trgu. — ŠPORT REKREACIJA \ ŠPORT REKREACIJA v ► > ŠUŠTARIADA 83 Letošnja ŠUŠTARIADA je bila že februarja, kar smo vem že napisali. Glede na to, da smo rezultate dobili šele pred kratkim, ne moremo mimo, da ne bi objavili kako uspešni so bili naši tekmovalci. V ekipnem vrstnem redu so bili premočno prvi s 96 točkami pred IU Vrhnika (67 točk) in Alpino Žiri (65 točk). VELESLALOM -člani od 40 — 50 let 1. Niko Hladnik 4. Vili Špehar 5. Pavel Roblek 8. Vinko Švab 10. Janez Ahčin 15. Jaka Bahun 17. Jože Marin 21. Pavel Hafner Zmaga mora biti naša. Posamezno pa so bili naši: VELESLALOM — člani do 30 let 1. Milan Klemenc 2. Anton Primožič 3. Jože Meglič 5. Marko Primožič 6. Peter Perko 7. Smiljan Josef 10. Zdene Jerman 13. Marjan Valjavec VELESLALOM -člani nad 50 let 3. Franci Stritih 9. Janez Kališnik VELESLALOM -članice do 30 let 1. Blanka Ruparčič 2. Simona Zupan 4. Milena Dolčič 7. Metka Sova VELESLALOM — člani od 30—40 let 6. Stanko Sova 7. Nande Kramar 13. Ivan Zaplotnik 14. Dušan Ahačič 17. Milan Meglič 18. Bogdan Brodar 30. Janez Benčina 34. Silvo Seiko VELESLALOM -članice od 30—40 let 2. Majda Kramar 3. Olga Benčina 10. Irena Meglič 16. Anka Teran VELESLALOM -članice nad 40 let 1. Dora Roblek 3. Silva Stritih TEKI — članice 5. Lidija Ambrož 6. Štefka Gros 13. Olga Bohinc TEKI — člani do 30 let 2. Jože Bohinc 5. Peter Mihelič 10. Jože Štefe TEKI - člani do 30—40 let 8. Darko Lausegar 11. Stane Valjavec TEKI — člani nad 40 let 1. Janez Ambrož 4. Niko Hladnik 5. Franc Homan VELESLALOM ZA MLADE V prejšnji številki Čevljarja smo v prispevku »Aktivnost mladih« napisali, da bomo v mesecu marcu organizirali tekmovanje v veleslalomu za vse mladinke in mladince v DO Peko. Organiziran in izveden pa je bil 19. marca na Zelenici. Kljub nekoliko slabemu vremenu in pozni popoldanski uri — start je bil ob 15. uri, se nas je zbralo kar lepo število. V eni skupini smo se ob progi napotili na start. Dekleta so ostala troje vratič nižje, fantje pa kar do že postavljenega starta. Zaradi različnih startnih pozicij smo se fantje prvi »zakadili« med veleslalomska vratiča. Toda zaradi hitrega odvijanja tekmovanja so tudi dekleta kaj kmalu zarezala v smučino in dokazovale kakšne mojstrice tega športa so. Med tekmovanjem ni manjkalo tudi padcev. Toda na požrtvovalnost nekaterih tekmovalcev so progo izpeljali do konca. Po končanem tekmovanju smo se zbrali v restavraciji na Ljubelju, kjer je bila razglasitev rezultatov in podelitev praktičnih nagrad vsem nastopajočim. Na koncu velja pohvaliti organizatorko tekmovanja, predsednico za šport pri OO ZMS TOZD KOMERCIALA - MREŽA, mladinko Danico Gašperlin. Rezultati tekmovanja: MLADINKE: 1. Ruparčič Blanka; 2. Nadišar Ljuba; 3. Gašperlin Danica; 4. Primožič Bernarda; 5. Filipčič Sonja; 6. Smukovič Irena; 7. Božič Saša'; 8. Zupan Zdenka; 9. Bučinel Vanja; 10. Toporiš Tina; 11. Vogelnik Polona — diskvalificirana. MLADINCI: 1. Klemenc Milan; 2. Perko Peter; 3. Josef Smiljan; 4. Meglič Peter; 5. Kodorovič Štefan; 6. Prešeren Bojan; 7. Koder Vlado; 8. Božič Drago; 9. Pogačnik Drago; 10. Bučinel Dejan; 11. Murgič Brane; 12. Bertalanič Ivo; 13. Meglič Franci; 14. Gartnar Iztok; 15. Tanacek Stane; 16. Kavčič Joško — diskvalificiran. Prešeren Bojan IZOBRAŽEVANJE OB DELU Pri Dopisni delavski univerzi »UNIVERZUM« Ljubljana je opravila zaključni izpit na administrativni šoli DAMIJANA SNEDIC iz ERS oddelka. Iskreno čestitamo! Uspeh tekačev je odvisen tudi od dobrih maž. ( 1 SPREMLJAMO DOGODKE \ J 16. aprila 1938 je bila v Šmiglovi zidanici v Savinski dolini prva konferenca KP Slovenije. Razpravljali so o tem, da bi se morale združiti vse demokratične sile slovenskega naroda ob grozeči nacistični nevarnosti. Sklenili so britansko-italijanski sporazum, s katerim je Britanija priznala suverenost Italije nad Etiopijo. 17. aprila 1937 je_ bil v noči na 18. april ustanovni kongres KP Slovenije v Čebinah nad Zagorjem. 20. aprila 1945 je vlada Velike Britanije priznala novo enotno vlado Jugoslavije v Beogradu. 22. aprila 1870 se je rodil Vladimir Iljič-Uljanov-Lenin, voditelj velike oktobrske revolucije, voditelj ruskega in mednarodnega proletariata in klasik marksizma. UPOKOJILI SO SE v_____;____________J Ljudmila Škrjanc iz montažnega oddelka 523, Karolina Urbanc iz sekalnice, Ivanka Dukič in Vera Praprotnik iz šivalnice 512. V zasluženem pokoju jim želimo trdnega zdravja. 23. aprila 1944 je minerska skupina partizanske brigade Janka Premrla-Vojka zažgala nemško skladišče bencina v Postojnski jami. 26. aprila 1899 je umrl slovenski pesnik Dragotin Kette, eden od predstavnikov moderne. V slovensko poezijo je uvedel prosti ritem in lahkoten izraz ter ustvaril nove oblike soneta. 28. aprila 1918 je v samici trdnjave Terezin na Češkoslovaškem umrl Gavrilo Princip, privrženec gibanja Mlada Bosna. 28. junija 1914 je skupaj s tovariši izvedel atentat na av-stroogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Av-stro-Ogrska je ta atentat izkoristila kot povod za napad na Srbijo, s čimer se je začela prva svetovna vojna. 30. aprila 1789 je George Washington prevzel dolžnosti prvega predsednika ZDA. 5. maja 1945 je bila na seji SNOS v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska ljudska vlada. Seje se je udeležila večina članov SNOS, navzoči so bili tudi zastopniki AVNOJ, drugih republik, vojske in zavezniških vojaških misij. Zaprisegi vlade je sledilo veliko manifestacijsko zborovanje prebivalstva Primorske in Trsta. 6. maja 1840 je dala Velika Britanija v promet prvo poštno znamko. 7. maja 1945 je general Jodl v glavnem štabu ameriškega generala Eisenhoverja v Reimsu podpisal brezpogojno kapitulacijo Nemčije. 8. maja 1945 se je z brezpogojno kapitulacijo Nemčije končala druga svetovna vojna v Evropi. V njej je sodelovalo 61 držav z okrog 110 milijonov vojakov, življenje pa je izgubilo 55 do 60 milijonov ljudi. 10. maja 1876 se je rodil največji slovenski pripovednik in dramatik Ivan Cankar. Večino njegovega opusa sestavljajo prozni spisi v katerih se spočetka kažejo naturalistični vplivi, pozneje pa jih nadomeste moderna umetniška izrazila nove romantike, impresionizma in simbolizma. V svojem literarnem delu je globoko zajel vse strani narodnega in družbenega življenja, slovenskega ljudstva in kot družbeni kritik udaril po napakah buržoazije (lažno rodoljubarstvo, hinavščina, omejenost, malomeščanstvo, filistrstvo itd.). Mojster je v psihološki črtici in noveli, v upodabljanju socialnega življenja malih ljudi, ponižanih in tlačenih, kar vse izzveni v ostro kritiko izkoriščevalske kapitalistične družbe. Kot dramatik je ustvaril Slovencem umetniško dramo, v kateri biča negativne sile družbenega življenja in kaže na rast novih naprednih družbenih sil, pomembni pa so tudi njegovi kritični in polemični spisi, v katerih duhovito in jedko razkriva svoje nazore. Cankarja so med vsemi slovenskimi pisatelji največ prevajali v tuje jezike, zlasti njegovega »hlapca Jerneja«, ki je preveden v dvajset jezikov. 15. maja 1920 je v Ljubljani začel izhajati »Rdeči prapor«, glasilo socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov). Urejala sta ga Lovro Klemenčič in Vladislav Fabjančič. f IMAŠI ^ PETDESETLETNIKI GLAVAČ IVANA — poslovodja v prodajalni Kočevje MUŽIČ DJURO — TOZD Budučnost ISTENIČ MARIJA — kontroliranje in pakiranje PUR izdelkov v oddelku 900 ISKRENE ČESTITKE! f PROIZVODNO DELO Letos je drugo leto, ko poteka usmerjeno izobraževanje. Vsi učenci I. letnikov imajo proizvodno delo, v drugem letniku, ko se učenci že usmerijo v določen program pa opravljajo delovno prakso. V naši tovarni omogočamo delovno prakso, ki je potekala v I. polletju in opravljanje proizvodnega dela, ki poteka v II. polletju in traja 10 delovnih dni. Tako na delovni praksi kot na proizvodnem delu smo imeli učence: Šolskega centra »ISKRA« Kranj, Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj, Poklicne lesne šole Škofja Loka, Gimnazije Kranj, Gimnazije Boris Ziherl Škofja Loka, Šolskega centra za blagovni promet in Srednje kemijske šole Ljubljana. Za vodenje delovne prakse in proizvodnega dela imamo v tovarni usposobljenih v TOZD Obutev 4 inštruktorje, v TOZD Orodjarna 3 inštruktorje. Ker bo v prihodnjih letih še več učencev, ki bodo opravljali proizvodno delo in delovno prakso, načrtujemo, da bomo poslali na usposabljanje za inštruktorje še več naših delavcev. Darja Ahačič Montaža jeklene konstrukcije na gradbišču v Frendi. Poslovalnica Peko Radovljica. Hokejisti iz Elektro delavnice. PRIŠLI V TOVARNO Košir Benjamin, Janc Marko, Vrhovnik Borut, Zevnik Sandi, Opara Alenka, Boric Gordana, Ribiš Ksenija, Papier Nataša, Peharc Barbara, Perko Alenka, Japundžič Katica, Dujakovič Dušanka, Maljuga Nevenka, Jordan Roberta, Tr-kulja Ljiljana, Vogrin Andrej in Toplak Boris V TOZD BUDUČNOST Novak Marija, Kolesarič Dragan, Pokos Željko, Stabi Iva, Radašič Dražen, Funtek Dražen, Bahat Zdravko, Bene Božica, Bohinec Branka, Bahat Ružiča, Dobrič Anka, Fuckar Helena, Gasparič Darinka, Hajdinjak Nevenka, Hladnič Ivanka, Horvat Danica, Ivančič Božica, Henezi Ljiljana, Ka-talin Slavica, Kovačič Snježana, Križanič Nada, Obad Marija, Denžič Ružiča, Jagodic Katarina, Jankovič Marija, Jarni Bernarda, Marcec Djudjica, Novak Milica, Novak Mirjana, Petričevič Štefanija, Popovič Katica, Runjak Ružiča, Sukanec Andjelka, Salamon Anica, Vitez Katarina, Valdec Marija, Valjak Dragica, Vrbanič Vesna, Greguraš Zlatica. V MREŽO Krško Dubrovnik Split II Split III Niš II Peč IZ TOVARNE Šlibar Pavla, Brkič Jožo, Praprotnik Tatjana, Pozaršek Radojka, Zaplotnik Darko, Dobrin Franc, Turza Ljubica, Lakner Jožef, Dolinšek Miljana in Gradišar Danilo. IZ TOZD BUDUČNOST Golubič Age, Jagiš Sanjica, Obad Štefanija, Golenja Štefanija, Banjkovec Ružiča, Tkalec Marija. IZ MREŽE Ljutomer Prijol Jerneja Koprivc Maja Prčan Cvijeta Mustič Manda, Pelivan Stanka Golemac Tonko Hristov Slavča, Stankovič Zoran Halilaj Sadik ODŠLI ----------------------------------- NAGRADNA KRIŽANKA V__________________________________ M M w f: \ m k ^ 1 .IM PEKO 1903' 1963 PRIPOMBA IT. KIPAR JRAUCESCO VODIM P? MAGISTRATU STARO LJUDSTVO UASEVERU 3AP0USKE MAJHUA TUALA ALJA TRAČEV OSKRBIM R1BUIKA IZUMRLA PTICA l UOVE it-LAUDIJE KARIKA- TURIST MAVER KOLIICA, BODICA OČKA, ATEK KMET, 0RATAJ POLJSKI UOGOMETUI UAPAPALEC SLIKAR PO IUTIUZMA ZASIPAUJE S PLUGOM 1 L1UD5TV0 OB BALTIKU IZRAELSKI POLITIK 1 ŠALJIVEC IZ ROMBA .DESETI BRAT' LILIJI PODO0UA ROZA POPISUJ v GLASIL 0' JURIST TUJE ZEU-IME ARAB5KI UUE l ntonuAiv DRAGEGA ŽIVILA POBIČ. FAWT PREBIVAL' KfUUOUA TROJAUKR VEZHIK PRVA PREDSTAVA V TEATRU BOT COKUMDIJ RADO KI1RU1U ROMAU CLAUDA AUETA MÜCVIWJA 5IBIRSKA POKRAJIUA ZELIŠČE BIVŠI JAP0U5K1 PREMIER VRSTA PUŠKE .REDKO TEU. IME ZAH.Ptl UO VEGVIUEJE UA5 PARTIM V ZRU ZAPREKA UA5ABIV5A SMUČAR. TEKAČICA (MARA) POLDRAG KAM EU 0GABEU PLAZILEC GRS. BOG V0JUE LUKA V BOLGARIJI PRIPADI» ARIJSKE RASE" ITAL. Pl - 5ATELJ (CARLO) LI5TIUA UELA ERZ15UIK 1VAU METRI CH REKA 5 SLAPOVI MED ZDA IHKAUADO KOS CELOTE IVO . ROBIČ GL AVITA ULICA V ZAGREBU Im SKLADA - filosi IME IGRALCA RAHE RJA MERA ZA PRALE K0VII4E 4 plif SCAU5KI FILOZOF (GEORG) PEK0-80 LET! JOŽE 5U0J Za zadnjo križanko smo dobili 85 rešitev. Izžrebal jih je naš sodelavec iz biroja KLAVDIJ PUHAR. Razdelil jih je takole: 80 din — ANTON KALAN — upokojenec 60 din — ANTON KRALJ — Gumoplast 40 din - KODOROVIČ NIKO - 529 20 din - MIKOLIČ BOŽIDARA - 512 20 din - TERAN RUDI - 529 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo Čevljarja do 4. maja 1983. Ob smrti drage mame FRANČIŠKE AMBROŽIČ se najlepše zahvaljujem sodelavkam iz oddelka 512 1 za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti žalujoča hčerka Ljudmila z družino ZAHVALE Ob smrti drage mame FRANČIŠKE POGAČNIK iskrena zahvala vsem, ki ste sočustvovali z nama in spremili mamo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz prodajalne Deteljica in finančno-računovodskega sektorja za podarjeno cvetje Ob smrti mojega očeta FRANCA RESNIKA se iskreno zavaljujem sodelavkam 512 pete za denarno pomoč in izrečena sožalja hčerka Fanika Toporiš Ob smrti moje tete ANE KAVAR se lepo zahvaljujem tovarni Peko za solidarnostno po- žalujoča Ivanka in Tona moc Malčevič-eva Ob smrti mojega očeta VINCENCIJA SITARJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 511 za podarjeni venec in izrečena sožalja hčerka Kati Ručigaj Ob izgubi mojega dragega očeta ALOJZA LESKOVCA se iskreno zavaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 523 za izrečena sožalja in denarno pomoč hčerka Pepca Bečan Sodelavka iz Trbovelj Snežana Vujič pri lepljenju podloge. Ob izgubi drage mame VERE INTIHAR se iskreno zahavaljujem delovni organizaciji Peko za darovane vence. Posebno pa se zahvaljujem oddelku 524 za darovano cvetje in denarno pomoč. Vsem še enkrat hvala žalujoča hčerka Irma Življenje Jožeta Laknerja se je izteklo, tako hitro in nepričakovano. Zaman smo si želeli, da bi po operaciji kmalu ozdravel in se vrnil na delo, ki ga je opravljal zelo vestno in odgovorno. Rad je hodil v našo tovarno, kjer je opravljal naporno delo vodje prevzemnega in odpremnega oddelka. Velikokrat je na delu ostal še popoldne, kajti želel je, da je bilo delo dosledno in dobro opravljeno. Jože se je rodil 31.10.1934 v Pristavi pri Tržiču. Njegova življenjska pot je bila zelo pestra in prežeta z delom. S svojimi rokami je znal ustvariti veliko materialnih dobrin, s svojo ljubeznijo pa topel in prijeten dom. V Peku se je zaposlil 1.4.1978 kot prevzemnik usnja, kjer mu je veliko pomagalo znanje tujega jezika. Po dobrih dveh letih pa je prevzel dela in naloge vodje prevzemnega in odpremnega oddelka, ki jih je opravljal vse do njegove prezgodnje smrti. V zadnjem mandatu je bil član delavskega sveta TOZD komerciala, kjer je zelo aktivno sodeloval na sejah. Velika volja in želja, da bi se pozdravil nista zmagali. Jože Lakner je umrl 15. marca v Kliničnem centru v Ljubljani. Od njega smo se poslovili v petek 18.3.1983 na pokopališču v Tržiču, kjer smo mu izkazali še zadnjo čast. Sodelavci ga bomo pogrešali in v naših srcih bo vedno ostal spomin na dobrega delovnega tovariša, prijatelja in človeka. Božidar Meglič DROBNE ZANIMIVOSTI Stari Grki so uporabljali pluto za ločevanje marmorja. Zdrobljeno plutovino so stlačili v razpoke marmorju in ga potopili v vodo. Namočena pluta se je začela širiti, sklad pa je počil v želj eni smeri. Prvi kemični svinčnik zmožen za serijsko izdelavo sta izumila Madžara Laszlo Biro in njegov brat Georg. Ka so se leta 1959 kemični svinčniki prvič pojavili na angleškem trgu, so jih prodali 53 milijonov — na vsakega angleža po en svinčnik. Za prve znane transfuzije krvi so uporabljali živalsko kri. Najstarejša angleška banka je bila ustanovljena že leta 1603. Največje živo bitje, ki je kdajkoli živelo, je modri kit. Čeprav sodi med toplokrvne sesalce in vdihava zrak, preživi vse svoje življenje v oceanih. Največjega predstavnika te zvrsti so ujeli ob obalah Južne Georgije (ZDA) v začetku našega stoletja. Dolg je bil 33,58 m. Želodčna kislina je tako močna da raztopi cink in razžre kožo. Toda želodec je prevlečen z varovalno plastjo in kislino občutimo le tedaj, ko nas zapeče zgaga. Največji športni stadion je stadion Strahov v Pragi. Sezidali so ga leta 1939 in lahko sprejme 240 000 obiskovalcev. Največji nogometni stadion je Marakana v Riu de Janeiru, na katerem se lahko zbere 205 tisoč gledalcev. Prvi semafor ki so ga postavili leta 1868 pred Britanskim parlamentom, je eksplodiral in ubil policaja. Semafor je bil narejen iz rdeče in zelene plinske luči Ob odhodu iz delovne sredine, se sodelavkam in sodelavcem oddelka 512, iskreno zahvaljujem za lepo darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov. Bogataj Hermina Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 511 se prav lepo zahvaljujem za lepo spominsko darilo, ki ste mi ga izročili ob odhodu v pokoj. Želim vam zdravja, osebne sreče ter mnogo delovnih uspehov Milka Jekovec Ob odhodu iz delovnega kolektiva zaradi upokojitve, se vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so prispevali k bogatemu darilu, iskreno zahvaljujem. Karolina Stefe ------------------ . OČISTIMO NAŠE OKOLJE L__________________________________—J Začeli smo z akcijo čiščenja okolja. Na sestanku z vodji oddelkov je bilo dogovorjeno kako se bomo lotili dela, v katerem moramo sodelovati prav vsi. Vsaka temeljna organizacija in sektor bo imel določeno področje, kjer bo treba napraviti red in red tudi vzdrževati. Akcija bo trajala do konca meseca, do takrat je treba tudi rešiti problem odpadkov, to je sodov in plastičnih kant. Proste površine bomo zasadili in ozelenili. Vse to bomo naredili pred praznovanjem 80-letnice. Vsak posameznik in vsi skupaj pa bomo prispevali, da bo vzpostavljeni red ostal tudi po praznovanju. Vzporedno z našo akcijo teče tudi akcija komiteja za urejanje prostora kjer bodo sodelovali gozdarji, ribiči, mladina, taborniki, lovci, skratka vsi, da bo naša okolica in Tržič čist. -------------------—— -v KAM PO OSNOVNI ŠOLI TOVARNA OBUTVE »PEKO« TRŽIČ RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1983/84 NASLEDNJE KADROVSKE ŠTIPENDIJE diplomirani inženir organizacije dela proizvodna smer 1 inženir organizacije dela proizvodna smer 1 inženir strojništva 1 diplomirani ekonomist 1 strojni tehnik 1 čevljarski tehnik 10 ekonomski tehnik 2 gumarski tehnik 1 rezkalec 2 orodjar 2 strugar 1 strojni ključavničar 1 brusilec 1 izdelovalec spodnjih delov obutve 2 šivalec zgornjih delov obutve 6 krojilec obutve 3 sestavljalec obutve 4 dodelovalec obutve 4 gumar izdelovalec tehničnih izdelkov 2 krojilec obutve 2 štipendija štipendija štipendija štipendija štipendija štipendij štipendiji štipendija štipendiji štipendiji štipendija štipendija štipendija štipendiji štipendij štipendije štipendije štipendije štipendiji štipendiji TOZD TRBOVLJE šivalec zgornjih delov obutve 4 štipendije SKUPAJ 52 štipendij Kandidati morajo predložiti: — prijavo za štipendiranje (obrazec 8,40) — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih — potrdilo o vpisu v šolo oziroma frekventacijsko potrdilo Kandidati naj zahtevano dokumentacijo oddajo najkasneje do 30. junija 1983 na naslov Tovarna obutve »Peko« Tržič — kadrovski oddelek. I____________________________________________________J Že več kot mesec dni je vzhodna stran obrata I. »obložena« z gradbenimi odri. Zakaj? 60 let stara strešna kritina je popolnoma dotrajana. Zaradi zamakanja se pojavlja škoda že v notranjosti. Ko so strokovnjaki pregledali streho, so ugotovili, da je treba zamenjati vso kritino, strešno konstrukcijo in pločevino. Glede na to, da morajo biti dela na višini primerno zavarovana, so postavljeni gradbeni odri v vsej višini stavbe. Tako se bodo hkrati opravila tudi potrebna pleskanja oken in zamenjava okenskih polic. Dela morajo biti po pogodbi dokončana do sredine meseca maja. Da bo prenovitev trajnejša bo vsa dotrajana pločevina zamenjana z bakreno. Po predračunu je znesek za vsa navedena dela 940 milijonov dinarjev. Do praznovanja 80-letnice bo tako tudi obrat I. dobil lepšo zunanjost. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.