Mladi junaki. Narodna. Živo. Zapisal J. Žirovnik. Kaj ma - ra - mo mi, k'smo fan - tje mla - di, k'vo- Trl kro - gH - ce v aržet, pa sablji - co za pas, pa Ko poj - de - mo skoz vas, vse glc - da - lo bo nas! Ve- ja - fcov pri - manj - ka, pa poj - de - mo mi! pu - ško na ra - mo, pa poj - d'mo skoz vas! se - lo bomo pe - li, da bo nam kratek čas! 154 Učiteljici Idi Molovi v Trbovljah. Po teh bcsedah je vrgel šopek v grobnico, Med cvetjem, z zelenjem odeta, učiteljice Betrianijeve zapele »GozdiČ je ležala kraljica mi svcta... že zelen«. Po končani pesmi smo položile Srce verjeti hotelo ni, vence, ki smo jih držale, na grobnico. da draga ona tu Ieži, RazŠli smo sc s potrtimi srci in solzami v ki še pred kratkim blaga, mila oceli. uČitcljica mi je bila. — Nadi blag spomin! Nazaj v preteklost mi beži spomin... Te ljubke vrstiee sta uam poslali Nadini prijateljici. Žarka in Veruška Štolfovi iz Oh. kaj si, Človck, solzne zemljc sin! Kočcvja. Pa še en spominck hranimo na V prah se zdrobiš, Nado Kajfeževo: to je pismo, ki ga je če le potegne smrti piš! konccm februarja poslala gospodu Doro* Da, tudi ona je vcsela poljskemu za njegov kotiček. Naj ga ob* v Ijubezni vsa gorelu javimo na tcm mestu v spomin nanjo, ki za šolo, za domovje sveto, je bila tako iskrena prijateljica našemu za svoj poklic, —'In dciala je vneto. »Zvončku«: A poleg težkih teh bremen Pismo se giasi; se nujse breme si je naloziia: v ljubezni materinski vsa goreča Ljubi gospod Doropoljski! mo« šc zadnje je izUla. K k 5rc{n0 -uli ko sem eje,a Zapel je zvon Srce me zabolclo, y . . . ,. o ostem &su Fvcdno telo se mi jetrat, jelo. , pfebiram .ZvoSček«. ko kamenje zbohnelo _ HodiP v ]v razrcd v Kočevju lmam na njo, ki lc za svojce je zivela. mr,o scstric in bratccv da jim ne vem pn tem pa sama je trpela ... števila Le ena misel me tolaži, v v^,iko časf w sj Jte, ako ^ česm susi solze, sree mi blazi: d Do^poUsid, objavite v prihodnji da tam, nezabna. dom jc 1 voj, ^ ?m , m^eJubornc vrstice. V prihoi kjer vseh zemljanov je - in tudi moj! njcm pismu ^am s tcm večjim T^eIjem Nadi Kajfeževi v slovo. op:icm svoje srčne želje. Najiskrenejse Sredi najlepše dobe njcnega iivjjcnja Vaše vdane nam je ugrabila smrt s svojo kruto roko v,j|,, tli(,i.., od vseh tako ljubljeno NacHco. Vzela nam Koč.vfe vila »Kaifrf!' jo je za večno in je ne bomo videU nikoli „ ,_ . ., ^°,ce^e' v"?. ™>itlJ"- veg Svojih srcnlh zelja nam Nauica Kajte^ Bila je lepa in prijazna deklica. ki se je žev» več ne more, opisati. Njena usta so s svojim vljudnim vedenjem prikupila onemela, njena roka je omahmla. Njeno vsakemu, ki je z njo govoril, posebno pa č"-sn° «ivlj«ije se je prelilo v vecno bla. svojim součenkam. žcnost. Med nami pa zivi spomin nanjol /Nekega dne se je igrala s svpjimi bratci ^^; saloIlski orkester v Slovenjgradcu. m sestncami. Ko se ;e utpud]]a, je sedla na travo, ki je bila šc mokra, ker je sneg Gospod učitelj Josip Serbcc v Slps šele skopnel. To ji je tudi škodilo in je venjgradcu je ustanovil šolski salonski ors morala v posteljo tcr po treh dneh udih* kester, broječ 16 članov. V orkcstru so nila svojo čisto, neomadeževano dušo. V zastopani: klavir, harmonij, bas, bobni in soboto, 18. marca. smo jo sprcmili na zad= 11 gosli. Ti mladi godbeniki so pod vods nji poti — v večnost. Na pokopališču ji stvom svojega vrlega učitelja prvi€ javno je g. nadučitelj Dorc Bctriani držal lep in nastopili na šolski prireditvi dne 21. raaja genljiv govor. Govoril je tako lepo, tako t. 1. Svirali so izborno in želi mnogo za* sočutno, tako mehko, da se je raoralo služene pohvale. Le vrlo naprej y vzpod* vsako še tako trdo srce otajati ob tem budo vsem šolam širom naše zemljt*! Glass prizoru. Svoj govor je g. Dore BetTiani zas ba je eden najplemenitejših užitkov. — ključil s temi besedami: »Nada, ta šopek Podobo tega šolskega orkestra priobčujc* sprejmi od nas Tebe tako ljubečihl« — mo v današnji številki na strani 14P. 155