OKOLJSKI MANIFEST in POVZETKI simpozija o okoljskih in podnebnih spremembah, ki vplivajo na naše vode in biodiverziteto V VRTINCU SPREMEMB: V VRTINCU SPREMEMB: povezanost vode, življenja in podnebja povezanost vode, življenja in podnebja Uredila: Marina Dermastia OKOLJSKI MANIFEST in POVZETKI Jezikovni pregled: Tina Vehovec simpozija o okoljskih in podnebnih spremembah, Poljudna priredba Okoljskega manifesta: Marjan Žiberna ki vplivajo na naše vode in biodiverziteto Fotografije: arhiv avtorjev in NIB Oblikovanje in prelom: Branka Smodiš Založil in izdal: Nacionalni inštitut za biologijo Ljubljana, 14. in 15. oktober 2021 Ljubljana, 2021 Organizatorja Brezplačna publikacija Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), https://www.nib.si Elektronska izdaja Gibanje Mladi za podnebno pravičnost (MZPP), https://www.facebook.com/mladizapodnebnopravicnost Organizacijski in znanstveni odbor Predsednica Tamara Lah Turnšek, NIB Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Izvršna predsednica in predsednika COBISS.SI-ID 84285955 Marina Dermastia, NIB ISBN 978-961-7144-05-5 (PDF) Izidor Ostan Ožbolt, MZPP Miha Mikelj, MZZP Tina Eleršek, NIB Jadranka Jezeršek, Kontekst svetovanje Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Matjaž Kuntner, NIB Matjaž Ličer, ARSO in NIB Lovrenc Lipej, NIB Maja Ravnikar, NIB Timotej Turk Dermastia, NIB Katja Sinur, NIB Darja Stanič, NIB Al Vrezec, NIB v vrtincu sprememb POVEZANOST VODE, ŽIVLJENJA IN PODNEBJA O K O L J S K I M A N I F E S T Težava človekovega čezmernega poseganja v okolje ni posledica neinformiranosti, pač pa prej hotene nevednosti in načrtnega izogibanja ter zanikanja podatkov, ki kažejo na katastrofalne posledice teh posegov. Razmišljanje o nenadni radikalni spremembi življenjskega sloga, ki je potrebna, da bi naše ravnanje postalo bolj okoljsko vzdržno, za marsikoga predstavlja velik stres. Pomenilo bi namreč spremembo dosedanjega načina življenja, iz katerega posamezniki in družba črpamo svoje identitete in smisel. Kljub vsemu danes postaja etični imperativ, da se odrečemo svoji pristranskosti in nepotrebnemu potrošništvu. Planet moramo zavarovati, zato da bi lahko na njem preživeli mi, naši potomci in ves živi svet. Zavezani znanosti za boljši svet Nacionalni inštitut za biologijo in Mladi za podnebno pravičnost smo pripravili razpravo o biodiverziteti, vodi in razogličenju v obliki intredisciplinarnega simpozija, ki je potekal 14. in 15. oktobra 2021. Ključna sporočila simpozija, povzeta iz razprav in okroglih miz ponujajo nabor predlogov ter rešitev za izboljšanje odziva na globalne okoljske spremembe. Pozivamo znanstvenike s področij ved o življenju, ekonomije, tehnologije, filozofije in družboslovja, politike in vse ljudi, da dogovorno in odgovorno rešimo kompleksna okoljska vprašanja, ki ogrožajo planet in z njim nas same. Da bi bil zeleni dogovor mogoč, je nujen interdisciplinarni pregled preteklih in sedanjih praks za ustvarjanje inovativne, a realne prihodnosti. Zemlja, Strategija EU za biodiverziteto predvideva Že predlagani ukrepi za prilagajanje podnebnim Voda omogoča življenje vseh organizmov vzpostavitev zaščitenih območij za najmanj spremembam se odražajo v evropskem imamo problem na Zemlji – tako vodnih, vključno s tistimi v 30 % morskih površin do leta 2030. V Sloveniji zelenem dogovoru. Dogovor utira pot k podzemnih vodah, za katere je Slovenija tudi Za podnebne spremembe ne moremo več kriviti smo še zelo daleč od te številke, saj morska zakonodaji, ki obravnava podnebno nevtralnost na globalni ravni vroča točka biodiverzitete, zunanjih dejavnikov, smo njihov izvirni del, zavarovana območja – KP Strunjan, KP Debeli in tudi povečuje odpornost proti že zaznanim kot kopenskih. Morja in oceani so največji kot del kompleksnega prilagodljivega sistema rtič in NS Rt Madona ter območja Natura 2000, ali pričakovanim posledicam podnebnih zemeljski ekosistem, ki ima ogromen vpliv planeta Zemlja. Zaradi antropogenih izpustov ki vključujejo tudi del morja – obsegajo le nekaj sprememb s prilagoditveno strategijo EU. EU na vremenske pojave, predstavlja skladišče toplogrednih plinov je danes površje planeta za več kot 3 % slovenskega morja. sveženj »Pripravljeni na 55« se nanaša na cilj ogljikovega dioksida in proizvede polovico 1,1 °C toplejše glede na obdobje 1850–1900. zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za kisika na Zemlji, poleg tega je tudi pomemben Zaradi podnebnih sprememb spremenjene Ogrevanje na kopnem je večje od svetovnega najmanj 55 % do leta 2030 ter vsebuje številne vir hrane. Reke pa so kot ožilje planeta, ki temperaturne in hidrološke razmere še povprečja, na Arktiki pa več kot dvakrat višje. zakonodajne spremembe na različnih področjih. s pretakanjem vode od gora proti morjem dodatno vplivajo na pestrost in distribucijo Podnebne spremembe prinašajo izrazite Čeprav predlagana evropska zakonodaja oblikujejo življenje na kopnem. Pitna voda je kot vodnih organizmov – od novih mikrobnih spremembe kroženja vode – večje izhlapevanje, predstavlja pomemben korak naprej, je pravica vsakega celo zapisana v našo ustavo. patogenov in škodljivih organizmov, do intenzivnejše padavine in s tem povezane ekonomsko in socialno nezadostna ter le delno Slovenci se radi ponašamo z vodnim bogastvom bioinvazije vretenčarskih vrst, predvsem rib. poplave ter močnejšo sušo v mnogo regijah, pa v skladu s podnebno znanostjo. Za preprečitev svoje dežele. Večina prebivalcev se, sodeč po Nekateri organizmi se v spremenjenih okoljih tudi spremembe vlažnosti, vetrov, snega in ledu najhujših posledic podnebnih sprememb nedavnem referendumu o vodah, tudi zaveda odlično počutijo, na primer cianobakterije ter spremembe obalnih območij in oceanov. V nam namreč slednja predlaga 65­odstotno pomembnosti vodnih in priobalnih ekosistemov, v celinskih vodah ob povečani vsebnosti urbanih območjih se nekateri vidiki podnebnih znižanje toplogrednih plinov do leta 2030 katerih stanje žal ni tako dobro. hranil, ali pa tujerodne ribe, raki in polži v še sprememb še bolj izrazijo. neizkoriščenih ekoloških nišah. Ti lahko močno ter doseganje neto brezogljične družbe okoli Človekov vpliv se danes zaradi rabe in leta 2040. Dolgoročna podnebna strategija Raznovrstne posledice človekovega delovanja, vplivajo na stanje ekosistemov, večinoma v izrabe vodnih virov, naseljevanja v bližini Slovenije do leta 2050, ključni dolgoročni med katere spadajo podnebne spremembe, negativnem smislu. Včasih lahko v te vplive vodnih površin in na poplavnih ravnicah, podnebni dokument v Sloveniji, je nezadostna, se odražajo tudi v biodiverziteti. Hitrost posežemo, jih spremljamo in ovrednotimo izsuševanja mokrišč, kmetijstva in gnojenja ter socialno nepravična ter ni v skladu s podnebno izumiranja ptic, kot primer bolje proučene in, kot v primeru pojava toksičnih cvetenj onesnaževanja čuti na vseh porečjih. Podatki znanostjo. Predvideva namreč le 36­odstotno skupine organizmov, zaradi posledic evolucije cianobakterij v manjših vodnih telesih, Ministrstva za okolje in prostor kažejo, da je zmanjšanje izpustov do leta 2030, ob tem pa naj bi bila ena vrsta v 83 letih, danes pa se je morebiti celo zatremo. Do določene mere bilo v obdobju 2016–2019 51 % vodnih teles bi se pospešila še degradacija narave (npr. s ta hitrost pospešila na eno vrsto v 3–4 letih. lahko z umetnim obnavljanjem ekosistemov v zmernem, slabem ali zelo slabem ekološkem spodbujanjem gradnje hidroelektrarn in izrabe Samo na območju Slovenije je v zadnjih 500 nadomestimo tudi izginjanje morskih travnikov stanju, kar je zelo slab rezultat. V Sloveniji je biomase) ter povečali socialno­ekonomska letih lokalno izumrlo 10 % sesalcev, 7 % ptic, 4 % in koral. predvsem zaradi poseljenosti poplavnih površin neenakost in brezposelnost. rib in 20 % hroščev, za veliko večino organizmov degradiranih 50 % poplavnih območij, kar je 10 % Posledice okoljskih sprememb so pogosto pa teh podatkov sploh ni. Ohranjanje biodiveč od evropskega povprečja. Na slovenske reke nepovratne in izven našega dosega. Taki sta verzitete tako ne sme ostati le zanesenjaško smo namestili več kot 60.000 pregrad in pragov. predvidena rast gladine morja, ki bo močno naravovarstvo, pač pa je nuja za preživetje Na drugi strani je na ravni EU v okviru evropskega vplivala na obalna območja, in izgubljanje prihodnjih generacij ljudi. zelenega dogovora vključen načrt, da bi celokupne biodiverzitete določenih 25.000 km rek prosto teklo in se po potrebi tudi ekosistemov. Poškodovani ekosistemi so zaradi razlivalo, saj je ravnanje in ukalupljanje strug temperaturnih, vodnih in drugih vremenskih rek v betonska korita preživet koncept. šokov še bolj na udaru, kar nas mora skrbeti, saj so organizmi ključni pri blaženju tovrstnih pojavov. To je pomemben razlog, zakaj se mora biodiverziteta ohranjati. Pri preprečevanju globalne rasti gladine in temperature morja so edine možne rešitve že znane: čim širše in hitrejše razogljičenje proizvodnje energije in zmanjševanje njene porabe na način, ki ne bo poglobil krize biodiverzitete. Ali bomo del rešitve OHRANJANJE • Zagotovljeno mora biti redno posodabljanje • Zagotovitev platforme za sodelovanje ali pa ostanemo BIODIVERZITETE rdečih seznamov ogroženih vrst kot ključnega deležnikov (strokovnjakov državnih in del problema Organizme moramo varovati v njihovih orodja za preprečevanje propadanja neodvisnih inštitucij s področja inženirskih ekosistemih, vključno z zavarovanimi območji, biodiverzitete. strok, biologe in naravovarstvenike, kakor Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, in v nadomestnih okoljih. Za zagotovitev tega tudi prebivalce, ki živijo ob vodah, ter splošno lahko pa jih omejimo in se jim prilagodimo, a za to • Nobenih ovir ni, da ne bi človeštvo s svojimi morajo biti izpolnjeni številni pogoji. javnost) pri pripravi načrtov. Iz več projektov potrebujemo hitre, pametne in sistemske odzive. znanji preprečilo nadaljnjega izumiranja vrst celovitih posegov v porečjih so znane odlične Za pripravo ukrepov je nujno poznavanje vzrokov • Pri projektih upravljanja prostora in in propadanja ekosistemov. Za učinkovito in prakse sodelovanja vseh deležnikov ob reki. sprememb, ki nam jih lahko odkrije le znanost. izkoriščanja naravnih virov mora vrednost gospodarno ohranjanje vrst in ekosistemov je • Ureditev področja nadzora in odgovornosti Koncept sonaravnega razvoja in zasledovanje biodiverzitete prevladati nad takojšnjimi ključno ustanavljanje rezervatov, trajnostno nad upravljanjem vodnih in priobalnih cilja dostojnega življenja za vse znotraj naravnih gospodarskimi in družbenimi koristmi. izkoriščanje naravnih virov z ozirom na ekosistemov ter spremljanja učinkov ukrepov omejitev planeta sta obvezi človeštva, saj lahko Potrebujemo nacionalno strategijo spremljanja biodiverziteto in biodiverzitetna genomika. in posegov. le tako uresničujemo skupne cilje družbe. Žal biodiverzitete in ukrepov za njeno varovanje • Ker ni tehnološkega razloga, zaradi pa je varstvo okolja vse preveč zgolj mantra ter predlagamo ustanovitev vladnega katerega bi morala neka vrsta izumreti, je • Vodi je treba dati prostor, npr. prek odkupov političnih in družbenih gibanj, ne pa prepoznana posvetovalnega organa (oz. konzorcija skrajna možnost ohranjanja organizmov zemljišč za odpiranje rek, meandre in obnovo praksa. Pri tem radi pozabljamo, da je temelj inštitucij) za reševanje biodiverzitetne krize. Za ohranjanje njihovih zamrznjenih tkiv in obrežne ter poplavne vegetacije, saj s tem vsega narava. Naravo moramo zaščititi, kjer je biodiverzitetno znanost in stroko potrebujemo genetskih zasnov v zbirkah zamrznjencev – upočasnimo tok reke, omogočimo ponovno to še mogoče, oz. jo revitalizirati, kjer so za to posebne nacionalne sklade za financiranje kriozbirkah. Za to pa potrebujemo nacionalno, vzpostavitev neprekinjenega prenosa danosti. raziskav in znanstveno podprtih ukrepov. medinštitucionalno zbirko dednega materiala sedimentov ter povečamo območja širjenja poplav in s tem preprečujemo poplave Predlagamo spoštovanje, upoštevanje in • Učinkovito upravljanje zavarovanih območij vrst – nacionalno zbirko zamrznjencev in urbanih površin. omogočanje neodvisnosti državnih inštitucij vključuje spremljanje stanja z vidika njeno vključitev v mednarodne sheme, kot je s področja varstva narave in okolja, katerih ohranjanja biodiverzitete (razvoj monitoringov, Global Genome Biodiversity Network. • Pri obnovi ekološkega stanja rek uporabimo odločitve naj temeljijo izključno na strokovni ki bodo nakazovali širše stanje biodiverzitete dobre prakse v EU, npr. v Franciji in tudi v presoji, ki izhaja iz znanstvenih izsledkov. v ekositemih, vključujoč ključne vrste, združbe PITNA VODA JE ENO NAJVEČJIH Sloveniji. Tovrstni ukrepi kažejo odlične Da bi obrnili trend uničevanja svojega in ogrožene vrste), pa tudi spremljanje NARAVNIH BOGASTEV SLOVENIJE rezultate glede revitalizacije narave, hkrati bivanjskega prostora, potrebujemo novo vizijo in usmerjanje obiska ter zagotavljanje pa zvišujejo kakovost življenja lokalnega Stanje voda v Sloveniji je bistveno slabše, kot razvoja družbe, ki mora vključevati celostno, predpisanih varstvenih režimov, kar pa prebivalstva in prinašajo koristi tudi za širšo se zdi iz oglasov o Sloveniji kot zeleni turistični družboslovno, humanistično in naravoslovno ni izvedljivo brez ustreznega, dolgoročno družbo. destinaciji. Podatki monitoringov stanja voda, obravnavo okoljskih tematik. Te tematike morajo stabilnega financiranja. • Nadaljuje naj se vzpostavitev zaščitenih habitatov in vrst niso spodbudni. Skrajni čas biti tudi del učnih načrtov na vseh ravneh • V slovenskem morju in na morskem območij za najmanj 30 % morskih površin je, da obrnemo trend. V času vse pogostejših izobraževanja. obrežju smo šele na pol poti opredelitve najkasneje do leta 2030. pritiskov zaradi hitrega spreminjanja podnebja Predlagamo ustanovitev posvetovalnega reprezentativne mreže zavarovanih območij, bo odpornost vodnih in priobalnih ekosistemov • Zagotovi naj se stabilno financiranje za konzorcija, sestavljenega iz biologov in kakor tudi s stališča njihovega učinkovitega še posebno dragocena. Skupaj nam lahko uspe izvedbe revitalizacije, odstranjevanja ovir energetskih strokovnjakov, ki naj pripravi upravljanja. Skromni obseg ter majhno število izboljšati ekološko stanje voda za dobrobit na vodnih telesih, vzpostavitev zaščitenih okoljsko vzdržno energetsko strategijo morskih in obalnih zavarovanih območij sedanje in prihodnjih generacij in predlagamo območij ter za upravljanje in nadzor. Slovenije, upoštevaje nizkoogljičnost, nikakor ne predstavljajo zadostne protiuteži več ukrepov. • Predlagamo trajnostne, na znanstvenih trajnost in okoljsko neoporečnost. razvojnim trendom in negativnim vplivom vseh • Priprava celovitih in dolgoročnih načrtov spoznanjih in okoljskih danostih temelječe človekovih dejavnosti, vezanih na morski in upravljanja porečij, ki bodo zapolnili vrzel prakse v kmetijstvu, ki bi omogočale obrežni prostor jadranskega bazena. Ključen med premalo konkretiziranimi strateškimi lokalno pridelavo večjih količin kakovostne izziv na politični ravni, povezan z upravljanjem načrti (PUN, NUV, NZPO, NUMO) in umestitvijo in predvsem rastlinske hrane, s čim slovenskega morja in morskega obrežja, je posameznih posegov ter drugih obremenitev manjšo odvisnostjo od razpoložljive vode proaktivno sodelovanje v subregionalnih, v porečja prek prostorskega načrtovanja za namakanje in brez čezmerne uporabe regionalnih in globalnih procesih ter in gradnje. Porečni načrti bi dali podlago za pesticidov ter drugih onesnaževal. mehanizmih, kot so jadransko­jonska komisija, optimizacijo ukrepov oziroma posegov na • Predlagamo vpeljavo rastlinskih sort, ki Barcelonska konvencija in Konvencija o posameznih porečjih ali na morju. so bolje prilagojene na okoljske danosti v biološki raznovrstnosti. Sloveniji, upoštevajoč tudi spreminjajoče se podnebne razmere. • Približno dve tretjini s strani osnutka NARAVI PRIJAZNO • Na energetskem področju predlagamo porabnikov v sistem ter k manjši potrebi po Nacionalnega energetskega programa RAZOGLJIČENJE pospešen razvoj in hitrejše uvajanje novih konvencionalnih energetskih objektih identificiranega potenciala vetrnih sodobnih tehnologij (npr. baterij) in pristopov s pogosto bistvenim vplivom na naravo. Ob • Ukrepe za učinkovito rabo energije v elektrarn v Sloveniji sta z vidika varovanja (npr. aktivni odjem), večje vlaganje ter tem je treba razvoj in uvajanje sodobnih industriji in gospodinjstvih ter njihovo ptic povsem sprejemljivi. Obstajajo tudi povezovanje različnih sektorjev (npr. tehnologij in pristopov ter povezovanje izvajanje je treba postaviti na vrh območja, podrobneje določena v znanstveni mobilnost, sektor toplote, elektroenergetika). sektorjev izvajati sistemsko s preseganjem prioritetnega seznama. Ti ukrepi znižujejo študiji Karta občutljivih območij za ptice za To lahko prispeva k nemotenemu delovanju partikularnih interesov ter s širšo sliko v ali vsaj upočasnjujejo rast porabe električne umeščanja vetrnih elektrarn v Sloveniji, ki vedno kompleksnejšega elektroenergetskega mislih, zato naj se daje pri usmerjanju razvoja energije. Posledično zmanjšujejo potrebo po so zaradi varovanja ptic za gradnjo vetrnih sistema, k učinkovitemu vključevanju večja vloga strokovnim in javnim inštitucijam. novih energetskih objektih, ki imajo na naravo elektrarn nesprejemljiva. Predlagamo, da se spremenljivih virov energije in novih pogosto zelo negativne učinke. Karta znanstveno in strokovno posodobi s stališča varovanja celotne biotske pestrosti, • Potencial sončnih elektrarn v Sloveniji ostaja določi izključitvena območja in investitorje v veliki meri neizkoriščen. Predlagamo, da usmeri na sprejemljive lokacije. Študijo, s se pospešeno usmeri k spodbujanju in katero se določijo te lokacije, razumemo umeščanju malih in velikih sončnih Pripravili organizatorji simpozija V vrtincu sprememb: povezanost vode, kot konstruktiven, strokoven in tehten elektrarn tja, kjer vpliva na naravo ni oz. življenja in podnebja z Nacionalnega inštituta za biologijo in gibanja je zanemarljiv. Pripravi naj se strokovna pristop k sočasnemu varovanju narave ter Mladi za podnebno pravičnost na osnovi prispevkov in razprav, karta izključitvenih območij, kjer postavitev procesu razogljičenja elektroenergetike. dosegljivih na povezavah: večjih sončnih elektrarn zaradi varovanja Odločevalcem predlagamo, da tudi za ostale https://www.youtube.com/watch?v=pXLEK109P7s in narave ni mogoča. Kot splošno načelo nizkoogljične elektrarne, predvsem sončne, https://www.youtube.com/watch?v=8BrVV6N4smQ . naj se gospodinjstva, skupnosti, občine, izdelajo oz. naročijo podobno študijo, ki naj industrijo in večje investitorje z različnimi usmerja umeščanje elektrarn. Tako se bo Marina Dermastia (NIB), Tina Eleršek (NIB), Jadranka Jezeršek ukrepi usmerja k postavitvi manjših sončnih okrepil proces uporabe tistih nizkoogljičnih (Kontekst svetovanje), Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta, elektrarn na strehe, večje pa tam, kjer njihovo virov energije, katerih potencial je v Sloveniji Univerza v Ljubljani), Matjaž Kuntner (NIB), Tamara Lah Turnšek (NIB), umeščanje ne bo poslabšalo stanja v naravi danes slabo izkoriščen in ima dokazano Matjaž Ličer (ARSO in NIB), Lovrenc Lipej (NIB), Miha Mikelj (MZZP), (npr. degradirana območja, vzdolž avtocest, manjše negativne vplive na naravo. Tak način Izidor Ostan Ožbolt (MZPP), Maja Ravnikar (NIB), Katja Sinur (NIB), sobivanje s kmetijskimi dejavnostmi). Pri delovanja bo zmanjšal nepotrebne konflikte Darja Stanič (NIB), Timotej Turk Dermastia (NIB), Al Vrezec (NIB). sončni tranziciji naj imajo pomembno vlogo in pospešil proces razogljičenja. tudi energetske zadruge, kjer se lokalne • Nuklearne elektrarne imajo, upoševajoč skupnosti ali prebivalci bloka povežejo njihov življenjski cikel, v primerjavi z in skupno investirajo v sončno oz. vetrno drugimi vrstami elektrarn na proizvedeno elektrarno. Ker imajo skupnosti od tega finančne in druge koristi, se posledično enoto električne energije enega najmanjših olajša umeščanje objektov v prostor, poveča vplivov na naravo in okolje. Ker pa se po podpora takšnim projektom in pospeši drugi strani spopadajo s posebnimi izzivi, razogljičenje elektroenergetskega sektorja. naj o sprejemljivosti potencialne gradnje novega bloka jedrske elektrarne steče široka javna razprava, utemeljena na predstavitvi naravoslovnih in družboslovnih strokovnih stališč. Vsebina Okoljski manifest 5 Pred vrtincem 15 Oblikovanje vrtinca 17 Znotraj vrtinca 21 Odziv na podnebno krizo – hiter, pameten in sistemski, Lučka Kajfež Bogataj 22 Spreminjajoči se obraz Zemlje in njenih voda: navzkrižno zaslišanje človeške vrste, Shé Mackenzie Hawke 24 Vpliv globalnih okoljskih sprememb na biodiverziteto, Anamarija Žagar 26 Meje in ameriški krof: blaginja znotraj naravnih omejitev, Miha Mikelj 28 Vpliv podnebnih sprememb in zakisovanja Sredozemskega morja na morsko ekologijo, gospodarstvo in družbo, Nina Bednaršek 30 Podnebne spremembe v severnem Jadranu: dvig srednje gladine morja ter morski vročinski valovi, Matjaž Ličer 32 Mikroorganizmi v morju podnebnih sprememb in antropogenih pritiskov, Patricija Mozetič in Tinkara Tinta 34 Vplivi podnebnih sprememb na sredozemsko morsko biodiverziteto: izkušnje iz slovenskega Jadrana, Lovrenc Lipej 36 Stanje in pomen biodiverzitete slovenskih celinskih vodnih ekosistemov, Nataša Mori 38 Podnebne spremembe in cianobakterije v celinskih vodah, Tina Eleršek 40 Vzgoja super odpornih sort vinske trte kot prilagoditev na okoljske spremembe, Maruša Pompe Novak 42 Mednarodna okoljska pogajanja in evropska zelena zakonodaja: kaj to pomeni za Slovenijo?, Blaž Kurnik 45 Refleksija ključne evropske in slovenske okoljske zakonodaje ter konkretni predlogi, kako naprej, Izidor Ostan Ožbolt 48 Na vodi čoln plava ali potone. Kaj si želimo?, Mihael Jožef Toman 50 Izzivi varovanja morja in priobalnega pasu, Robert Turk 52 Zaščita in obnova rek v Franciji, Benoît Terrier 54 Izboljšanje hidromorfološkega stanja slovenskih vodotokov, Matjaž Mikoš 58 Globalne spremembe in ribe Amazonije, Adalberto Luis Val 60 Izumiranje vrst in propadanje ekosistemov, tudi pred domačim pragom, Al Vrezec 62 Okoljska kriza kot izziv za etiko in izobraževanje, Tomaž Grušovnik 65 Preusmeritev toka vrtinca 67 Izumiranje vrst 68 Posegi in vode 70 Razogljičenje energetskega sektorja v Sloveniji: je sočasno reševanje podnebne krize in ohranjevanje narave mogoče? 72 Ali lahko še izplavamo iz vrtinca sprememb? 75 PRED VRTINCEM V antični Grčiji je bil simpozij del pogostitve, ki je potekala po obroku, ko so pitje spremljali glasba, ples, recitali ali pogovori. V sodobni rabi pomeni akademsko ali znanstveno konferenco ali srečanje. Simpozij »V vrtincu sprememb« je potekal ob koncu »obroka«, v katerem smo že spremenili naravo do mere, ko je ples vode, biodiverzitete in podnebnih sprememb na vročem vrhuncu. Znanstveniki ugotavljajo, da je z našim planetom ne-svet odnos, kot mnogokrat zatrjujemo. Govorili smo kaj močno narobe. Danes dvomov o tem, da so glo-tudi o ohranjanju biodiverzitete in ključnih pritiskih, balne spremembe v pretežni meri človekovo delo, ki povzročajo izgubo biološke pestrosti v sloven-v znanstveni skupnosti ni več. Čeprav se dnevna skem prostoru. Razložili smo, kaj naše raziskave politika raje osredotoča na kratkoročne tematike, povedo o stanju naših vodnih virov in biodiverzitete je dozorelo spoznanje, da je za rešitev planeta tre-tudi v luči podnebnih sprememb. Odgovarjali smo ba ukrepati dolgoročno in medgeneracijsko. Zagon na vprašanje, ali imamo rešitve, in pozvali k takoj-neustavljivemu mednarodnemu gibanju za zmanj- šnjemu ukrepanju, ker je ohraniti naravo veliko ce- ševanje čezmernega vpliva človeka na okolje pa neje in učinkoviteje kot popravljati uničeno okolje z pooseblja najstnica Greta Thunberg, ki politiki sporo-renaturacijo. Simpozij je utemeljil, zakaj se varovan- ča, da polovične rešitve za mlade niso sprejemljive. je okolja izplača ter kaj imajo od tega ljudje danes Prav v delovanje in odzivanje na globalne okoljske in v prihodnje. Pokazali smo, kako se Nacionalni in-spremembe usmerjamo strokovnjaki Nacionalnega štitut za biologijo vključuje v globalne raziskave bioinštituta za biologijo svoje znanje in raziskave. Pri diverzitete in podnebnih sprememb, kako na tem tem želimo aktivno sodelovati v dialogu med zna-področju sodeluje z mladimi in odločevalci ter kje nostjo, odločevalci in mladimi, na katere bo padlo se moramo kot družba in posamezniki še izboljšati. največje breme spopadanja s težavami planeta v Svoje misli smo strnili v Okoljskem manifestu, ki je prihodnosti. Poudarek simpozija, ki je potekal v času kot izvleček simpozija sestavni del tega dokumenta. prvega dela 15. konference pogodbenic o Konvenciji V njem so predvsem predlogi rešitev, predstavljeni o biološki raznovrstnosti in tik pred 26. konferenco kot zaključki treh okroglih miz. pogodbenic o podnebnih spremembah COP26, je bil na vodnih ekosistemih, saj ravno voda, ki omogoča življenje, povezuje skoraj vse naše raziskave. Slovenija se rada pohvali z vodnim bogastvom. Vprašan-je, ki smo ga odprli, je, ali imamo do vode res tako 14 PRED VRTINCEM 15 OBLIKOVANJE VRTINCA Marina DERMASTIA marina.dermastia@nib.si Vrtinec je v mehaniki tekočin območje tekočine, ki se vrti okrog ravne ali ukrivljene osi. Vrtinci so glavna komponenta turbulentnih tokov. Ob odsotnosti zunanjih sil trenje znotraj tekočine uredi tok v zbirko nevrtečih se vrtincev, ki se zlagajo v močnejši tok, lahko tudi v večji vrtinec. Ko se vrtinec ustvari, se lahko premika, raztegu-je, zvija ali deluje na drugačne zapletene načine. Ustvarjeni vrtinec dobi zagon, da s sabo nosi energijo in maso. Tako pravijo raziskovalci mehanike tekočin. Or- ganizatorji simpozija V vrtincu sprememb pa smo prepričani, da zakonitosti vrtincev veljajo tudi za današnji nemirni svet. V času simpozija smo skupaj določili značilnosti vrtinca sprememb, ki povezuje vodo, življenje in podnebje, ter zbrali ideje, kako bi morda še lahko preu-smerili njegov glavni tok. 16 ZNOTRAJ VRTINCA 17 Tamara LAH TURNŠEK Ali spreminjajočo se živo naravo, nihajočo med Vse to pa gotovo še danes najbolj združuje mla- in Izidor OSTAN OŽBOLT nebom in zemljo, še lahko uravnotežimo ali pa de v skrbi za svojo prihodnost in krepi voljo do tamara.lah@nib.si vsi skupaj le sledimo naravi sami, ki nas bo izplju- življenja ter prizadevanja, da z razumom in de- nila kot škodljivega parazita? Ali pa je smisel in janji vstopijo v ta vrtinec sprememb in ga urav-izidorostanozbolt@gmail.com cilj evolucije intelekta in civilizacij – samouniče-najo. Zato smo se povezali z njihovim gibanjem nje? Na to si še ne znamo odgovoriti, a znanstve-Mladi za podnebno pravičnost in se oprli na niki z vso vnemo opazujejo spremembe in išče- njihova videnja svoje prihodnosti, ki jo vidijo v jo odgovore – zakaj, kako in kdaj? Kdaj bomo povezavi med znanjem in voljo za nujne spre- razumeli vse živo? Kako bomo našli rešitve, da membe obstoječega načina življenja, na tista vi-vzpostavimo porušeno ravnotežje med nami in denja, ki bodo našla pot k novim ravnotežjem »božanstvom« – »naravo«? med naravo in človekom. Raziskovalci na Nacionalnem inštitutu za biologi-In prav ta vez med znanjem in voljo, torej med jo dopolnjujemo znanja o bioloških sistemih – od strokovnostjo in angažiranostjo, je preplet, ki ga virusov in bakterij, morskih organizmov, rastlin kot družba za reševanje sodobnih problemov in žuželk do človeka. Prepletanje in delovanje nujno potrebujemo. Predlogi in rešitve morajo teh vrst v zdravem in vedno bolj zastrupljenem biti strokovni, utemeljeni ter vključevati dogna-okolju so in bodo tudi v prihodnje predmet raz- nja naravoslovne in družboslovne stroke, sicer iskav. Poleg tega razvijamo modele, ki temeljijo nas ne bodo pripeljali daleč. Po drugi strani pa na ogromnih količinah podatkov ter na osnovi V imenu organizatoric in organizatorjev želiva, strokovnost in znanost brez družbene aplikaci-algoritmov oz. umetne inteligence napovedu- da vas pridobljeno znanje napolni, osupne in je nimata polne veljave. Govorimo o družbeni jemo možne vzorce dinamičnih procesov, ki se spodbudi k na znanosti utemeljenemu angaž- angažiranosti znanosti in strokovnosti civilne dogajajo pred našimi očmi. Biotehnološke rešit- maju. Ta naj poteka na delovnem mestu, v šoli ve, ki jih ponujamo, so podprte z bioinformat- družbe – dveh konceptih, okoli katerih smo se in trgovini ter se zavzema za dostojno družbo skimi orodji za študij teh pojavov na molekular-neposredno ali posredno gibali v celotni pripra-znotraj naravnih omejitev planeta. vi simpozija ter ki se – upam – odsevata v njego-Vse živo – tema, ki združuje raziskovalce Naci- ni in celični ravni. To nam podaja poglobljeno vem programu. onalnega inštituta za biologijo in nas povezuje sliko spreminjajoče se narave in s tem nudi tudi s številnimi znanstveniki doma in v svetu. Pro-nove tehnološke rešitve v ohranjanju okolja, ki Da visokoleteči termini zaživijo in prispevajo k učujemo zakonitosti življenja, ki se prižiga in omogoča življenje na tem planetu. Znanstveni-reševanju sodobnih problemov, pa so potrebni ugaša tako v malih molekularnih skupkih viru- ki čutimo dolžnost, da svoje znanje uporabimo ljudje – zato bi se na tem mestu rad zahvalil dr. sa kot velikih in neznansko zapletenih sistemih za iskanje odgovorov na temeljna vprašanja in Tamari Lah Turnšek, idejni pobudnici sodelova-celic človeka. Še bolj kompleksni pa so njihovi rešitve za svoje lokalne in tudi globalne težave, nja, ki s svojo širino in pogumom stoji za sim-medsebojni vplivi, neprestano med mirom in ki jih povzročajo naravne katastrofe. To je naše pozijem; dr. Marini Dermastia, ki je vsebinsko vojno – sožitjem in plenilstvom v ohranjanju poslanstvo. in operativno vodila skupino za pripravo sim- ravnotežja življenja na planetu! Še včeraj prepri-pozija; dr. Maji Ravnikar, direktorici inštituta, ki čani, da ga obvladujemo, se danes zgroženi za-je podpirala in sooblikovala idejo dogodka, ter vedamo, da ga obvladuje narava, ki se nam je ne nazadnje Katji Sinur, strokovni sodelavki in-uprla! Ali smo se ji izneverili? štituta, brez katere simpozija ne bi mogli speljati. Ob tem gre zahvala še celotnemu znanstvenemu in organizacijskemu odboru simpozija. 18 ZNOTRAJ VRTINCA 19 ZNOTRAJ VRTINCA Šele ko bo odmrlo zadnje drevo, ko bo zastrupljena zadnja reka in ko bomo ulovili zadnjo ribo, bomo spoznali, da ne moremo jesti denarja. – pregovor ameriških staroselcev skupine Cree Predstavljene so ideje, ki jih poznamo kot pet ekoloških jezdecev apokalipse: netrajnostna raba naravnih virov, podnebne spremembe, degradacija in izguba habitatov, onesnaževanje okolja in invazija tujerodnih vrst. Prikazane so tako z zgodovinske perspektive in današnjih raziskav, Mladi za podnebno pravičnost pa jih sklenejo s pogledom v prihodnost. 20 ZNOTRAJ VRTINCA 21 Znanost o podnebnih spremembah je v zad- Podnebnih sprememb sicer ne moremo več usta- njem desetletju izjemno napredovala tako glede viti, lahko pa jih omejimo, a zato potrebujemo Odziv na podnebno krizo – fizikalnega razumevanja sprememb podnebne- hitre, pametne in sistemske odzive. S Pariškim hiter, pameten in sistemski ga sistema, opazovanj in meritev ter zmožnosti sporazumom so se vlade leta 2015 zavezale, da globalnih in regionalnih simulacij podnebja v bodo dvig temperature omejile na precej pod 2 prihodnosti. Šesto ocenjevalno poročilo IPCC °C. Za dosego tega cilja bi svetovne emisije TGP Lučka K AJFEŽ BOGATAJ iz avgusta 2021 ugotavlja, da se je zaradi antro-dosegle najvišjo vrednost do leta 2020, do leta pogenih izpustov toplogrednih plinov (TGP) 2030 bi se zmanjšale za 45 % pod ravni iz leta Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana površje planeta ogrelo za 1,1 °C glede na obdobje 2010 in okoli leta 2070 znižale na nič. Žal pa ve-lucka.kajfez.bogataj@bf.uni-lj.si 1850–1900. Raven CO v zraku je najvišja vsaj v čina držav ne sledi svojim zavezam. Najnovejše 2 zadnjih dveh milijonih let. Trenutno naraščanje poročilo CAT (https://climateactiontracker.org) temperature znaša približno 0,2 °C na desetletje, iz septembra 2021 pa kaže, da ukrepi za zmanj-vendar je ogrevanje na kopnem večje od svetov- šanje emisij TGP še vedno zaostajajo za tem, nega povprečja, na Arktiki pa več kot dvakrat kar je potrebno – v praktično vseh državah in višje. V naslednjih desetletjih bodo podnebne sektorjih. Enako velja za mednarodno podneb-spremembe v vseh regijah še bolj intenzivne. Po-no financiranje v podporo ukrepom v državah leg ogrevanja prinašajo izrazite spremembe kro- v razvoju, ki ni zadostno. Upamo lahko samo, ženja vode – večje izhlapevanje, intenzivnejše da se bodo države na podnebni konferenci COP padavine in s tem povezane poplave ter močnej- 26. novembra 2021 v Glasgowu dogovorile za šo sušo v mnogo regijah –, pa tudi spremembe izboljšanje sedanjih ukrepov in ambicioznejše vlažnosti, vetrov, snega in ledu, obalnih območij vodenje podnebne politike. in oceanov. Več ogrevanja pomeni tudi več mo- Primer dobro zastavljene politike hitrega, pa- tenj monsunskih deževij, od katerih so prehran- metnega in sistemskega odziva je lahko EU sko odvisne milijarde ljudi. Morska gladina bo sveženj »Pripravljeni na 55«, ki se nanaša na cilj še naraščala, kar prinaša pogoste in hujše obalne zmanjšanja emisij za najmanj 55 % do leta 2030. poplave ter obalno erozijo. V mestih se nekateri Predlog vključuje zakonodajne predloge ter po-vidiki podnebnih sprememb še bolj izrazijo. To litične pobude na področju podnebja in energi-velja za toplotne obremenitve, saj so urbanizira-je. Posebno izstopajo povsem nove pobude, kot Profesorica Lučka Kajfež Bogataj je ena izmed slovenskih pionirk na območja običajno toplejša od njihove okoli-so vzpostavitev sistema trgovanja z emisijami za raziskovanja vpliva podnebnih sprememb in o svojih dognanjih redno ce, za mestne poplave zaradi močnih padavin in cestni promet in stavbe, mehanizem za ogljično obvešča širšo javnost. Leta 2007 je Medvladni odbor za podnebne za dvig morske gladine v obalnih mestih. prilagoditev na mejah in socialni sklad za pod- spremembe (ang: The Intergovernmental Panel on Climate Change, nebje. IPCC) za prizadevanje pri ozaveščanju javnosti o usodnih posledicah segrevanja ozračja prejel Nobelovo nagrado za mir in tako je tudi Lučka Kajfež Bogataj, kot del ekipe IPCC, postala soprejemnica Nobelove nagrade. Leto dni pozneje ji je takratni predsednik Slovenije, Danilo Türk, podelil red za zasluge »za odmevno znanstveno delo na področju proučevanja podnebnih sprememb ter njeno predanost varovanju okolja«. Medaljo za znanstvene zasluge ji je podelila Univerza v Verakruzu (2008), častni doktorat Univerza na Primorskem (2011), na evropski ravni pa je bila imenovana v skupino žensk, ki navdihujejo Evropo (2012). 22 ZNOTRAJ VRTINCA 23 V prispevku so predstavljene interakcije med vsem Na MIOS-u se ukvarjamo z izvedljivimi, najso- živim, vodo in zapletenim prilagodljivim sistemom, dobnejšimi trajnostnimi ukrepi za zmanjšanje in Spreminjajoči se obraz Zemlje ki je planet Zemlja, ter idejo, da se moramo kot ponovno uporabo vode v gospodinjstvih. Nedavno in njenih voda: navzkrižno človeška vrsta preprašati o svojih nepremišljenih smo pridobili interdisciplinarni projekt Evropske dejanjih, ki so se začela z vzponom antropocena komisije Obzorje 2020 (LC-CLA-13-2020-2: Pame-zaslišanje človeške vrste (1–2) v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Danes je ten nadzor podnebne odpornosti evropskih obal-etični imperativ, da izstopimo iz svojih con udobja, nih mest) za razvoj sistema prerazporeditve vode obsedenosti, pristranskosti in nepotrebnega po- (© SHINK2C) za kopalnice, ki bi izravnaval izgubo Shé MACKENZIE HAWKE trošništva. Ta poziva vse strokovnjake, vključene v vode ter zmanjšal potrebo po jezovih in razsoljeva-Mediteranski inštitut za okoljske študije, ZRS Koper ekonomijo kot v tehnologijo ter znanost, filozofi-nju. Ta raziskava bo Sloveniji omogočila združeva-she.m.hawke@zrs-kp.si jo in kulturo, pa tudi tiste s področij javnih politik nje inovativne znanosti in tehnologije z znanostjo she.hawke@yahoo.com.au ter splošno javnost, naj stopijo skupaj k reševanju za državljane, vodila bo k uresničevanju ciljev traj-zapletenih podnebnih vprašanj, ki ogrožajo plane-nostnega razvoja in ukrepom za blaženje podneb- tarno oskrbo. Da bi bil zeleni dogovor mogoč, mo-nih sprememb z vključevanjem splošne javnosti ramo imeti za prihodnost inovativne, a realne reter predvsem mladih. Podnebnih sprememb ne šitve. Nujen je interdisciplinarni pregled preteklih moremo več obravnavati kot zunanjih, »drugih«. in sedanjih praks. V strategiji Evropske komisije za Mi smo podnebne spremembe. Smo del komple-biotsko raznovrstnost (oddelek 2.2.7) smo se zave-ksnega prilagodljivega sistema – KPS (3) življenja, zali, da bomo do leta 2030 vrnili 25.000 kilometrov ki ga upravljamo. Življenje je odvisno od razume-vode v tekoče stanje (https://ec.europa.eu/info/in-vanja naših povezav med tlemi, na katerih stojimo, dex_en). Kljub temu poslovni predlogi za slovenske zrakom, ki ga dihamo, in vodo, ki teče iz pipe. KPS jezove še naprej ogrožajo naše vode. Vprašanje, za-je del soustvarjenega in povezanega načina odpor-kaj bi zdaj delali proti toku, je še posebno aktualno nosti proti podnebnim spremembam, ki ga pred-ob nedavnem referendumu o slovenskem zakonu o stavljamo na primeru rek in njihovih medsebojnih vodah (11. julij 2021). odnosov s človeško kulturo (4–5). Viri 1 Steffen, W., Crutzen, P. J., & McNeill, J. R. 2007. The Anthropocene: are humans now overwhelming the great forces of nature. AMBIO: A Journal of the Human Environment, 36(8), 614–21. Dr. Shé Mackenzie Hawke deluje kot vodja Mediteranskega inštituta https://doi.org/10.1579/0044-7447(2007)36[614:TAAHNO]2.0.CO;2 za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru, 2 Steffen, W., Crutzen, P., Grinevald, J., & McNeill, J. 2011. The Anthropocene: conceptual and historical perspectives Phil. Trans. R. Soc. A.369842867 http://doi.org/10.1098/ vendar pa prihaja iz Avstralije, kjer je že zelo poudarjeno pomanjkanje rsta.2010.0327 vode. Iz domovine je v Slovenijo prinesla interdisciplinarno znanje 3 Prigogine, I., and Stengers, I. 1984. Order Out of Chaos: Man’s new dialogue with nature, o načinih in metodah za shranjevanje vode. Dr. Hawke pa je tudi Bantam Books: New York 4 Hawke, S. & Palsson, G. 2017. Water Futures, Biosociality, and Otherwise Agency. ANUAC 6 (1), pesnica in je pred kratkim izdala dvojezično knjigo Biti s Teboj, ki 233–52. je izšla ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku. Trenutno 5 Spannring, R. & Hawke, S. 2021. Anthropocene challenges for youth research: understanding pripravlja knjigo o pedagogiki v antropocenu. agency and change through complex, adaptive systems. Journal of Youth Studies https://doi.org/10.1080/13676261.2021.1929886 24 ZNOTRAJ VRTINCA 25 Vpliv globalnih okoljskih Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za biolo- sprememb na biodiverziteto gijo svoje znanje in raziskave usmerjamo v de- lovanje ter odzivanje organizmov na globalne okoljske spremembe, pri čemer se vključujemo Anamarija ŽAGAR tudi v globalne raziskave biodiverzitete in podnebnih sprememb. Eno od področij naših razi- Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana skav pokriva raziskave ekofiziologije ter vedenja anamarija.zagar@nib.si organizmov in dognanja teh raziskav nam pove- do, kako se bodo organizmi lahko prilagajali na prihajajoče spremembe v njihovem okolju. Voda je eden ključnih dejavnikov, ki omogoča življe- nje organizmov, tudi tistih, ki živijo na kopnem. Voda kot okoljski element povezuje naša raz- iskovanja tudi v luči podnebnih sprememb, saj te prinašajo nepredvidljive razmere za preživetje organizmov v naravi. Postopno izsuševanje hlad-nih in vlažnih habitatov ali kratkotrajne močne suše bodo lahko ogrozile preživetje vrst, ki se s takšnimi spremembami ne bodo uspele spopasti. Naše raziskave povedo, kako se bodo vrste lahko odzivale na spremembe v razpoložljivosti vode v prihodnosti. Znanje začnemo zbirati na zelo eno-stavni ravni – na ravni molekul in biokemijskih reakcij. Nato to znanje postopoma povezujemo vse do organizma, združbe in ekosistema. S svo- jim delom prinašamo nova spoznanja o odpor- nosti in ranljivosti biodiverzitete na prihodnje Pravijo, da na mladih svet stoji. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo podnebne spremembe, ki so dober vpogled v to, to reklo razumemo dobesedno, tako da boste danes slišali kar nekaj kar nas čaka, saj smo tudi mi del biodiverzitete. mnenj o vrtincih sprememb od najmlajše generacije slovenskih znanstvenikov. Prva je dr. Anamarija Žagar, ki se je po doktoratu usmerila v proučevanje vplivov podnebnih sprememb na presnovo nekaterih živali, pri čemer sodeluje z raziskovalci iz Nemčije, Španije in Portugalske. 26 ZNOTRAJ VRTINCA 27 Meje in ameriški krof: Ni Planeta B je slogan, s katerim mladi po vsem blaginja znotraj naravnih omejitev svetu opozarjamo politike, da moramo prene- hati uničevati in onesnaževati naravne vire ter življenje na Zemlji. Številni po vsem svetu zahte-Miha MIKELJ vamo blaginjo za vse znotraj naravnih oziroma planetarnih meja. Teh je po oceni znanstvenikov Gibanje Mladi za podnebno pravičnost devet – globalno segrevanje, biosferna integrite-miha.mikelj@gmail.com ta, zakisovanje oceanov, biogeokemični pretok, raba tal, raba sladke vode, nalaganje aerosolov v ozračju, tanjšanje stratosfernega ozona ter nove entitete (1). Planetarne meje določajo varen prostor za delovanje človeštva. Če se tem mejam preveč približamo ali jih presežemo, tvegamo nastanek katastrofalnih in nepopravljivih spre- memb na globalni ravni. Štiri smo že presegli. Da obrnemo negativni trend uničevanja svoje- ga bivanjskega prostora, moramo med drugim opustiti rabo fosilnih goriv (2), spremeniti pre-hrano (3), zaščititi in renaturirati naravo (4), predvsem pa potrebujemo novo vizijo razvoja družbe. Ena izmed možnih rešitev za izhod iz okoljske in družbene krize je ekonomija ameri- škega krofa (ang. Doughnut Economics (5)), ki lahko usmerja razvoj v varnem in socialno pra- vičnem območju za človeštvo. Dr. Miha Mikelj je del ekipe Mladih za podnebno pravičnost, ki je Viri že dve leti pred epidemijo COVIDA-19 večkrat odšla na ulice in zahtevala dostojno prihodnost. Proteste je zavrl virus, a gibanje se 1 Steffen in sod. 2015. Planetary boundaries: Guiding human development on a changing planet. Science. DOI: 10.1126/science.1259855 ni ustavilo. Še več, pridružilo se mu je na tisoče mladih, ki so postali 2 IPCC, 2021: Climate Change 2021: The Physical Science Basis. Contribution of Working del svetovnega množičnega gibanja za podnebno pravičnost. Kot sam Group I to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. pravi, je spoznal, da je vrag vzel šalo, relativno pozno, po zaključku Cambridge University Press. In Press. 3 Willett in sod. 2019. Food in the Anthropocene: the EAT–Lancet Commission on healthy doktorata s področja biokemije. To pa ga zdaj seveda ne ustavlja, da diets from sustainable food systems. The Lancet, 393(10170), 447–492. z ostalimi v gibanju uresničuje svoje ideje, kako se da lepo živeti tudi https://doi.org/10.1016/S0140-6736(18)31788-4 4 IPBES. 2019. Global assessment report on biodiversity and ecosystem services of the znotraj naravnih omejitev. Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services. E. S. Brondizio, J. Settele, S. Díaz, and H. T. Ngo (editors). IPBES secretariat, Bonn, Germany. https://ipbes.net/global-assessment 5 Raworth, K. 2017. Doughnut Economics: seven ways to think like a 21st century economist. London: Penguin Random House. 28 ZNOTRAJ VRTINCA 29 Pozabljamo, da sta vodni krog Teme, izpostavljene v prvem delu, so raziskoval-Povečanje koncentracije CO v ozračju vodi do in ribištvo močno prizadeta po celotnem sredo- 2 in življenje eno. ci Nacionalnega inštituta za biologijo predstavili s absorpcije CO v oceanih in posledično do za-zemskem bazenu. Naša študija na koncu poveže 2 konkretnimi ugotovitvami raziskav vodnih ekosiste-kisovanja morij. Čeprav je pojav globalen, pa ocene tveganja in poda priporočila za prihodnje – Jacques Yves Cousteau mov ali suše. so njegovi regionalni vplivi še posebno izraziti upravljanje, saj je le z razumevanjem tveganj v v Sredozemskem morju in na Jadranu, kjer so okviru prihodnjih scenarijev mogoče izboljšati segrevanje in morski vročinski valovi že bistve-in optimizirati upravljanje in vzdrževanje stori-no spremenili morske ekosisteme. Kumulativni tev ekosistema. podnebni učinki vplivajo na biodiverziteto in ekosistemske storitve, vključno z ribogojstvom, Vpliv podnebnih sprememb in ribištvom, trajnostjo hranljivih virov, zaščito zakisovanja Sredozemskega morja na obale, turizmom in skladiščenjem ogljika, kar ima pomembne posledice za celoten sredozem- morsko ekologijo, gospodarstvo in družbo ski družbeno-ekološki sistem. Naša interdisci- plinarna študija raziskuje regionalna tveganja, Nina BEDNARŠEK ki so povezana z ekosistemskimi storitvami in Nacionalni inštitut za biologijo gospodarskimi dejavnostmi, zaradi podnebnih nina.bednarsek@nib.si sprememb. Ugotovljena tveganja temeljijo na sedanjih in prihodnjih scenarijih zakisovanja morij, pri čemer se osredotočamo na točke pre- loma, pomembne za ribogojstvo in ribištvo. Za povezavo izpostavljenosti zakisovanju morij in biološke občutljivosti smo pripravili prostor- ske zemljevide tveganj ter jih prekrili z obsto-ječo industrijo ribogojstva in ribištva v obalnih vodah in občutljivih biogenih habitatov sredozemskega bazena. Ugotavljamo, da naj bi se trenutno zmeren lokalni vpliv zakisovanja mo- rij močno povečal do leta 2100, ko bosta zaradi kumulativnega podnebnega vpliva ribogojstvo Oceanografinja dr. Nina Bednaršek se je Nacionalnemu inštitutu za biologijo pridružila šele pred kratkim, ko se je vrnila iz ZDA, kjer je bila del ekipe znanstvenikov raziskovalnega javnega zavoda The Southern California Coastal Water Research Project. Njeno raziskovalno delo je posvečeno določanju biološkega praga različnih organizmov, ki so izpostavljeni učinkom zakisovanja oceanov. 30 ZNOTRAJ VRTINCA 31 Podnebne spremembe v severnem V severnem Jadranu se podnebne spremembe Jadranu: dvig srednje gladine morja manifestirajo na dva ključna načina: prek dvi- ga srednje gladine morja, ki vpliva predvsem na ter morski vročinski valovi ljudi, ter prek dviga temperature morja, ki vpliva predvsem na ekosistem. V prispevku je na kratko predstavil dinamiko izmerjenih gladin in Matjaž LIČER temperatur v severnem Jadranu v preteklih de- ARSO in Nacionalni inštitut za biologijo setletjih ter povzel projekcije podnebnih spre- matjaz.licer@nib.si memb v 21. stoletju z njihovimi posledicami za življenje v regiji. Morje je večja skrivnost kot vesolje, pravi fizik, filozof, raziskovalec procesov v morju, a tudi plezalec in bralec dr. Matjaž Ličer. Zelo mu je všeč, da zna znanost vedno znova presenetiti, njega pa v tem pogledu še posebno zanimata dinamika izmerjenih gladin in temperatur v severnem Jadranu. 32 ZNOTRAJ VRTINCA 33 Mikroorganizmi so najmanjši, pa vendar najbolj Mikroorganizmi v morju Zato ni težko razumeti, da naravna nihanja abi- številčni, produktivni in raznoliki predstavniki podnebnih sprememb otskih dejavnikov, ki so ključni za rast mikro- prehranjevalnih spletov v vodnih ekosistemih. organizmov, in tudi posledice antropogenih Prav mikroorganizmi igrajo ključno vlogo pri in antropogenih pritiskov pritiskov, vključno s podnebnimi sprememba- kroženju ogljika in drugih osnovnih elemen- mi, onesnaževanjem, vnosi tujerodnih vrst in tov v okolju zaradi svoje sposobnosti uporabe alohtonih vrst mikroorganizmov (tudi patoge-Patricija MOZETIČ svetlobne ali kemične oblike energije ter različ- nov), pomembno vplivajo na sestavo in delova- nih virov hranil, od CO do različnih organskih nje mikrobnih združb ter s tem na strukturo in 2 Tinkara TINTA spojin. Čeprav se ob omembi CO kot enega od produktivnost morskih ekosistemov. Naravna 2 Nacionalni inštitut za biologijo toplogrednih plinov vzbudijo negativni občutki, nihanja oz. spremembe, ki jih povzročajo, lahko patricija.mozetic@nib.si pa je prav ta oblika anorganskega ogljika tista, pri kratko živečih in hitro rastočih mikroorga-tinkara.tinta@nib.si ki je ob sončni svetlobi in sodelovanju foto- nizmih opazujemo v laboratorijskih poskusih avtotrofnih organizmov ključna za tvorbo hra- pod kontroliranimi pogoji, v naravnem okolju ne na začetku vseh prehranjevalnih verig. pa zlasti z analizo dolgoročnih časovnih nizov. V morjih in oceanih je rastlinski plankton ali V predstavitvi so predstavljeni različni primeri fitoplankton tisti, ki v procesu fotosinteze naj-odzivov fitoplanktonske in bakterijske združbe več prispeva k tvorbi organske snovi in se v tem na spremembe fizikalnih in kemičnih parame-lahko primerja s produkcijo obsežnih tropskih trov v okolju kot posledic podnebnih sprememb gozdov na kopnem. Skozi preplet ravni nad pri-in človeških dejavnostih ter tudi sprememb v marnimi producenti, ki jih v prehranjevalnih ve-sestavi in delovanju mikrobne združbe zaradi rigah zasedajo številni prebivalci oceanov – od spremenjenih trofičnih odnosov (npr. masovno zooplanktona do največjih sesalcev –, pridemo pojavljanje želatinoznega zooplanktona) zaradi na koncu spet do najmanjših mikroorganizmov, antropogenih pritiskov ter s tem povezane spre- tj. bakterij. Te s svojimi raznolikimi metaboliz-membe v delovanju in zdravju morskih ekosis- mi razgrajujejo organske spojine nazaj do nji- temov. hovih osnovnih anorganskih gradnikov in jih na ta način naredijo ponovno dostopne za osta- le prebivalce vodnih ekosistemov. Izr. prof. dr. Patricija Mozetič zapiše v knjigi Rastvejitev, ki je izšla lani ob 60-letnici Nacionalnega inštituta za biologijo, da če zelo posplošimo in poenostavimo, bi za razumevanje strukture in delovanja oceanov zadoščal že pogled v kapljo vode, saj je v eni sami kaplji morske vode okoli milijon bakterij in še desetkrat več virusov. V njej pa najdemo tudi do tisoč celic fitoplanktona, z malo sreče pa še kakšnega enoceličnega ali mnogoceličnega predstavnika zooplanktona. Kako se ti mikroorganizmi znajdejo v morju podnebnih sprememb in antropogenih pritiskov, predstavlja z mikrobiologinjo dr. Tinkaro Tinta. 34 ZNOTRAJ VRTINCA 35 Vplivi podnebnih sprememb na Naše morje, pa naj bo slovensko, Jadransko ali sredozemsko morsko biodiverziteto: Sredozemsko, doživlja spremembe. Spopada se z višjimi temperaturami, ki so omogočile, izkušnje iz slovenskega Jadrana da se v severnejše predele prebijejo ribe, ki jih prej nismo opažali na teh zemljepisnih širinah. Podnebne spremembe skupaj s človeškimi de- Lovrenc LIPEJ javnostmi dejansko vplivajo na izrazito preraz- Nacionalni inštitut za biologijo poreditev vrst v celotnem sredozemskem baze- lovrenc.lipej@nib.si nu. Poleg omenjenega širjenja vrst proti severu in prihodu tujerodnih vrst se vpliv podnebnih sprememb odraža tudi na nekaterih ogroženih nevretenčarjih. Še posebno je to očitno na sre- dozemski kameni korali ( Cladocora caespitosa), pri kateri pride zaradi višjih temperatur do pojava bledenja, ko koralo zapustijo fotosintetski endosimbionti. Ne nazadnje pa se bodo podnebne spremembe pokazale tudi na ravni eko- loških sprememb in negativnih posledic v obal- nih mokriščih. Predstavil je konkretne primere vpliva podnebnih sprememb na ravni sloven- skega obalnega morja in obrežnih mokrišč, ki so povezani s pojavi tropikalizacije, bioinvazije, bledenja koral ter drugimi pojavi. Prof. dr. Lovrenc Lipej raziskuje biodiverziteto slovenskega obalnega morja, predvsem njegovo favno in habitatne tipe. Njegova ožja specialnost je ribja združba, veliko pa raziskuje tudi procese bioinvazije in tropikalizacije, s čimer nas je seznanil v prispevku. Predava na več univerzah in je avtor trinajstih monografij. Dejaven je tudi kot urednik znanstvene revije Annales. 36 ZNOTRAJ VRTINCA 37 Stanje in pomen biodiverzitete Biodiverziteta ima nešteto obrazov. Lahko je to slovenskih celinskih vodnih število vseh vrst na izbranem območju, lahko je raznolikost osebkov izbrane vrste ali pa tudi ekosistemov raznolikost odzivov na spremembe v okolju. V vodnih ekosistemih sta ključna okoljska dejav- nika, ki vplivata na večino ostalih, biološko po-Nataša MORI membnih okoljskih dejavnikov, temperatura in Nacionalni inštitut za biologijo hidrološke razmere. Žal sta to dejavnika, ki za-natasa.mori@nib.si radi podnebnih sprememb kažeta izrazite tren- de, ki nakazujejo nepovratno preoblikovanje biodiverzitete vodnih ekosistemov. Slovenija je na globalni ravni vroča točka biodiverzitete podzemnih voda, zaradi turbulentne geološke zgodovine pa tudi površinske vode gostijo šte- vilne ozko razširjene vrste, ki vključujejo ribe in tudi nižje organizme. Pokazala je stanje in pomen biodiverzitete v slovenskih celinskih vodah in možne scenarije v luči trenutnih na- povedi podnebnih sprememb. Dr. Nataša Mori se, poleg drugega, posveča raziskavam podzemne biodiverzitete, pa tudi problematiki mikroplastike v teh eksosistemih. V prispevku nas popelje skozi stanje in pomen biodiverzitete v slovenskih celinskih vodah in možne scenarije v luči trenutnih napovedi podnebnih sprememb. 38 ZNOTRAJ VRTINCA 39 Podnebne spremembe Podnebne spremembe so za celinske vode »iz- Na Nacionalnem inštitutu za biologijo smo v in cianobakterije v celinskih vodah ziv« zaradi: 1) nevarnosti za globalno biodi- letu 2019 začeli razvijati molekularne metode za verziteto in neokrnjeno delovanje ekosistemov, zaznavo cianobakterijskega potenciala na osnovi npr. glede na Vodno direktivo morajo biti vod-metod PCR. Poleg tega smo v okviru evropske- Tina ELERŠEK na telesa vsaj v dobrem ekološkem stanju, kar ga projekta Eco-AlpsWater v vzorcih iz različnih pa zaradi povečane rasti alg ali cianobakterij v vodnih teles izmerili tudi dejanske koncentraci-Nacionalni inštitut za biologijo evtrofnih sistemih ni mogoče; 2) ekstremnih je toksinov v slovenskih vodah ter sekvencira-tina.elersek@nib.si vremenskih dogodkov, npr. močnih padavin, li zaporedja cianobakterijske DNA v okoljskih ki povzročijo povečan odtok hranil s kopne-vzorcih. Tako smo prišli do dodatnih podatkov, ga, kar še poslabša obremenjenost s fosforjem ki so za slovenski prostor povsem novi in neraz-in dušikom; 3) spremenjenega temperaturnega iskani. Še letos bomo odprli spletno platformo režima (po letnih časih), kar vodi v še dodatno ciano slo, kjer bodo predstavljena najnovejša organsko obremenjenost voda, posledično se dognanja za Slovenijo in kamor bodo lahko pre-manjša količina kisika v vodi in povečujejo se bivalci naložili fotografije s svojih območij. Fo-nanosi odmrle biomase v mulju; ter 4) pospe- tografirano območje bomo obiskali, vzorčili in ševanja čezmerne razrasti alg in cianobakterij, analizirali, rezultate pa objavili na spletni plat-tudi toksičnih. Čezmerne razrasti so posledica formi ciano slo. Pri zbiranju informacij lahko globalnega segrevanja, ki povečuje tempera-pomaga prav vsak (kar je predstavljeno tudi v turno razslojenost v jezerih in krepi stabilnost obliki enominutnega videoposnetka na https:// vodnega stolpca, to pa daje prednost plavajo- youtu.be/e8kXBLv-P4k). čim algam in cianobakterijam. Te odvzemajo Za celostno reševanje večje slike tega problema hranila (ogroženim) vodnim rastlinam, njihova si Nacionalni inštitut za biologijo želi še tesnej- čezmerna razrast pa zmanjša biodiverziteto, kar šega sodelovanja z Ministrstvom za okolje in lahko med drugim povzroči tudi invazijo tuje- prostor, Direkcijo za vode, upravljalci vodnih rodnih vrst. Poleg tega cianotoksini predstavljateles in obvodnega prostora, prebivalci ter dru-jo tveganje za ekosisteme, živali in ljudi po vsem gimi deležniki. Le skupaj lahko naredimo načrt svetu (WHO, EFSA). Napovedi pravijo, da se bo upravljanja, ki zmanjšuje tveganja, povezana s Mikrobiologinja dr. Tina Eleršek je specialistka za cianobakterije in število dni v letu s prisotnimi toksičnimi raz- čezmerno razrastjo alg in cianobakterij zaradi njihove toksine. Cianobakterije zmanjšujejo biodiverziteto v vodi, rastmi do leta 2050 več kot podvojilo, ponekod povečane evtrofikacije in podnebnih sprememb. strupene so za vodne živali in tudi ljudi, ki so v stiku s tako vodo. celo potrojilo (1). Dr. Eleršek s sodelavci razvija molekularne metode za zaznavanje cianobakterij in pripravlja predloge za celostno reševanje problemov, ki so povezani s cianobakterijami. Vir 1 Chapra s sod. 2017. Climate change impacts on harmful algal blooms in U.S. freshwaters: A screening-level assessment. Environ. Sci. Technol. 51, 16, 8933–8943. 40 ZNOTRAJ VRTINCA 41 Vzgoja super odpornih sort Zaradi podnebnih sprememb se poleti poveču- S svojimi raziskavami želimo razumeti pred- vinske trte kot prilagoditev je verjetnost dolgotrajne suše, ki med različni-vsem tiste procese, ki potekajo v vinski trti, mi kmetijskimi panogami zelo prizadeva tudi hkrati izpostavljeni virusni okužbi in vodnemu na okoljske spremembe vinogradništvo. To je še posebno izrazito v že stresu. Pri tem smo ugotovili, da rahel vodni sicer sušnih območjih Sredozemlja, kjer je vin-stres okužene rastline manj prizadene, ker so ska trta ena najpomembnejših kulturnih rastlin na stres že prilagojene, medtem ko to za moč- Maruša POMPE NOVAK s tisočletno tradicijo gojenja. Pomanjkanje vode nejši vodni stres ne velja. Z italijanskimi in izra-Nacionalni inštitut za biologijo zmanjšuje količino pridelka v vinogradih, a v elskimi raziskovalci raziskujemo tudi dve novi marusa.pompe.novak@nib.si nasprotju z večino drugih kmetijskih rastlin sorti vinske trte, ki sta bili vzgojeni tako, da sta zmerni vodni stres izboljša njegovo kakovost. odporni proti dvema najpogostejšima glivnima Na količino in kakovost grozdja vplivajo tudi boleznima vinske trte, nas pa zanima, kako se bolezni vinske trte. Višja temperatura ustreza odzivata na sušo. nekaterim povzročiteljem bolezni, s čimer se posredno povečuje verjetnost okužb z njimi. Vinska trta je tako izpostavljena različnim kom-binacijam neživih in živih stresnih dejavnikov, ki pa različno vplivajo na posamezne sorte. Razumevanje zapletenih odgovorov, ki potekajo v vinski trti kot odziv na pomanjkanje vode in bolezni, je ključnega pomena za izbiro sorte in vpeljavo učinkovitih kmetijskih praks za učinkovito rabo razpoložljive vode za namakanje ter za učinkovito zatiranje bolezni. Dezertifikacija ali širjenje puščav je vrsta degradacije tal, pri kateri razmeroma suha kopna regija postane še bolj sušna, običajno izgubi svoja vodna telesa, tudi rastline in prostoživeče živali. Povzročajo jo različni dejavniki, vključno s podnebnimi spremembami, in je velik svetovni ekološki ter okoljski problem. Kako vzgajati sorte vinske trte, ki bi bile hkrati odporne proti naraščajoči suši in povzročiteljem bolezni, nam pojasnjuje raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo in predavateljica na Univerzi v Novi Gorici izr. prof. dr. Maruša Pompe Novak. 42 ZNOTRAJ VRTINCA 43 Prav vsak dan vplivaš na svet okoli sebe. Mednarodna okoljska pogajanja Vse, kar počneš, je pomembno in na tebi je, da se odločiš, kaj pomembnega boš storil. in evropska zelena zakonodaja: — Jane Goodall, britanska primatologinja, kaj to pomeni za Slovenijo? ambasadorka miru pri OZN-u in častna članica Sveta za prihodnost sveta Blaž KURNIK Evropska agencija za okolje (EEA) blaz.kurnik@eea.europa.eu Znanstveniki že desetletja opozarjajo na pet ekolo- ških jezdecev apokalipse, vendar pa so izsledki njihovih raziskav v različnih strokovnih krogih, politiki ali laični javnosti velikokrat razdrobljeni in različno razumljeni. Posledično imamo veliko različnih zavez, ki naj bi vodile do rešitev. Kljub primerom dobrih praks preprečevanja čezmernih vplivov na okolje in ukrepov za izboljšanje stanja okolja rešitve dosti-krat niso dovolj učinkovite in v ne dovolj premišljenih izvedbah celo poslabšajo stanje okolja. Ta sklop prispevkov naj bi osvetlil obe strani. Blaž Kurnik prihaja z Evropske agencije za okolje, pri kateri vodi skupino za prilagajanje podnebnim spremembam ter rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo. Seznanil nas je z evropskim zelenim dogovorom, ki utira pot k podnebni zakonodaji, in svežnjem ukrepov »Pripravljeni na 55«. 44 ZNOTRAJ VRTINCA 45 Podnebne spremembe se dogajajo in obeti niso Kljub vsemu pa le ustavitev izpustov toplo-Ključni nosilci izvajanja nacionalnih politik na Za uspešno prilagoditev je ključen dostop do dobri. Kljub izpolnitvi zavez držav glede zmanj-grednih plinov ne bo ustavila podnebnih spre- lokalnih ravneh razumejo nujnost prilagajanja ustreznih informacij in znanja. Izmenjava infor- šanja emisij v skladu s Pariškim sporazumom memb in njihovih vplivov. Evropa postaja vse in se zavezujejo, da bodo povečevali svojo pod-macij je bistvena za učinkovito odločanje. Kljub (NDC) smo na poti globalnega povečanja tem-bolj vroča, podnebni rekordi se iz leta v leto nebno odpornost (10). Številna evropska mesta temu da že imamo na voljo številne rešitve za perature za vsaj 2,7 °C (2,1–3,5 °C) ob koncu rušijo in to se bo nadaljevalo v naslednjih dese-so z načrtovanjem in izvajanjem novih rešitev že prilagajanje podnebnim spremembam – na pri-stoletja (1). Za boj s podnebno krizo morajo biti tletjih. Zimske padavine se povečujejo in pove-naredila pomembne korake k prilagajanju. Eden mer zgodnje opozarjanje na ekstremne vremen-na globalni ravni sprejete nove zaveze, ki se mo- čujejo tveganje za poplave v vzhodni in severni od načinov prilagajanja so rešitve, ki temeljijo ske in podnebne dogodke ali rešitve, ki temeljijo rajo tudi udejanjiti. Evropi, medtem ko se poletne padavine zmanj- na naravi, kar pomeni v sozvočju z naravo pove- na naravi –, si moramo za njihovo izvedbo še Evropski zeleni dogovor (2) utira pot k podnebni šujejo, kar povečuje verjetnost suš, zlasti v juž- čevati vlogo ekosistemov za zmanjšanje vplivov bolj prizadevati. zakonodaji, ki obravnava podnebno nevtralnost ni Evropi. Slovenija je še posebno občutljiva na podnebnih sprememb in povečanje odpornosti Dodatne naložbe, podprte s sredstvi Evropske in tudi povečuje odpornost proti zaznanim ali pomanjkanje vode in posledično suše, ki v regiji proti podnebnim spremembam. Mesto Ljublja-unije, so nujne za raziskave novih rešitev in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb s že povzročajo velika tveganja (5). Pomanjkanje na je na primer pripravilo načrt, kako izboljšati njihovega izvajanja. Za boljši dostop do znanja prilagoditveno strategijo EU, sprejeto v začetku vode med drugim vpliva na kmetijsko proizvo-obstoječi dostop do zelenih površin in poveča- in financiranja, političnih zavez in sodelovanje leta 2021 (3). Julija 2021 je Evropska komisija dnjo ter posledično na prihodke iz kmetijskih ti delež teh površin v mestu (11, 12). Trava in skupnosti ter vključevanje prilagoditev na po-objavila sveženj predlogov »Pripravljeni na 55« dejavnosti in vrednost kmetijskih zemljišč. Čez-drevesa lahko s senčenjem in transpiracijo zni- dročju vod, biodiverzitete, infrastrukture, ener- (4) za revidiranje in posodobitev zakonodaje EU merna poraba vode v kmetijstvu, industriji in žajo temperaturo zraka za nekaj stopinj Celzija, gije in zdravja ljudi je nujno boljše usklajevanje ter uvedla nove pobude, katerih cilj je zagotoviti, drugih sektorjih že vpliva na kakovost življe-trajnostni mestni drenažni sistemi zmanjšujejo na vseh ravneh upravljanja, od Evropske unije da so politike EU v skladu s podnebnimi cilji – nja v urbanih območjih. Nezadostna količina tveganje poplav in oskrbujejo vodonosnike pod-do nacionalne ter lokalne, vključno s spremlja- zmanjšanjem neto emisij toplogrednih plinov za in kakovost vode lahko negativno vplivata na talnice s filtracijo (13). njem rezultatov in učinkovitosti prilagoditvenih najmanj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi najbolj ranljive člane naše družbe in lahko pri-ukrepov. iz leta 1990 in posledično doseči podnebno nev- spevata k socialno-demografskim razlikam v tralnost do leta 2050. družbi (6). Vedno bolj postaja jasno, da potrebujemo hi- Viri trejše, pametnejše in bolj sistemske prilagoditve. Na ravni Evropske unije je cilj ambiciozne nove 1 https://unfccc.inf/sites/default/files/resource/cma2021_08_adv_1.pdf 2 https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_en strategije za prilagajanje podnebnim spremem-3 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32021R1119 bam povečati odpornost proti podnebnim spre- 4 https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/IP_21_3541 membam (7). Države članice prav tako krepijo 5 https://www.eea.europa.eu/publications/cc-adaptation-agriculture 6 https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts svoja prizadevanja za prilagajanje. Vse države 7 https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/adaptation/what/docs/eu_strategy_2021.pdf članice so sprejele politike prilagajanja, katerih 8 https://www.eea.europa.eu/publications/national-adaptation-policies 9 https://climate-adapt.eea.europa.eu/countries-regions/countries/slovenia napredek v nekaterih primerih spremljajo z na-10 https://www.eea.europa.eu/publications/urban-adaptation-in-europe menskimi okvirnimi kazalniki (8). Slovenija je 11 https://www.eea.europa.eu/publications/urban-adaptation-in-europe sprejela svojo nacionalno strategijo prilagajanja 12 https://climate-adapt.eea.europa.eu/knowledge/tools/urban-adaptation 13 https://www.eea.europa.eu/publications/nature-based-solutions-in-europe leta 2016 in redno pripravlja ocene podnebnih nevarnosti s posebnim poudarkom na ekstre- mih, povezanih s sušo in poplavami (9). 46 ZNOTRAJ VRTINCA 47 Refleksija ključne evropske in sloven- Zakonodaja predstavlja »novo strategijo za analize (4) – zelena rast bi do leta 2050 sicer pri-ske okoljske zakonodaje ter konkretni rast« (1), čeprav obstaja nekompatibilnost med peljala do znižanja TGP, a bi povečala brezposel-rastjo in potrebnimi znižanji toplogrednih pli- nost in neenakost. Predlagani alternativni scena-predlogi, kako naprej nov (TGP) za dosego Pariškega sporazuma (2). rij bi ob okoljskih dosegel tudi socialne cilje. Predlogi predvidevajo razogljičenje do leta 2050, medtem ko je letnica, skladna z znanostjo in Pa-Podobna slika se pokaže na ravni Slovenije. Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta Izidor OSTAN OŽBOLT riškim sporazumom, za t. i. razviti svet okoli leta 2040. Evropska podnebna zakonodaja vključu-2050 (5), krovni nacionalni strateški podnebni Gibanje Mladi za podnebno pravičnost je kar nekaj smiselnih socialnih ukrepov, a so ti dokument, je podnebno nezadostna (36-% re-izidorostanozbolt@gmail.com zgolj dodatek in blažitelj socialnih stisk, nastalih dukcija TGP do 2030 glede na 2005, znanost zaradi zelenih ukrepov. In ne nazadnje ob pozi- predlaga 60 %), povečala bo neenakost ter pospe-tivnem obujanju (zelene) industrijske politike šila degradacijo narave (npr. spodbujanje hidroe-predlogi za zdaj nimajo trdne finančne zaslom- lektrarn). Nezadostnost predlogov se še posebno be in ne predvidevajo sprememb vprašljivih vidi ob obravnavi 10. krovnih predlogov z daljšo maastrichtskih kriterijev. Nezadostnost evropske obrazložitvijo Mladih za podnebno pravičnost zakonodaje se še bolj vidi ob zoperstavitvi le-te z (6), ki prežemajo vse družbene podsisteme in bi alternativnim dokumentom Novi zeleni dogovor ob realizaciji usmerili Slovenijo k novi razvojni za Evropo (3). Ta prepozna neenakost, okoljski paradigmi zagotavljanja dostojnega življenja za zlom in avtokracijo kot tri osrednje probleme, vse ob spoštovanju naravnih omejitev planeta. ki jih je treba reševati sočasno. Zamenjava BDP Predlogi med drugim obsegajo zeleno davčno z indikatorjem resničnega napredka (GPI) kot reformo, 1500 kakovostnih in visoko učinkovi-glavnim merilom razvoja, zagotovljena zelena tih javnih najemnih stanovanj na leto, pravično delovna mesta, ekonomska demokracija, ukini-opuščanje premoga do leta 2030, štiridnevni de- tev davčnih oaz, davek na finančne transakcije, lovni teden ob istem plačilu po letu 2025, zele-obsežnejše financiranje prek zelenih obveznic, na zajamčena delovna mesta na področju skrbi izdanih od EIB, spremembe prostotrgovinskih za posameznika, skupnost in naravo, pripravo sporazumov in drugi ukrepi so le nekateri, ki bi naravovarstvenih izključitvenih območij, kjer je razvojno paradigmo Evrope zastavili na drugač- gradnja elektrarn prepovedana, ter ne nazadnje nih socio-ekoloških temeljih. Na smelost takšnih humanistično in naravoslovno ozelenitev vseh predlogov opozarjajo tudi makroekonomske ravni izobraževanja. Izidor Ostan Ožbolt, magistrski študent na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, je že kot osnovnošolec kritično spremljal svet Viri okrog sebe. Danes poudarja, da Mladi za podnebno pravičnost niso 1 European Commission. 2019. The European Green Deal. Brussels: https://ec.europa.eu/ zgolj protestniki, ki nečemu nasprotujejo, kar je pogost očitek, temveč info/sites/default/files/european-green-deal-communication_en.pdf ponujajo tudi konkretne konstruktivne vsebinske rešitve. V prispevku 2 Hickel, J. in Kallis, G. 2020. Is Green Growth Possible?. New Political Economy, Vol. 25(4), str. 469–486 predstavlja vizijo družbe, kot si jo želijo mladi, predvsem njegovi 3 Adler, D. in drugi. 2019. Blueprint For Europe’s Just Transition: The Green New Deal for somišljeniki v gibanju Mladi za podnebno pravičnost. In ta vizija Europe. Brussels: Democracy in Europe Movement 2025 sploh ni utopija. 4 D’Alessandro, S. in drugi. 2018. EUROGREEN Model of Job Creation in a Post-Growth Economy. Brussels: The Greens/EFA 5 Ministrstvo za okolje in prostor. 2021. Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50). Dostopno na https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-2552/resolucija-o-dolgorocni-podnebni-strategiji-slovenije-do-leta-2050-redps50 6 Mladi za podnebno pravičnost. 2019. Zahteve gibanja Mladi za podnebno pravičnost – september 2019. Dostopno na https://docs.google.com/document/d/1b-x0kygmLIsAgTzgc xQ2FaI96W8yMcF26aT1abqxbA8/edit?fbclid=IwAR34qBhQA-1hUPzNOGmDHN5rbDrhFNk7 hp4a0OHSvoymW2ifZ4Ztqknc05g 48 ZNOTRAJ VRTINCA 49 Na vodi čoln plava ali potone. Planetu Zemlja, modremu planetu, življenje daje Varstvo okolja je vse preveč mantra političnih in Kaj si želimo? voda, je le en vodni krog. Vse, kar se zgodi na družbenih gibanj, ne pa prepoznana praksa. Gre kopnem, se odraža v vodi, to je izhodišče. Na-za vprašanja, ali lahko nekaj dovolimo, npr. fito-padena voda nam vrača na svoj način, marsikje farmacevtska sredstva, izpuste odpadnih voda, Mihael Jožef TOMAN na planetu že usodno za pestrost življenja v njej kemikalije v okolju, in kako se odzivamo na in za človeško družbo. Iz vira življenja voda vse ugotovljeno stanje ter kako ocenjujemo tveganja Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani bolj postaja vir smrti in še bolj kruto počasnega za naravo in svoje zdravje. Vodni ekosistemi so mihaeljozef.toman@bf.uni-lj.si umiranja. Kopno in voda sta povezana celota, vse bolj koktejli nevarnih snovi. Kako naprej? So več kot 80 % napadov na vodovja tega planeta res le podnebne težave glavna skrb? se zgodi s kopnega zaradi nas ljudi, od odpadnih voda do odpadkov in onesnažene atmosfere. Okrog nas so sicer zeleni gozdovi in še marsikje cvetoči travniki, pa tudi odpadki z motilci en-dokrinega sistema, ostanki zdravil, delci nano- plastike, hranili. Teh snovi ne okušamo, ne vo- njamo, ne vidimo, tako kot lahko smeti, odpadke in še kaj. So pa resna grožnja vodnim okoljem in posledično nam ljudem. Tudi v Sloveniji. V varovanje vodnega okolja in okolja nasploh smo vnesli koncept družbene in osebne odgo- vornosti v povezavi s trajnostnim razvojem, ki pa ga napačno razumemo. Pogrešam še koncept odgovornosti varovanja narave, saj je preveč prisotno spoznanje, da je koncept trajnostnega © Arne Hodalič in Katja Bidovec razvoja obveza človeštva, da uresničuje skupne cilje družbe. Pri tem pozabljamo, da je temelj vsega narava. Profesorja dr. Mihaela Jožefa Tomana zelo dobro poznata laična in strokovna javnost, kateri redno seznanja z izsledki raziskav. Strokovno sodeluje z Ministrstvom za okolje in prostor ter sodeluje z institucijami pri presojanju vplivov na okolje. Raziskuje in predava na dodiplomskih in podiplomskih študijih Univerze v Ljubljani. Znanstveno raziskuje biološke procese in življenjske združbe v celinskih vodah ter v bioloških čistilnih napravah. Ukvarja se z evtrofikacijo in biološkim ocenjevanjem vodotokov. Sodeluje pri raziskavah kroženja in pretvorb živega srebra v vodnih ekosistemih. 50 ZNOTRAJ VRTINCA 51 Izzive varovanja morja in priobalnega pasu ali onemogočanje doseganja dveh ključnih ciljev Izzivi varovanja morja natančneje – varovanja morskih in obrežnih – zmanjševanje upadanja bviodiverzite in zago-in priobalnega pasu ekosistemov, lahko v grobem naslavljamo na tavljanje dobrega okoljskega stanja morja. Glede dveh oziroma treh ravneh: na varstvenih ukre-na skromni obseg in število morskih ter obal- pih, na usmerjanju človekovih dejavnosti in po- nih zavarovanih območij, slednja v nobenem Robert TURK segov ter na politični ravni. primeru ne predstavljajo zadostne protiuteži Zavod RS za varstvo narave Prva raven izzivov je nedvomno povezana s omenjenim trendom in negativnim vplivom. rob.turk57@gmail.com klasičnimi, neposrednimi ukrepi varstva, tj. z Zato je ključnega pomena ustrezno usmerjanje, ustanavljanjem morskih in obalnih zavarova-organiziranje in ne nazadnje tudi omejevanje nih območij. Ta naj bi bila – v skladu z med- človekovih dejavnosti, ki negativno vplivajo na narodnimi dogovori (CBD) in ne nazadnje tudi morski ekosistem. Nekaj usmeritev za poglavit- z logiko stvari – v prvi vrsti ustrezno prostor-ne pomorske sektorje je bilo nakazanih v nedav- sko opredeljena oziroma umeščena. Naj bi bila no zaključenem Interreg projektu PHAROS4M-ustrezno povezana in naj bi vključevala vse PAs, sicer pa bosta pri usmerjanju človekovih značilne/ključne elemente biodiverzitete slo-dejavnosti v morskem in obrežnem prostoru na venskega morja in morskega obrežja. Da pa bi formalni in vsebinski ravni v prihodnjih letih zavarovana območja lahko tudi uspešno uresni-pomembna dva dokumenta: Načrt upravljanja z čevala opredeljene varstvene cilje, tj. ohranjanje morskim okoljem in Pomorski prostorski plan biodiverzitete in ekosistemskih storitev, mora- Slovenije. Seveda pa bo ključni izziv povezan z jo biti učinkovito upravljana. Slednje vključuje njihovim uresničevanjem v vsakodnevnem živ-spremljanje stanja z vidika biodiverzitete in tudi ljenju. In tu izzivi prehajajo na tretjo, politično spremljanje ter usmerjanje obiska in ne nazad-raven. nje nadzor nad spoštovanjem veljavnih varstve- Izzivi na politični ravni so vsekakor ozko lokalnih režimov. Vse to pa seveda ni izvedljivo brez ni, tj. slovenski, vezani na upravljanje oz. gos-ustreznega, dolgoročno stabilnega financiranja. podarjenje slovenskega morja in morskega ob-V slovenskem morju in na morskem obrežju režja. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da smo verjetno nekje na pol poti, tako z vidika je slovensko morje del jadransko-jonskega in ne Mag. Robert Turk je od začetka do upokojitve v začetku 2021 vodil opredelitve reprezentativne mreže zavarovanih nazadnje tudi sredozemskega bazena ter da je piransko območno enoto Zavoda za varstvo narave. Zavod je državna območij kakor tudi z vidika njihovega učinko-uspešnost gospodarjenja s slovenskim morjem strokovna inštitucija, ki v skladu s pooblastili Zakona o ohranjanju vitega upravljanja. in torej tudi uspešnost njegovega ohranjanja narave in ustreznih mednarodnih konvencij skrbi za naravno okolje Druga raven izzivov se nanaša na človekove de-posredno ali neposredno odvisna od dogajanja po območnih enotah. Piranska pomeni 2 % državnega ozemlja, je pa javnosti in posege v morje in morsko obrežje v širšem bazenu. Zato je pravzaprav ključen iz-edina ob morju, kar Slovenijo uvršča med pomorske in sredozemske ter njuno neposredno zaledje. Rezultati projekta ziv na politični ravni proaktivno sodelovanje v države. Za svoje odlično komuniciranje dela območne enote Piran Medtrends namreč jasno kažejo na to, da so ra-subregionalnih, regionalnih in globalnih pro- s splošno javnostjo je prejel priznanje Prometej znanosti Slovenske zvojni trendi skoraj vseh človekovih dejavnosti, cesih ter mehanizmih, kot so jadransko-jonska znanstvene fundacije. vezanih na morski in obrežni prostor jadranske- komisija, Barcelonska konvencija in ne nazadnje ga bazena, usmerjeni strmo navzgor. Navedeno Konvencija o biološki raznovrstnosti. ima za posledico stopnjevanje negativnih vpli- vov na morski ekosistem Jadrana in posledično 52 ZNOTRAJ VRTINCA 53 Leta 1964 je Francija opredelila okvir za Leta 2013 je Francija objavila seznam rečnih Zaščita in obnova rek upravljanje voda, ki je pripeljal do ustanovitve 6 strug, na katerih je v petih letih treba ponovno v Franciji agencij za vodo in 7 odborov za porečja (vključ- vzpostaviti ekološko kontinuiteto. Samo v po- no s Korziko). Agencije za vode so odgovorne rečju Rone je bilo na seznamu za prednostno za izboljšanje kakovosti vodnega okolja, tako da odstranitev opredeljenih nekaj manj kot 1400 Benoît TERRIER so izpolnjeni cilji okvirnih direktiv EU o vodah pregrad in jezov. Doslej so ekološko kontinuite-Agence de l’eau Rhône Méditerranée Corse, Francija (WFD). Zbirajo okoljske davke in subvencioni-to vzpostavili na več kot 3000 jezovih, od tega Benoit.TERRIER@eaurmc.fr rajo občine, industrijske ali kmetijske enote za na 732 s prednostnega seznama. Petletni rok za zmanjšanje onesnaževanja ali obnovo rek. Leta dokončanje vzpostavitve ekološke kontinuitete 1992 je Francija sprejela zakon o vodah, ki je na prednostnih strugah so podaljšali, saj je delo vključeval načrte za upravljanja povodij, spreje-trajalo več časa, kot je bilo prvotno načrtovano. tih leta 1996. Ti načrti postavljajo temeljna na-Kljub temu so bili projekti za odstranjevanje čela za resnično celostno upravljanje voda (voda pregrad, izgradnjo ribjih prehodov ali obvozne je »skupna dediščina naroda«), kot sta potreba reke in odpiranje poplavnih vrat za vzpostavi-po izvajanju upravljanja rek na ravni povodja in tev kontinuitete sedimentov med morfogenimi izboljšanje kakovosti vode ter vodnih habitatov. poplavami vse pogostejši in, ob upoštevanju Postavili so si cilje v smislu ekološke obnove rek. različnih načinov uporabe pregrad v projektnih V Franciji so v 90. letih potekali prvi resnično načrtih, vse bolj integrirani. Med letoma 2013 ambiciozni projekti obnove rek, ki so v poreč- in 2018 so izvedli tudi pomembno morfološko ju Rone in korziškem porečju vključevali tudi obnovo na skoraj 500 km degradiranih rečnih načrte za vrnitev prostora vodi. V začetku je bil strugah v porečju Rone s preoblikovanjem po-glavni cilj ohraniti in obnoviti prostor, ki ga reka ravnanih rečnih strug, odstranitvijo ali odmi-potrebuje za svoje ekološke procese, kot je rav-kom nasipov, da se naredi prostor za reko, ob- novesje sedimentov ali povezanost z mokrišči, novo obrežne vegetacije, vnosom grobih usedlin kasneje pa je upravljanje rečnega prostora vklju-v zarezane rečne struge itd. Takšni projekti so čevalo tudi zaščito pred poplavami. bistvenega pomena v času, ko zaradi podneb- Po sprejetju okvirne direktive o vodah je bila nih sprememb prihaja do ekstremnih dogodkov, Benoît Terrier je vodja hidromorfoloških raziskav v porečju Rone pri zaščita in obnova vodnega okolja ena glavnih vključno s sušami, povezanimi z daljšimi ob-francoski agenciji za vode. Predstavil nam je nekaj, kar po navadi prednostnih nalog za dosego dobrega ekolo-dobji suhih strug. Ti projekti omogočajo ribjim imenujemo primer dobre prakse oziroma z drugimi besedami, vse škega stanja. Zaradi spremenjenega hidrolo-populacijam, da lahko v ekstremnih razmerah se da, če stopijo skupaj znanstveniki z različnih področij in politiki. škega režima v porečju Rone kar 35 % vodnih odplavajo v manj prizadeta območja rek. Seveda pot še ni prehojena do konca, rezultati odstranjevanja teles ni v dobrem ekološkem stanju, 45 % moti-pregrad na Roni ter posledično zmanjšanje poplav in vračanje jo jezovi in pregrade, 49 % pa ima degradirano biodiverzitete pa so že vidni. morfologijo. 54 ZNOTRAJ VRTINCA 55 Povezovanje obnove rek z zaščito pred poplava-Drugi pomemben zakon v Franciji določa, da Naravne rešitve prispevajo tudi k prilagajanjem mi se je iz različnih razlogov izkazalo za zaplete-je najmanjši pretok za rečno pregrado najmanj podnebnim spremembam, izboljšujejo kakovost no. Tradicionalne inženirske rešitve za izvajanje 10 % pretoka ali najmanjši biološki pretok, če vode in prinašajo več družbeno-ekonomskih zaščite pred poplavami so pogosto temeljile na 10 % ni dovolj. To pomeni, da mora biti tok za koristi. Na reki Yzeron, južno od Lyona, je bila trdem inženiringu, umetnem ravnanju in šir-hidroelektrarnami najmanj 10 % rečnega preto- reka zelo kanalizirana v gostem mestnem oko- jenju rečnih kanalov, odstranjevanju obrežne ka. Spremljanje reke Rone južno od Lyona je po-lju. Videli so jo kot »izgubljeno« reko, ki je red-vegetacije in gradnji nasipov zelo blizu reke. kazalo, da je ta ukrep v kombinaciji z morfolo-no močno pojavljala kljub nasipom. Sprejeli so Takšne rešitve so bile pretežno izvedene na ra- ško obnovo prinesel znatno povečanje reofilnih odločitev, da reko obnovijo, ji povečajo pros- čun biodiverzitete v rekah. Ker je obstajala kul-vrst. Podatki dvajsetletnega spremljanja kažejo, tor z odstranitvijo betonskega kanala in parki-turološka pregrada med deležniki, ki se ukvar- da je ukrep trajnosten in da obnova ribje popu- rišča, obnovijo obrežno vegetacijo ter vzposta- jajo z ekologijo in obnovo rek, in tistimi, ki se lacije bolj spominja na veliko alpsko reko kot na vijo ekološko kontinuiteto z odstranitvijo jezov ukvarjajo s poplavno ogroženostjo, so bile tudi Rono. in pregrad. Rezultat obnove reke je, da se lah- ponujene rešitve za upravljanje rek drugačne. Za Naravo lahko obnovimo z naravnimi rešitvami ko postrvi ob ekstremnih dogodkih zatečejo v rešitev tega vprašanja je bilo sprejetih več ukre-s sočasnim zavarovanjem pred poplavami. Take prostore, ki jim prej niso bili dostopni. Povečala pov. Zakon o modernizaciji javnega delovanja z rešitve so zelo primerne tudi za odstranjeva-se je tudi njihova genetska raznolikost. Koristi dne 27. januarja 2014 je določil ciljno, obvezno nje onesnaženih voda ali polnjenje podtalnice. obnove reke presegajo tiste, povezane z biodi- pristojnost, povezano z upravljanjem vodnega V Franciji so te rešitve že delovale na številnih verziteto. Zdaj bolj naravno okolje uživa lokalno okolja in preprečevanjem poplav, in jo zaupal območjih. Običajno vključujejo tri ključne ideje: prebivalstvo, vegetacija pa poleti prinaša sveži-občinam ter skupinam občin. Od leta 2018 je (1) Pustiti reki prostor z odpiranjem reke in po-no. Na reki Herbasse, v departmajih Drôme in odgovornost za vzdrževanje in obnovo rek ter večanjem območja širjenja poplav. To rešitev so Isère, so ekološko obnovo izvedli na skupno 20 objektov za zaščito pred poplavami izključno na že uporabili na Nizozemskem in v Veliki Brita-pregradah, s čimer so obnovili 35 km rek. občinah in javnem medobčinskem sodelovanju. niji. (2) Upočasnitev rečnih tokov z dopustitvijo V smislu obnove rek je na voljo še več poti, kako V porečju Rone sta načrta vodne direktive in ponovnega vijuganja, vzpostavitve neprekinje-doseči cilje iz vodne direktive. Nujno bo treba obvladovanja poplavne ogroženosti skladna, saj nega transporta sedimentov, obnova obrežne premostiti vrzel med gradbeniki in biologi, pri vsebujeta podobna poglavja, skrbno izdelana z in poplavne vegetacije, kjer je to primerno. (3) čemer bi zelo pomagala močnejša politična volja državnimi službami, odgovornimi za poplavno Upravljanje vode ob jezu, da se sprejmejo pra-za izvajanje naravnih rešitev. Proces teče, napre-ogroženost in ekološko obnovo reke. Dokument vilne odločitve za preprečitev poplav nad in pod dek je že viden, podnebne spremembe pa posta-vključuje načrt, ki prikazuje prednostne naloge jezom. jajo ključno gonilo nujnih prilagoditev. glede poplavne ogroženosti in obnove rek ter spodbuja rešitve, ki temeljijo na naravi. 56 ZNOTRAJ VRTINCA 57 Hidromorfološko stanje slovenskih vodoto- Hidromorfološko stanje vodotokov in njihovo Izboljšanje hidromorfološkega kov smo v preteklosti osvetlili z zelo različnih izboljševanje je tudi pomemben del ukrepov za stanja slovenskih vodotokov zornih kotov, npr. na osnovi njihove vodnogo- zadrževanje voda (ukrepi zaradi varstva pred spodarske urejenosti (prisotnosti regulacijskih poplavami in sušami) ter za načrtovanje in iz-ukrepov), njihovega stanja kot dela vodne kra- vajanje sonaravnih rešitev (ang. nature based Matjaž MIKOŠ jine, njihovega stanja kot dela hidroekoregije, solutions) na področju urejanja voda. Hidro-Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani z vrednotenjem hidromorfoloških referenčnih morfologija je tako obravnavana tudi v katalogu matjaz.mikos@fgg.uni-lj.si odsekov in z zasnovo hidromorfološkega moni- protipoplavnih ukrepov v Sloveniji. toringa, z oceno ekološkega stanja površinskih Hidromorfološka pestrost vodotokov je pogoje-voda ali s skrbno razvitim hidromorfološkim na z rečno dinamiko in je pomemben prispevek sistemom SIHM za vrednotenje njihovega hi-k ohranjanju biodiverzitete. A če želimo izbolj-dromorfološkega stanja. šati hidromorfološko stanje slovenskih vodoto- Ocenjevanje hidromorfologije vodotokov je kov, bomo morali vodam nameniti več prostora nedvomno izrazito interdisciplinarno in zah-in ustrezno prilagoditi prostorski razvoj Slove-tevno opravilo. Če želimo stanje izboljšati, ga nije. Pravzaprav naj bi vodam le vrnili prostor, moramo najprej znati oceniti, ga zajeti v vsej ki so ga oblikovale v preteklih stoletjih. Kako to njegovi pestrosti z ustreznim monitoringom. storiti pa ni le inženirski ali ekološki problem, Metode daljinskega zaznavanja so v veliko po-temveč v veliki meri družbeni izziv, ki ga mo- moč, da se lahko spreminjanje hidromorfo- ramo obravnavati v okviru razprav o vzdržnem loškega stanja vodotokov spremlja v čim bolj razvoju Slovenije, kjer imajo voda, energija in realnem času. Primerjave sprememb tlorisnega hrana osrednjo vlogo. poteka vodotokov v stoletjih in desetletjih, pogosto izvedene s kartografskimi orodji, danes ne zadoščajo več, lahko pa so osnova za razumevanje dolgoročnih trendov in iskanje zakonitosti rečne dinamike. Hidromorfološko stanje želimo ocenjevati mnogo bolj podrobno, kar zahteva Dr. Matjaž Mikoš je redni profesor za inženirsko hidrotehniko in tudi razumevanje rečnih procesov in njihove hidrologijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v dinamike v času in prostoru. Ljubljani ter redni član Inženirske akademije Slovenije. S svojim Zaradi podnebne variabilnosti in izrazitih pod-znanstveno-raziskovalnim, razvojnim in strokovnim delom prispeva nebnih sprememb v zadnjih desetletjih so vo-v zakladnico znanj in k reševanju problemov na področju urejanja dotoki lahko le v dinamičnem, nikakor pa ne v vodotokov in hudourniških območij, varstva pred zemeljskimi plazovi, statičnem ravnovesju, saj se prilagajajo stalne-je tudi strokovnjak na področju celovitega upravljanja voda na ravni mu spreminjanju robnih pogojev v porečju. Z porečij in zmanjševanja tveganj ob naravnih ter drugih nesrečah. nekaj primeri je ponazorjeno spreminjanje časa Opravlja različne funkcije v mednarodnem prostoru, kot je mesto nastopa poplav, spreminjanje njihove pogosto-podpredsednika Mednarodnega konzorcija za zemeljske plazove s sti in časa nastopa ter spreminjanje erozivnosti sedežem v Kyotu na Japonskem in članstvo v Znanstveno-tehničnem padavin in proženja zemeljskih plazov kot vira odboru Mednarodnega raziskovalnega združenja INTERPRAEVENT s sedežem v Celovcu v Avstriji, ki je usmerjeno v preventivno delovanje rečnih plavin, ki so pomemben del rečnega reži-na področju varstva pred plazovi, poplavami in hudourniki. Predstavil ma, ki določa hidromorfološko sliko vodotoka. nam je svoje delo in vizijo za izboljšanje hidromorfološkega stanja slovenskih vodotokov. 58 ZNOTRAJ VRTINCA 59 Amazonski biom je začel nastajati pred približ- S katerimi ukrepi bi lahko zmanjšali te negativne Globalne spremembe no 65 milijoni let z dvigom gorstva Cordillera vplive v Amazoniji? V teku je več programov in in ribe Amazonije dos Antes. Za to obdobje značilni tektonski pre-projektov Nacionalnega inštituta za znanost in miki in podnebne spremembe območje obliku- tehnologijo (INCT). Med njimi je INCT ADAP- jejo še danes. Gorska veriga usmerja velikanske TA, ki uporablja niz klimatskih sob. V sobah Adalberto Luis VAL količine vode proti brazilski obali skozi naj- potekajo simulacije podnebnih scenarijev, ki Instituto Nacional de Pesquisas da Amazônia (INPA) daljšo reko na planetu – Amazonko. Amazon-jih je za leto 2100 napovedal Medvladni odbor in Brazilska akademija znanosti, Brazilija ka v Atlantski ocean spusti približno 250.000 za podnebne spremembe Združenih narodov dalval.inpa@gmail.com m3 vode na sekundo. To je kar 20 % vse slad- (IPCC). Inkubacija začetnih ličink tambaquija, twitter: @val_amazon ke vode, ki vstopa v oceane po vsem svetu. Za ene gospodarsko najpomembnejših rib v Ama-območje so značilne tudi sezonske izmenjave zonki, je že pokazala, da imajo hude motnje v poplav in upada vode. To daje območju dinami-razvoju. Izbira vrst, odpornih proti učinkom ko, ki omogoča intenzivno interakcijo vodne- podnebnih sprememb, bo ključnega pomena za ga sistema z vlažnim gozdom »terra firme«, ki zagotovitev varnosti preskrbe s hrano v regiji. sezonskih poplav nima. Scenarij dopolnjujejo Prav zaradi oskrbe s hrano, pa tudi zaradi dru-vode različnih barv, ki odražajo posebne kemij- gih družbenih zahtev, je nujno začeti uporablja-ske in fizikalne lastnosti vode. Poudariti mora-ti ciljano usmerjene rešitve. Glede na podatke mo, da ima Amazonija celinske razsežnosti, saj OZN že vemo, da se izguba biodiverzitete od- se razprostira po vseh državah severne Južne raža v zmanjšani proizvodnji hrane in to najbolj Amerike na površini 7,76 milijona km2, od tega v najrevnejših državah, kjer je, paradoksalno, je več kot 5 milijonov na ozemlju Brazilije. Ta biodiverziteta največja. Kot rešitev moramo raz-ogromni amazonski prostor je dom biodiverzi- iskati informacije, ki so še skrite v Amazonskem tete, ki nima primerjave z ničemer na planetu. gozdu. Na njihovi osnovi moramo sestaviti ve-Rastline, živali in mikroorganizmi so razpore- rige vrednosti in opredeliti ključne dejavnike za jeni po območju, tako da je na vsakem posame-povečanje njihove konkurenčnosti in trajnosti, znem delu območja del te velikanske biodiver- kar bo zagotovilo socialno vključenost. Obstaja zitete, vključno s številnimi mikroorganizmi, ki veliko priložnosti, ki vključujejo ribe, sadje, vlak-so lahko potencialni povzročitelji bolezni ljudi. na in aktivne sestavine. Ker uvoz informacij ni Amazonija ni izvzeta iz globalnih katastrof, kot vedno najboljši način, so znanost, tehnologija in so onesnaženja različnega izvora. Nove izzive ji inovacije, razvite posebno za Amazonijo, bistve-predstavljajo učinki, povezani z globalnim se- nega pomena in seveda sta potrebni tudi izobra- Dr. Adalberto Luis Val je brazilski biolog, raziskovalec in univerzitetni grevanjem, ki jih pospešujejo različni lokalni ževanje in sodelovanje na različnih področjih profesor. Je nosilec velikega križa nacionalnega reda za zasluge za vplivi, kot so gozdni požari. Oktobra 2021 smo v znanja (INCT ADAPTA – CNPq, FAPEAM in znanost in redni član brazilske akademije znanosti in raziskovalec ter ozračju izmerili 413 ppm CO . Taka koncentra-CAPES). 2 profesor na Nacionalnem inštitutu za amazonske raziskave (INPA). cija CO v ozračju v Amazoniji povzroča segre- 2 Ukvarja se predvsem z raziskavami amazonskih rib in okoljskih vanje in zakisanje vode z malo kisika. Različne prilagoditev podnebnim spremembam. Predstavil je globalni pomen ocene kažejo, da so nekatera območja v Amazo-Amazonije in ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov podnebnih niji že prenehala sprejemati in shranjevati ogljik sprememb v tem izjemnem delu našega planeta. ter da so v njej območja, ki bi se lahko segrela tudi za 4,5 °C. V takih območjih bi lahko prišlo do izgube biodiverzitete, kar bi različno vplivalo na obnovo teh občutljivih območij. 60 ZNOTRAJ VRTINCA 61 Po ocenah naj bi na Zemlji izumrlo že 99 % vseh Zaradi različnih kataklizmičnih geološko ali Izumiranje vrst in propadanje vrst. Povprečna starost vrste pa naj bi po izrapodnebno pogojenih dogodkov je prišlo v ekosistemov, tudi pred čunih znašala 1–10 milijonov let, čeprav naj bi Zemljini zgodovini do petih obdobij množič- vrste izumirale ne glede na njihovo evolucijsko nega izumiranja. V obdobju holocena, zadnjih domačim pragom starost. Globalno izumrtje je seštevek vseh lo- 11.500 let, je od 6400 vrst sesalcev globalno izu-kalnih izumrtij vrste. Lokalno izumrtje pomeni, mrlo 255 vrst (4 %), od 9800 vrst ptic pa vsaj 523 da vrsta izgine iz določene regije ali območja. vrst (6 %), te številke pa so zelo verjetno podce-Al VREZEC To pa ni le izginotje, pač pa pomeni izgubo po- njene. Na primeru ptic so glede na fosilne ostan-Nacionalni inštitut za biologijo pulacije, ki je lahko nosilec svojstvenega gen- ke izračunali, da je normalna hitrost izumiranja al.vrezec@nib.si skega zapisa, ki je drugačen od drugih popula- nekako 1 vrsta v 83 letih, danes pa se je ta hitrost cij iste vrste, pri čemer gre lahko za evolucijsko pospešila na 1 vrsto v 3–4 letih. Vstopili smo v pomembno enoto, kar pomeni izgubo genske obdobje tokrat že šestega množičnega izumira-pestrosti in posledično biodiverzitete. nja vrst v Zemljini zgodovini. Pospešeno izumi- Populacije imajo metapopulacijsko struktu- ranje vrst pa ni značilnost le zadnjega obdobja, ro, pri čemer ima vsaka subpopulacija svojo saj zlasti interpretacije fosilnih najdb kažejo, da rodnost in smrtnost, dodatno pa osebki med se je vse skupaj začelo pred okoli 40.000 leti, kar subpopulacijami tudi prehajajo. V donorskih sovpada z začetkom bliskovitega širjenja človeš- populacijah je rodnost višja od smrtnosti, zato ke vrste po planetu. je taka subpopulacija z odseljevanjem viška Ključni dejavniki, ki so pripeljali do izumrtja osebkov sposobna širjenja in napajanja drugih vsaj ene vrste, so prelov, vnosi tujerodnih vrst subpopulacij. Obratno pa v ponornih populaci-in uničevanje oziroma spremembe okolja. Da- jah smrtnost presega rodnost, zato niso zmožne nes je tik pred izumrtjem 1,7 % oziroma 515 samoohranjanja in so odvisne od priseljevanja vrst vretenčarjev, katerih globalna populacija ne osebkov iz donorskih populacij. Zaradi poslab-presega 1000 osebkov. Večina teh vrst je prišla šanja razmer v okolju se lahko donorske popu-na kritično velikost populacij v zadnjem stole- lacije začno spreminjati v ponorne. Ponorna tju, vrtinec izumiranja pa se bo nadaljeval zaradi populacija, kjer je priseljevanje osebkov pre-izumrtij, ki v kaskadnem efektu poganja izumr- majhno za ohranjanje, se začne zmanjševati in tja drugih vrst. Ta lahko zajame tudi človeka sa-drseti proti izumrtju. Ta proces je lahko dolg, mega, ki zaradi okoljskih posegov in lova sproža Glavno raziskovalno delo doc. dr. Ala Vrezca z Nacionalnega inštituta pri čemer prihaja do vse počasnejšega obnav-tudi medvrstne preskoke zajedavcev, kakršna je za biologijo so raziskave v ekologiji. Zlasti ga zanimajo ptice in med ljanja populacij. Proti koncu procesa izumiranja epidemija virusa SARS-CoV-2. Te izsledke na njimi še posebno sove. Raziskuje pa tudi hrošče, potočne rake in se lahko ohranijo le še osebki enega spola, kar bolje raziskanih vretenčarskih vrstah pa na ža-problematiko tujerodnih vrst. Pri svojem delu ugotavlja, da izumiranje pri dvospolnih vrstah že pomeni funkcional-lost podpirajo tudi raziskave žuželk, katerih šte-vrst ni nekaj zunanjega, nekaj, kar se dogaja drugim, ampak vrste no izumrtje. S poginom zadnjega osebka pa je vilčnost naj bi se v Evropi zmanjšala za kar 47 %. izumirajo in ekosistemi propadajo tudi pred domačim pragom. proces izumiranja zaključen. Glede na mate- matične modele proces izumiranja ne poteka linearno. Sprva je proces upadanja populacije počasnejši, kasneje, ko populacija doseže kritič- no majhnost, pa se pospeši. V tej zadnji fazi je tudi ob morebitni pomoči z naravovarstvenimi ukrepi okrevanje populacije zelo počasno in po- gosto neuspešno, če zares niso uporabljeni izjemno rigorozni in učinkoviti ukrepi. 62 ZNOTRAJ VRTINCA 63 Ali vrste izumirajo tudi v Sloveniji? Zaradi Okoljska kriza kot izziv vpetosti v širši evropski prostor v Sloveniji res ne beležimo globalnih izumrtij, vendar pa je, za etiko in izobraževanje kot kaže, v Sloveniji lokalno v zadnjih 500 le- tih izumrlo vsaj 7 vrst sesalcev (10 %), 16 vrst Tomaž GRUŠOVNIK ptic (7 %) in 4 vrste rib (4 %). Drugačne deleže pa razkrijejo analize muzejskih entomoloških Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem zbirk, kjer je med izbranimi, bolje proučeni- tomaz.grusovnik@pef.upr.si mi skupinami hroščev kar 20 % vrst pri nas že izumrlo. Izgubljene vrste je danes mogoče oh- ranjati le še kot muzejske primerke ali v redkih primerih kot preživele primerke v živalskih ali botaničnih vrtovih. Pri ohranjanju vrst v naravnih ekosistemih, kar se je izkazal do zdaj naju- činkovitejši pristop, so strokovnjakom v veliko pomoč rdeči seznami ogroženih vrst, ki opre-deljujejo verjetnost izumrtja posameznih vrst. Kljub temu pa je v Sloveniji, »vrtu Evrope«, še vedno pomembnejši gospodarski razvoj, ohranjanje narave pa ne predstavlja drugega kot coklo razvoju. Vendar kratkovidno osredotoča- nje na takojšnjo gospodarsko in družbeno ko- rist pogosto vodi v dolgoročne negativne učinke ne le na ekosisteme, ampak tudi na interese prihodnjih človeških generacij. Konec koncev gre za biodiverziteto, katere del smo tudi ljudje, in šesto množično izumiranje lahko vključuje tudi nas. Ohranjanje biodiverzitete zato ni le zanese-Dr. Tomaž Grušovnik, izredni profesor na Univerzi na Primorskem, njaško naravovarstvo, pač pa nuja za preživetje je filozof mlajše generacije. Dejaven je na področju filozofije prihodnjih generacij ljudi. pragmatizma in se ukvarja z vlogo in položajem filozofije v družbi ter s problematiko izogibanja vednosti in izmikanja odgovornosti v navezavi na etiko. Obravnava tudi humanistične perspektive okoljske problematike in etiko živali ter filozofijo vzgoje in izobraževanja. Njegova monografija Hotena nevednost je poskus celovite obravnave fenomena, ki se ga vsi zavedamo, a ga le slabo poznamo: izogibanja resnici. Glavno sporočilo knjige je v svojem predavanju navezal na okoljsko krizo, s katero se spopadamo. 64 ZNOTRAJ VRTINCA 65 Kljub desetletjem prizadevanj znanstvenikov, aktivistov, novinarjev in drugih vršilcev se stanje na področju onesnaževanja narave bodisi s toplogrednimi izpusti bodisi z mikroplastiko ali PREUSMERITEV ostalimi onesnažili ne zmanjšuje. Sklepati, da je naraščajoče onesnaževanje še zmeraj posledica TOKA VRTINCA slabe informiranosti javnosti, je zato neuteme- ljeno. Težava človekovega čezmernega posega- Najboljši čas za zasaditev drevesa je bil pred dvajsetimi leti. nja v okolje tako ni posledica neinformiranosti, Drugi najboljši je zdaj. pač pa prej hotene nevednosti, načrtnega izogi- banja in zanikanja podatkov, ki kažejo na kata- – kitajski pregovor strofalen vpliv človekovih posegov na okolje. Pri osveščanju moramo tako imeti v mislih dejstvo, da ljudje nismo zgolj prazne posode, v katere bi lahko shranili ustrezne informacije in jih s tem V treh okroglih mizah, ki so vključevale najširši krog napolnili z znanjem, pač pa da svet okoli sebe deležnikov, smo se dotaknili treh ločenih proble-razumevamo na podlagi svojega spoznavnega mov, povezanih s simpozijem, in za vsakega posku-značaja. Vednost za človeka nikoli ni nevtralna šali najti/predlagati konkretne rešitve. informacija, tako kot je datoteka za računalnik, pač pa je pomensko bogata mreža vrednot, prepričanj in stališč. Preden torej naslavljamo okoljsko zanikanje, moramo pogledati, posledica česa je. Misel na nenadno in radikalno spremembo življenjskega sloga, ki bi postalo bolj okoljsko vzdržno, za marsikoga predstavljajo velik stres, saj posamezniki iz načina življenja črpamo svoje identitete in smisel. 66 PREUSMERITEV TOKA VRTINCA 67 1. tema: Zaključki okrogle mize Izumiranje vrst in predlagane rešitve • Nobenih ovir ni, da človeštvo s svojimi znanji ne bi preprečilo nadaljnjega izumiranja vrst in propadanja ekosistemov. Predsedujoča: • Biodiverzitetna genomika je ključna za učinkovito in gospodarno ohranjanje Matjaž Kuntner (NIB) vrst ter ekosistemov. Al Vrezec (NIB) • Potrebna je nacionalna, medinštitucionalna zbirka dednega materiala vrst = matjaz.kuntner@nib.si nacionalna kriozbirka in njena vključitev v mednarodne sheme, npr. Global al.vrezec@nib.si Genome Biodiversity Network. • Potrebna je nacionalna strategija spremljanja biodiverzitete in ukrepov za njeno varovanje. Predlagamo ustanovitev vladnega posvetovalnega organa Udeleženci: (konzorcija inštitucij) za reševanje biodiverzitetne krize. Jonathan Coddington (Smithsonian National Museum of Natural • Zagotovljeno mora biti redno posodabljanje rdečih seznamov ogroženih vrst History (Genome Initiative), ZDA) kot ključnega orodja za preprečevanje propadanja biodiverzitete. Dixon Kingsley (King’s Park and Botanical Garden, Perth, Australia) • Za biodiverzitetno znanost in stroko naj bodo ustanovljeni posebni Lovrenc Lipej (Morska biološka postaja Piran – NIB) nacionalni skladi za financiranje raziskav in znanstveno podprtih ukrepov. Martina Orlando Bonaca (Morska biološka postaja Piran – NIB) • Pri projektih upravljanja prostora in izkoriščanja naravnih virov mora Barbara Mihelič (Živalski vrt Ljubljana) vrednost biodiverzitete prevladati nad takojšnjimi gospodarskimi in Maja Prijatelj Videmšek (DELO) družbenimi koristmi. Izumiranje vrst je dejstvo in dogaja se tudi v Sloveniji pred našimi očmi. Kljub na-porom naravovarstvenikov, da se ohranijo ekosistemi in z njimi organizmi v naravi, je velikokrat ta boj neuspešen. V okrogli mizi smo poudarili pomen varovanja organizmov v njihovih ekosistemih ter v umetnih okoljih, kot skrajna možnost pa je ohranjanje njihovih zamrznjenih tkiv in genetske zasnove v zbirkah zamrznjencev (kriozbirkah). Tovrstne zbirke so nuja na nacionalnih in mednacionalni ravni. Tovrstne iniciative odpirajo nove izzive znanosti in naravovarstva pri vračanju re-konstruiranih organizmov v naravne ali nadomestne ekosisteme. 68 PREUSMERITEV TOKA VRTINCA 69 2. tema: Zaključki okrogle mize Posegi in vode in predlagane rešitve • Priprava celovitih in dolgoročnih načrtov upravljanja porečij, ki bodo zapolnili vrzel med premalo konkretiziranimi strateškimi načrti (PUN, NUV, NZPO, Predsedujoči: NUMO) in umestitvijo posameznih posegov ter drugih obremenitev v porečja Darja Stanič (NIB) prek prostorskega načrtovanja in gradnje. Porečni načrti bi dali podlago za Miha Mikelj (gibanje Mladi za podnebno pravičnost) optimizacijo ukrepov oziroma posegov na posameznih porečjih ali na morju. Borut Mavrič • Zagotovitev platforme za sodelovanje deležnikov (strokovnjakov (NIB) državnih in neodvisnih inštitucij s področja inženirskih strok, biologov, darja.stanic@nib.si naravovarstvenikov, kakor tudi prebivalcev, ki živijo ob vodah ter splošne miha.mikelj@gmail.com javnosti)pri pripravi načrtov. Iz več projektov celovitih posegov v porečjih so borut.mavric@nib.si znane odlične prakse sodelovanja vseh deležnikov ob reki. • Ureditev področja nadzora in odgovornosti nad upravljanjem vodnih in priobalnih ekosistemov ter spremljanja učinkov ukrepov in posegov. Udeleženci: Mihael J. Toman (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani) • Vodi je treba dati prostor, npr. prek odkupov zemljišč za odpiranje rek, meandre in obnovo obrežne ter poplavne vegetacije, saj s tem upočasnimo David Stanković (NIB) tok reke, omogočimo ponovno vzpostavitev neprekinjenega prenosa Miha Naglič (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave) sedimentov ter povečamo območja širjenja poplav in s tem preprečujemo Lidija Globevnik (Tematski center za raziskave, študije in razvoj poplave urbanih površin. projektov na vodah, d. o. o.) • Pri obnovi ekološkega stanja rek uporabimo dobre prakse v EU, npr. v Franciji Petra Repnik (Direkcija Republike Slovenije za vode) in tudi v Sloveniji. Tovrstni ukrepi kažejo odlične rezultate glede revitalizacije Borut Roškar (VGP DRAVA Ptuj, d. o. o.) narave, hkrati pa zvišujejo kakovost življenja lokalnega prebivalstva in Borut Tavčar (DELO) prinašajo koristi tudi za širšo družbo. • Nadaljuje naj se vzpostavitev zaščitenih območij za najmanj 30 % morskih površin najkasneje do leta 2030. Pitna voda je eno največjih naravnih bogastev Slovenije. Čista in vsem dostopna voda je kot pravica vsakega celo zapisana v našo ustavo. A tudi vodo moramo pri- • Zagotovi naj se stabilno financiranje za izvedbe revitalizacije, odstranjevanja marno ohraniti in zato je dolžnost nas znanstvenikov, da predstavimo vplive raz-ovir na vodnih telesih, vzpostavitev zaščitenih območij ter za upravljanje in ličnih posegov v vode na življenje v njih. Kjer stanje voda ni dobro, je treba ukrepe nadzor. renaturacije vodnega okolja na podlagi strokovnega znanja obravnavati celovito • Predlagamo trajnostne, na znanstvenih spoznanjih in okoljskih danostih po porečjih in jih premišljeno usmerjati v obnovo najvrednejših ekosistemov, zato temelječe prakse v kmetijstvu, ki bi omogočale lokalno pridelavo večjih da z omejenimi sredstvi dosežemo največ. količin kakovostne in predvsem rastlinske hrane, s čim manjšo odvisnostjo od razpoložljive vode za namakanje in brez čezmerne uporabe pesticidov ter drugih onesnaževal. • Predlagamo vpeljavo rastlinskih sort, ki so bolje prilagojene na okoljske danosti v Sloveniji, upoštevajoč tudi spreminjajoče se podnebne razmere. 70 PREUSMERITEV TOKA VRTINCA 71 Zaključki okrogle mize 3. tema: in predlagane rešitve Razogljičenje energetskega sektorja • Ukrepe za učinkovito rabo energije v industriji in gospodinjstvih ter njihovo izvajanje je treba postaviti na vrh prioritetnega seznama. Ti ukrepi v Sloveniji: je sočasno reševanje znižujejo ali vsaj upočasnjujejo rast porabe električne energije. Posledično podnebne krize in ohranjevanje zmanjšujejo potrebo po novih energetskih objektih, ki imajo na naravo pogosto zelo negativne učinke. narave mogoče? • Potencial sončnih elektrarn v Sloveniji ostaja v veliki meri neizkoriščen. Zato predlagamo, da se pospešeno usmeri k spodbujanju malih in velikih Predsedujoča: sončnih elektrarn, zlasti v urbanih območjih. V skladu z zgornjim predlogom Izidor Ostan Ožbolt (gibanje Mladi za podnebno pravičnost) naj se pripravi strokovna karta izključitvenih območij, kjer postavitev večjih Matjaž Ličer (ARSO in NIB) sončnih elektrarn zaradi varovanja narave ni mogoča. Kot splošno načelo naj se gospodinjstva, skupnosti, občine, industrijo in večje investitorje Udeleženci: z različnimi ukrepi usmerja k postavitvi manjših sončnih elektrarn na Tomaž Mihelič (DOPPS) strehe, večjih pa tam, kjer njihovo umeščanje ne bo poslabšalo stanja v Brina Sotenšek (strokovnjakinja za ribištvo) naravi (npr. degradirana območja, vzdolž avtocest, sobivanje s kmetijskimi dejavnostmi). Pri sončni tranziciji naj imajo pomembno vlogo tudi Andrej Gnezda (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj) energetske zadruge, kjer se lokalne skupnosti ali prebivalci bloka povežejo Marko Topič (Fakulteta za elektrotehniko) in skupno investirajo v sončno oz. vetrno elektrarno. Ker imajo skupnosti Iztok Tiselj (IJS) od tega finančne in druge koristi, se posledično olajša umeščanje objektov Uroš Salobir (ELES) v prostor, poveča podpora takšnim projektom in pospeši razogljičenje elektroenergetskega sektorja. V sodobnih družbah je električna energija ključna. Prodrla je v vse pore našega • Približno dve tretjini tehničnega potenciala vetrnih elektrarn v Sloveniji življenja in postala nekaj samoumevnega. V zadnjem času se v energetiki doga-sta z vidika varovanja ptic povsem sprejemljivi. Obstajajo tudi območja, jajo spremembe, ki bodo imele vpliv na vsa živa bitja. Osrednjo preobrazbo pred-podrobneje določena v znanstveni študiji Karta občutljivih območij za stavlja opuščanje fosilnih goriv in njihovo nadomeščanje z nizkoogljičnimi viri. ptice za umeščanja vetrnih elektrarn v Sloveniji, ki so zaradi varovanja Slednji sicer nižajo emisije toplogrednih plinov, vendar lahko z napačnimi pristopi ptic za gradnjo vetrnih elektrarn nesprejemljiva. Predlagamo, da se k njihovi uporabi uničujemo naravo, fragmentiramo ekosisteme in še dodatno pri-Karta znanstveno in strokovno posodobi s stališča varovanja celotne spevamo h krizi biodiverzitete. Zato moramo temeljito razmisliti in poiskati odgo-biotske pestrosti, določi izključitvena območja in investitorje usmeri na vore na eno ključnih vprašanj prihodnosti: kako razogljičiti elektroenergetski sis-sprejemljive lokacije. Študijo, s katero se določijo te lokacije, razumemo kot tem na način, da reševanje podnebne krize ne bo potekalo na račun uničevanja konstruktiven, strokoven in tehten pristop k sočasnemu varovanju narave narave in dodatnega upada biodiverzitete? ter procesu razogljičenja elektroenergetike. Odločevalcem predlagamo, da tudi za ostale nizkoogljične elektrarne, predvsem sončne izdelajo oz. naročijo podobno študijo, ki naj usmerja umeščanje elektrarn. Tako se bo okrepil proces uporabe tistih nizkoogljičnih virov energije, katerih potencial je v Sloveniji danes slabo izkoriščen in imajo dokazano manjše negativne vplive na naravo. Tak način delovanja bo zmanjšal nepotrebne konflikte in pospešil proces razogljičenja. 72 PREUSMERITEV TOKA VRTINCA 73 • Nuklearne elektrarne imajo, upoštevajoč njihov življenjski cikel, v primerjavi z drugimi vrstami elektrarn na proizvedeno enoto električne energije enega najmanjših vplivov na naravo in okolje. Ker pa se po drugi strani spopadajo ALI LAHKO ŠE s posebnimi izzivi, naj o sprejemljivosti potencialne gradnje novega bloka jedrske elektrarne steče široka javna razprava, utemeljena na predstavitvi IZPLAVAMO IZ VRTINCA naravoslovnih in družboslovnih strokovnih stališč. • Na energetskem področju predlagamo pospešen razvoj in hitrejše uvajanje SPREMEMB? sodobnih tehnologij (npr. baterij) in pristopov (npr. aktivni odjem), večje vlaganje ter povezovanje različnih sektorjev (npr. mobilnost, sektor toplote, elektroenergetika). To lahko prispeva k nemotenemu delovanju vedno kompleksnejšega elektroenergetskega sistema, k učinkovitemu vključevanju spremenljivih virov energije in novih porabnikov v sistem ter k manjši potrebi Maja Ravnikar po novih konvencionalnih energetskih objektih s pogosto bistvenim vplivom direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo na naravo. Ob tem je treba razvoj in uvajanje sodobnih tehnologij in pristopov maja.ravnikar@nib.si ter povezovanje sektorjev izvajati sistemsko s preseganjem partikularnih interesov ter s širšo sliko v mislih, zato naj se daje pri usmerjanju razvoja večja vloga strokovnim in javnim inštitucijam. Dvodnevno izjemno plodno druženje je tema- tiko podnebnih sprememb, vode in biodiver- zitete osvetlilo z zornih kotov zelo različnih deležnikov. Razprave so jasno pokazale, da mo- rajo aktivnosti odločevalcev za ohranjanje ali izboljšanje stanja obravnavanih področij nujno temeljiti na komunikaciji ter izmenjavi mnenj strokovnjakov in znanstvenikov naravoslovnih, tehničnih in družboslovnih ved. Poleg tega sta za uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj, ki bo omogočil preživetje naše vrste v sožitju z drugimi živimi bitji v naravi, nujna vključenost civilne družbe in tudi življenjski slog vsakogar od nas. In to je cilj, za katerega si je vredno prizadevati! Predstavitve na simpoziju so ilustrirale, kako so-odvisna so vsa živa bitja med seboj in naravnim okoljem ter kako globoko lahko nepremišljeni posegi človeka zarežejo v naravno ravnovesje, ki sproža ne le izumiranja vrst, ki jih vidimo, pač pa tudi tistih, ki jih sploh ne opazimo zaradi njihove majhnosti, pa so nujne za delovanje ekosi- stemov. Naši posegi vplivajo na ekstremne vre- menske pojave, degradacijo okolja, pomanjkanje vode, hrane itd. Na simpoziju so bile prikazane 74 ALI L AHKO ŠE IZPL AVAMO IZ VRTINCA SPREMEMB? 75 tudi možnosti za rešitve problemov, nekatere so Z veseljem sporočam, da je simpozij dosegel kar precej jasne, na primer vzpostavitev zbirk DNA 23 000 ljudi iz najrazlične jših segmentov družbe, organizmov, izdelava karte za varno umeščanje od učiteljev, vladnih in nevladnih organizacij, vetrnih elektrarn, nekatere pa so izjemno kom-podjetij do splošne zaint eresirane javnosti. Orga-pleksne, na primer ustaviti vrtinec podnebnih nizatorji bomo poskrbeli, da bodo sklepi sim-sprememb, upravljanje voda, onesnaženje. pozija dosegli kar najširši krog občinstva. Verjamem, da je v tem trenutku razvoj znanosti Upam, da so se vseh nas posredovane misli in tako hiter, da ga je težko razumeti celo znanstve-podatki dotaknili in da bo simpozij pustil pozi-nikom različnih disciplin, zato je naloga znano-tivni vtis na slovensko družbo. sti, da svoja odkritja in rešitve jasno komunicira z javnostjo in vsemi deležniki družbe, in to je bil pomemben cilj tega simpozija. Za konec bi se rada v imenu Nacionalnega in- štituta za biologijo in Mladih za podnebno pra- vičnost zahvalila vsem glavnim udeležencem te konference, vsem pripravljavcem, govorcem iz Slovenije in tujine, moderatorjem in seveda tudi spoštovanemu občinstvu. Skupaj smo iz- oblikovali zavedanje, kako pomembna sta dia- log in sodelovanje na tako pomembnih temah, kot so podnebne spremembe, upravljanje voda in biodiverziteta, in sicer ne le dialog različnih segmentov znanosti in civilne družbe, temveč tudi vseh ostalih deležnikov v družbi, vključno s politiko in gospodarstvom. Seveda je izjemno pomembna tudi vključenost mladih in verjetno bi bilo zelo pomembno, da se znanja o okolju in njegovem upravljanju bolj intenzivno vključijo v vse stopnje izobraževanja, vključno z univerzi-tetnim in vseživljenjskim. Glede na hiter napredek znanosti in tehnike verjamem, da so rešitve možne, saj je to življenjskega pomena za našo civilizacijo. 76