Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Miloš Štempihar — namestnik in člani: Marija Semen, Vida Žumer, Anica Rozman, Nežka Štefe, Tine Rojina, Drago Žvokelj, Boris Pertot. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju. LETO VIII. — 10. VIII. 1965 — ŠT. 7 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ OB NOVIH GOSPODARSKIH UKREPIH Izredna seja Centralnega delavskega sveta V ponedeljek, 2. 8. se je sestal V zvezi z navedenim: formira- okoli 20 %, toliko pa dopušča nova CDS na izredno sejo, posvečeno njem dohodka se spremenijo tudi delitev dohodka brez nadaljnjih predvsem razpravi o vključevanju osebni dohodki, kar je članom prizadevanj glede storilnosti, fcva- podjetja v nove gospodarske ukre- CDS tolmačil vodja pe. socialnega sektorja. Potem, ko so člani CDS obrav- Pri tem gre za dve fazi: pred-navali in sprejeli ugodno poslovno vsem gre za takojšnji dvig osebnih poročilo za I. polletje (živahno in dohodkov za mesec julij spričo zanimivo diskusijo o poslovanju p od ral T ve žjvfijenjjskih stroškov; bomo navezali na naloge v zvezi čimprej pa je izdelati tudi nova z novimi gospodarskimi ukrepi), izhodišča za izplačevanje osebnih je o novih ukrepih, kolikor z a d e- dohodkov v bodoče, vajo naše podjetje, spregovoril Kakšni bodo osebni dohodki za vodja ekoncmsko-organizacijskega julij, če so se znižali prispevki iz sektorja. osebnih dohodkov? Najjasneje po- Tu ne bi navajali posameznih kaže to praktični primer: številk in procentov, temveč potegnimo samo zaiključek o situaciji, kakršna se nam obeta v II. polletju, oziroma od avgusta do decembra letos: kadrovsko- litete in organizacije dela, vendar le, kolikor bodo julija dosegle po- samezne enote isto maso za osebne dohodke (kljub 42-urnemu delovnemu času), ikot so jo dosegale v 45-urnem v prvem polletju. (dalje na 2. strani) VSEBINA — Izredna seja CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA — Začasni sklep o urejanju delovnih razmerij v našem podjetju — Novi ukrepi in poslovni stroški — Nova osnonva šola v Žabnici — Naš statut in njegova analiza — Neko glasovanje — Izvršitev osnovnega plana me. meseca junija in kumulativno — Iz drugih tekstilnih tovarn — Predavaj je tov. Balderman — Razmišljanje o fluorografijd na področju 'komune Kranj — Ali poznate prometne predpise? — Grčija, dežela sonca — Piknik — Enostavno in praktično za tople dni — Kako je v Novigradu? — Ali je tako pametno? — Brij eten pikni k z mladino iz francoskega mesta La Ciotat Komisije sedanjega UO podjetja dosedanja delitev bruto % 100,0 din 75.000 odbitki % 39,5 neto % 60,5 din 29.625 din 45.375 Začasni sklep o urejanju delovnih razmerij v našem podjetju 28. junija je naš centralni delavski svet na temelju roka izstaviti pismeno oceno o člena 146, drugega odstavka Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, sprejel ZAČASNI SKLEP O UREJANJU DELOVNIH RAZMERIJ v našem podjetju. Zaradi pomembnosti in aktualnosti objavljamo nekatere člene iz tega začasnega pravilnika. Glede na spremembe v formiranju čistega dohodka (izločitev prometnega davka in s tem v zvezi spremembe cen preje in tkanin, povišanje poslovnih stroškov, ukinitev prispevka iz dohodka ter znižapje prispevkov iz osebnih brutto odbitki neto Nova delitev % 100,0 din 75.000 % '33,0 din 24.750 «Jo 67,0 din 50.250 SPLOŠNE DOLOČBE nositi in delovnih navad posaimez-j gjen nega delavca ter si preskrbeti Pravilnik o delovnih razmerjih ”je Pristojnega obratavodja. v Tekstilni industriji »Tekstilin- Ia weniitev' se mora izvršiti pre-dus« Kranj, ki je bil sprejet na den poteče poskusni rok. če fco-Kdor je torej prejemal neto dan 23. 10. 1961 skupno z naknad- misija za delavna razmerja uigo- uspebu dela. Takemu delavcu preneha delo z dnem vročitve te ocene. Za sprejem na poskusno delo se mora skleniti pismena pogodba, v kateri se določi delovne naloge dn trajanje poskusnega roka. DELOVNI ČAS 10. člen Poln delovni čas v podjetju je 42 ur na teden. Ta delovni čas se razporedi tako, da se dela na vseh delovnih mestih po 8 ur na dan s ga slklada), bi ustvarili pol milijarde letnega čistega dohodka ob povečanju bruto osebnega dohodka za 15 %, oziroma neto za 20 odst. Obstoja pa možnost, da osebne dohodke dvignemo celo na neto 27%, če vsled 42-urnega delovnika izpadlo količinsko in asor- obenem povprečje letošnjih oseb- polnitvami se uporablja tudi za nih dohodkov v našem podjetju), naprej do sprejema novega pra-bo prejel za julij okrog 50.000 din, viilnika o delovnih razmerjih. dohodkov im obresti od poslovne- 45.000 dinarjev mesečno (kar je no -sprejetimi spremembami in do- tovi, da delavec ni uspešno opra- tem, da so tri zaporedne sobote .........--------------“ -------------------------------*“*s- " VÜ poskusnega dela im da torej ne dela proste, vsako četrto s-oboto izpolnjuje pogojev za nadaljne pa se dela 8 ,ur (5 dnevni delovni delo v podjetju, mora takemu de- teden). lavou pred potekom poskusnega (dalje na 2. strani) Nova osnovna šola v Žabnici kar predstavlja dvig osebnih dohodkov za 10,7 %. Poleg tega je sprejel CDS sklep (glede na spremembe v delitvi celotnega dohodka in povišanja živ- timentsko proizvodnjo v II. pallet- Ijenjskih Stroškov),^ da prejmejo ju iz zboljšano organizacijo dela, z vsi zaposleni za julij še 5.000 din, dvigom storilnosti in boljšo kva- kar je v povprečju novih 10 %, liteto izdelkov spravimo na plani- Skupno se bodo osebni dohodki rani obseg. v julijlu povečali v povprečju za Novi ukrepi in poslovni stroški Povojni gospodarski razvoj, ki V poslovni politiki delovne orje bil v pretežni meri ekstenziven, ganizacije je v ospredju stabili-kar vedno, bolj spoznavamo in ob- zacija dohodka kot izhodišče za čutimo, je dosegel stopnjo, ko ga delitev in še posebej kot osnova je treba zamenjati z intenzivnim razširjene reprodukcije z odločit-gospodarskim razvojem. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da naši dosedanji pogoji gospodarjenja niso v dovoljni meri postavili nujnosti reševanja nakazanega nasprotja. Relativno pomanjkanje produktov ter intervencionistična Določila dosedanjega .pravilnika o .delovnih razmerjih se ne .uporabljajo glade vseh tistih vprašanj, ki so s tem začasnim sklepom drugače urejena. STOPANJE NA DELO 4. člen O sprejemu delavcev na delo za nedoločen čas, kakor tudi poskus- varni na dohodka determinirajo ob danih tržnih pogojih poslovni stroški, ki so predvsem odraz potrošenih proizvodnih činiteljev. Stroškovna informacija je podlaga za obračun po ekonomskih enotah, zaščita: naše proijzvodnje glede na izhodišče za intenzifikacijo gospo-mednarodno menjavo, sta orno gočala plasiranje slednjih proizvodnih količin ne glede na stroške te produkcije. Ekstremno mejni pogoji proizvodnje celo individualnih prodlucentov so tako postajali regulatorji. To dejstvo ni niti stimuliralo slabo produktivnih producentov niti tistih, ki so dosegali višjo produktvnost. Ukrepe,, katere smo prejeli v sedanjosti na področju ekonomske politike ter. naša odločna zahteva po stabilizaciji gospodarstva, pa postavljajo naše delovne organizacije v nove pogoje gospodarjenja. V teh pa postajajo prav odločilni ekonomski rezultati delovnih kolektivov in učinkovitosti njihovega gospodarjenja. Delovni kolektiv se bo nujno moral ob pogojih stabilizacije dinarja obrniti bolj kot kdajkoli navznoter in se orientirati na povečanje produktivnosti,, preko katere bo vplival na zvišanje splošne družbene produktivnosti in s tem na blaginjo v naši družbi. Tudi nedavni simpozij o stroškovnem računovodstvu na Bledu, ki ga je sklicala Zveza ekonomistov Slovenije, je odkril marsikatere slabosti našega gospodarstva in dal koristne napotke za izboljšanje obstoječega stanja. (dajje na 3. strani) V obratu II V okviru proslav občinskega praznika občine Kranj, je bilo odprtih tudi nekaj zelo pomembnih objektov, med katerimi sta posebno zanimiva OSNOVNA ŠOLA v žabnici in NOVA AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA v Kranju. ___ Nova šola v žabnici predstavlja veliko pridobitev predvsem za no delo odločajo komisije za de- žabn*co in bližnjo okolico, odkoder bodo hodili otroci v to šolo, je lovna razmerja pri posameznih ?a 0.bc"?,m tudl. Pnđpbitev vseh občanov kranjske občine, in to zato, ekonomskih enotah ker >e bila zgrajena iz sredstev, ki smo jih z referendumom namenili občani in delovne organizacije za gradnjo šoi v naši občini. To je 9- člen torej prva šola, zgrajena iz teh sredstev in iz sredstev občine, v grad- Dalavce se sprejema na delo nji pa sta še šoli v Cerkljah in v Preddvoru, medtem ko tečejo tudi praviloma le proti izvršitvi po- že priprave za gradnjo šole na Zlatem polju. skiusnega dela. Napačno je mišljenje nekaterih, da je bilo samo popravljeno __________ _ _____ Poskusni rok itraja: za nekvafcfii- staro poslopje, ki je večidel pogorelo lani. Prejšnje poslopje je bilo nivoju podjetja” Velikost ciraina delavna mesta 1 mesec, za porušeno do temeljev, na katerih je bilo zgrajeno popolnoma novo, J 1 j j • pollkvalificiirana in kvalificirana ki je stalo 90 milijonov. delovna mesta 2 meseca, za ostala Današnje poslopje ima 4 lepe in velike učilnice s kapaciteto 160 delovna mesta 3 mesece. učencev, poleg tega pa še 6 stanovanj za strokovni kader in vse osta- Izv.ršLtev za poskusno delo dalo- le prostore. Pouk bo v celoti v eni izmeni, hkrati pa bo omogočeno čarnih nalog ocenjujejo komisije tudi celodnevno bivanje tistim učencem, ki v prostem času nimajo za delovna razmerja. Komisija potrebnega varstva doma. mara spremljati izvrševanje po- Važna in pomembna je dalje tudi avtomatska telefonska centrala, skiusnega dela, opraviti potrebne in sicer za vso Gorenjsko, ker omogoča bistveno povečanje telefon-poižvedlbe glede delovne sposoto- skih priključkov. Omenil bi še nov oddelek za proizvodnjo umetnega usnja, ki so ga odprli v tovarni STANDARD in pa otvoritev vodovoda v Zalogu za šenčursko in cerkljansko področje. P. G. Naš statut in njegova analiza Posebna komisija za samoupravljanje pri Republiškem svetu ■sindikatov Slovenije bo, skupaj s sindikalnimi podružnicami posameznih podjetij, analizirala obstoječe statute z namenom, da ugotovi, kako daleč so statuti sploh realizirani, če se po njih dejansko ravnajo delovne organizacije in kako se zakonitosti iz statutov uporabljajo v praksi. Za takšno analizo je republiški svet izbral tudi naše podjetje. Na seji tovarniškega odbora .sindikalne podružnice našega podjetja (navzoči so bili tudi predsedniki izvršnih odborov sindikalnih podružnic ekonomskih enot) je bilo to priporočilo enoglasno sprejeto. Ta analiza ne bo služila samo republiškemu svetu za njegov širši študij, temveč tudi našemu kolektivu, ker bomo tako ugotovili, če v praksi delamo po načelih statuta ali pa se odmikamo. Analiza bo Obdelala predvsem važnejša področja, kot so: proizvodnja, delavna razmerja, delitev dohodka' in osebnih dohodkov, samoupravni in strokovni organi, delovne enote, samoupravni akti, obveščanje in izobraževanje. Za vsako od naštetih področij je seveda treba najprej ugotoviti, kako ga opredeljuje statut, nato dejansko stanje in končno bo treba predlagati samoupravnim organom pripombe, spremembe in dopolnitve določil v statutu oziroma prilagoditi sedanjo prakso predpisanim zakonom po statutu. Naloge naše sindikalne podružnice zato ne bodo lahke, saj nas čaka v jesenskem obdobju poleg analize še veliko nalog okrog novih gospodarskih ukrepov. Jasno je, da bomo naloge morali rešiti, uspešno in v korist nas vseh, vendar bomo to uspeli le, če bodo posamezniki delali vestno in z razumevanjem. A. R. Neko glasovanje Na 3. «seji CDS je bil na dnevnem redu poleg 'drugega tiudii sprejem začasnih ukrepov v zvezi z novim temeljnim zakonom o 'delovnih razmerjih ter glasovanje o izključitvi iz kolektiva nekaterih članov zaradi kršitve delovnih 'dolžnosti. Prav zaradi teh dveh točk dnevnega reda je bil na koncu vabila na sejo pripis, da je udeležba članov CDS obvezna. Na sejo je prišlo 23 članov CDS, toreji točno toliko, kolikor .jih je potrebno za sklepčnost. že pri tem se lahko zamislimo, kajti težko je verjeti, da bi bilo' kar 22 članov ODS tega dne zadržanih na delu ali da so 'bili na dopustih. Sam pripis na vabilu o obveznosti udeležbe je pravzaprav nepotreben, saj je dolžnost vsakega člana CDS, da prisostvuje sejam:, česar se je moral zavedati takrat, ko je sprejel predlagano (kandidaturo. Ob ugotavljanju prisotnosti na omenjeni seji pa smo ie za nekatere odsotne slišali opravičilo. Ali se torej nekateri člani ODS tako* mlak» zavedajo dolžnosti (poleg pravic, seveda)? Nič čudnega, če je potem pri glasovanju o izključitvi prišlo do situacije, ‘kakršne najbrž še ni bilo do sedaj, do situacije, ki poleg slabe udeležbe meče kaj čudno luč na naš centralni samoupravni organ. Nekatere okoliščine so tako nanesle, da je moral o izključitvah sklepati CDS, čeprav je sicer ta pravica po novem temeljnem zakonu o delovnih razmerjih • dana ODS-om. Potem, ko smo slišali potrebna pojasnila, smo tajno glasovali. Temeljni zakon pravi, da je izključitev veljavna, če zanjo glasuje večina vseh članov delavskega sveta. Ker nas je bilo 23, je to pomenilo, da ibi morali glasovati za izključitev prav vsi prisotni člani. CDS. Toda tajno glasovanje ni potrdilo nobene izključitve, -kajti za nobeno predlaganih izključitev n: glasovalo vseh 23 članov! Tako torej! Vse štiri kršitve delovnih dolžnosti so bile težke, od tega sta dva člana kolektiva že dalj časa neopravičeno izostala z diela in se v času glasovanja nahajala izven meja naše države! Le kaiko so mogli nekateri člani ODS glasovati proti izključitvi, čeprav je kršitev težka in očitna, saj sta se prekrši telja pravzaprav že sama izključila iz kolektiva s tem, da sta neopravičeno prenehala z delom in odšla v inozemstvo?! Ob tem glasovanju se pač nismo izkazali kar se udeležbe tiče, še manj pa, kar zadeva zrelost premisleka in odločitve. Morda nam bo to dober nauk za prihodnost! M. Š. Začasni sklep o urejanju delovnih razmerij. ■ ■ (nadaljevanje s 1. strani) Centralni delavski, svet sme skleniti,, da se ^koriščenje proste sobote prenese na kalk drug dan, če je iz tehničnih razlogov to nujno potrebno. ' 11. člen Razen v primerih, predvidenih v 43. čl. TZDR, so delavci dolžni delati dalj kot poln delovni1 čas tudi v naslednjih primerih: zamenjava odsotnega delavca na takih delovnih mestih, kjer se delo ne more prekiniti; oziroma kjer delovno mesto ne sme ostati brez nadzorstva, Izvršitev dela,, ki je vezano na odrejene roke (periodični obračuni 'in zaključni račun, popis imo-vine, izdelava internih predpisov, priprava materiala za seje organov upravljanja, izdelava elaboratov, načrtov in raznih študij), Izvršitev deli, ki so vezana na pogodbeno dotolčene fiksne roke (zlasti izvoz), če je do zakasnitve oz. izpada prišlo iz objektivnih razlogov, delo v zvezi, s prevzemom oziroma odpremo blaga, delo v zvezi z zavarovanjem imovine podjetja. 12. člen Delo preko polnega delovnega časa sme trajati najvóc 4 ure na dan in največ 20 ur na teden — p;ri čemer pa se ne vračunava delo, opravljeno na državni praznik ali prosto soboto. ODMORI IN POČITKI 14. člen Delavci, ki delajo poln delovni čas imajo mied delom pravico do polurnega odmora. 'Pravico do tega odimora nimajo tisti delavci, (ki delajo v skrajšanem delovnem času. 15. člen Pravico do letnega odmora pridobi idelavec po izpolnjenih lil; mesecih nepretrganega dela. Dolžina letnega dopusta se posameznemu delavcu odreja po določilih dosedanjega pravilnika o delovnih razmerjih s tem, da se z delovno dobo do 5 let določi 14 delovnih 'dni letnega dopusta. Delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti imajo pravico do letnega dopusta v trajanju 21 delovnih dni. 17. člen Proste sobote, iki pridejo v čas koriščenja letnega dopusta, se štejejo kot delovni dnevi in se torej upoštevajta kot 'dnevi dopusta. Zaradi poenostavljanja evidence se vsakemu delavcu 'izračuna letni dopust po obratovalnih dnevih, to |je, da se od števila delovnih dni odiračuna tolikšno število prostih sobot, kolikor jiih pade v letni dopust, če se ta koristi nepretrgano. ODGOVORNOST DELAVCA 18. člen Delavci so za kršitve delovnih dolžnosti odgovorni delovni skup- nosti. Za kršitve delovnih dolžnosti je šteti dejanja in opustitve, ki so navedene v čl. lili dosedanjega Pravilnika o delovnih razmerjih. Za težjo kršitev delovnih dolžnosti je šteti tudi ponavljanje lažjih kršitev — to je, če je delavec kršil delovne dolžnosti vsaj trikrat v teku enega leta. 22. člen Če organ, navaden v. prejšnjem členu sprejme sklepe, da se delavca zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti izključi iz delovne skupnosti, se mora tak sklep predložiti pristojnemu delavskemu svetu v odločitev. Za odločanje je pristojen: Centralni delavski svet, če poda predlog komisija za zaščito delovnih dolžnosti pri CDS oziroma 'Obratni delavski svet, če poda predlog komisija za zaščito delovnih dolžnosti pri ODS. Predlog za izključitev Iz delovne skupnosti je Šiteti kot osvojen, če je zanj glasovala večina vseh članov doitionega delavskega sveta. Glasuje se tajno z glasovnicami. Če predlog za lizkljlučitev ni bil osvojen, izreče dotični delavski svet enega izmed ostalih ukrepov in to z javnim 'glasovanjem. 23. člen Zoper odločbo o izreku- ukrepa zaradi kršitev delovnih dolžnosti ima delavec pravico do pritožbe. 0 pritožbi odloča: Centralni delavski svet, če je prvostopno odločbo izdala komisija za zaščito delovnih dolžnosti pri ODS ali, če gre za ukrep izključitve iz delovne skupnosti, katerega je 'izrekel Obratni delavski svet; Obratni delavski svet, če je prvostopno odločbo izdala komisija za zaščito delovnih dolžnosti pri dotičnem ODS. Zoper ukrepe oziroma odločbe, katere je izrekel Centralni delavski svet, dblavec nima pravico do pritožbe. 26. člen _Na sejo organa, ki sklepa o kršitvi delavnih dolžnosti, se mora obtoženega delavca obvezno povabiti. Seji teh organov imajo pravico prisostvovati tudi ostali člani delovnega 'kolektiva. Osebe, ki niso člani delovnega kolektiva, ne morejo prisostvovati sejam teh organov. 27. člen Če je delavec pri delu oziroma v zvezi z delom provzročil podjetju materialno škodo in to bodisi namenoma ali iz nepazljivosti, mora to škodo' povrniti. PRENEHANJE DELA 30. člen Glede prenehanja dela se uporabljajo izključno le določila Temeljnega zakona o delovnih razmerjih in tega začasnega sklepa. 32. člen Če preneha delovna razmerje na podlagi 96., 97., 98,. 104. ali 105. čl. TZDR, mora delavec ostati na delu še naslednji čas: 1 mesec, če znaša njegova skupna delovna doba do 5 let 2 meseca, če znaša n j egova kolikor bi moral ostati še na delu, skupna delovna doba nad 5 do 10 v smislu čil. 32 tega sklepa, če pa let, je dokazana škoda večja, mora 3 mesece, če znaša njegova delavec povrniti' celotni znesek skupna delovna doba nad 10 do škode. 20 let in Isto velja tudi v primeru, če 4 mesece, če znaša njegova delavec po vltaženi izjavi o prene-skupna delovna doba nad 20 let. hanju dela v smislu čl. 31 tega Ti roki tečejo od prvega ozino- sklepa ni ostal na delu do pretema petnajstega v posameznem ka časa, določenega v čl. 32 tega mesecu dalje. sklepa. 35. člen Če poda komisija za delovna razmerja predlog, naj ise delavcu odpove delovno razmerje iz razloga, ker ne zadovoljuje zahtev KONČNE DOLOČBE 44. člen Delavec, iki začasno neha delati delovnega mestai, mora zadevo zaradi odhoda na odslužitev vo-piredhodno preveriti posebna stro- jašikega roka, ostane še naprej kovna .komisija, katero imenuje član delovnega kolektiva, v ko-Obraltni delavski -svet. Ta komisi- likor se ponovno javi na delo v ja mora podati o svojih uigoto- roku 5 obratovalnih dni po odslovitvah pismeno poročilo. ženjiu vojaškega roka. 36. člen Delavcu se mora omogočiti, da • Če je delavec izpolnil polno po- preneha z delom pet obratovalnih kojhinsko dobo 40 let (oziroma ditti pred odhodom na odisluženje delavka 35 let) lahko Obratni de- vojaškega roka, če to zahteva; lavski svet oziroma Upravni od- vendar za te dneve nima pravice bor po predlogu komisije za de- do nadomestila osebnega dohod-lovna razmerja brez predhodnega ka. postopka sklene, da mu delovno 45. člen razmerje preneha. Delavec ima pravico vložiti ugo- 40. člen vor oziroma pritožbo zoper vsako Delavec, kateremu je bila izdana odločbo, s ikatero je bilo odločeno odločba o prenehanju delovnega o njegovih pravicah in dolžnostih razmerjla na (kakšni podlagi iz 98. iz delovnega razmerja. Ta se moči. TZiDR — to je, če gre za pre- ra vložiti v (15 dneh od vročitve nehanje delovnega razmerja brez odločbe, zoper ikatero se delavec njegove privolitve, ima pravico, pritožuje. Pritožba se vloži pisime-da v teku odpovednega roka od- no v tajništva podjetja, delavec baja iz podjetja oziroma izostane pa jo lahko poda tudi ustmeno na z dela zaradii iskanja nove zapo- zapisnik, slitve. Delavec ima pravico, da je 46. člen odsoten z dela 8 delavnih ur v Delavec ima pravico biti navzoč teku meseca, za katere ima pravi- na sestanku vsakega organa 'co1 do nadomestila osebnega do- upravljanja, kadar se odloča o hodka. njegovem ugovoru oziroma pritož- 41i. člen bi. Delavcu se mora na njegovo Če delavec samovoljno preneha z zahtevo navesti čas in mesto seje, delom ali če neopravičeno izosta- na kateri se bo o ugovoru oziiro-ne z dfela najmanj 5 zaporednih ma pritožbi odločalo; ni pa mu obratovalnih dni,, se uvede zoper 'potrebno dostavi jati pismenega va-njiega postopek zaradi kršitve de- bila. lovnih dolžnosti. 47. člen Temu delavcu delovno razmer- Ta začasni sklep stopi v veljavo je preneha z dnemi, ito postane takoj in velja do sprejema nove-sklep o izključitvi iz delovne ga Pravilnika o delavnih razmer-skupnoisti pravnomočen. jih, a najdalije do 8. 4. 1966. Od vsakega takega delavca se mo- Do sprejema tega pravilnika se ra obvezno zahtevati povmtiev ško- bo po potrebi urejalo posamezna de. Ta znaša najmanj toliko, ko- vprašanja iz delovnih razmerij; s likor bi znašala akontacija delav- posebnimi sklepi Centralnega de-čevega osebnega dohodka za čas, lavskega sveta. Ob novih gospodarskih ukrepih Izredna seja CDS (nadaljevanje s 1. strani) Glede dodatnih 5.000 din velja pripomniti, da jih prejmejo vsi zaposleni, če so bili v jiuliju zaposleni vse delovne ure. Sem se šteje tudi rediti dopust, bolniški dopust, plačani prazniki, porodniški dopust, invalidno skrajšani delovni čas, skrajšani delovni čas za matere po porodu. Sicer se obračuna za vsako plačano uro 26 din neto vsakomur, kdor v jiuliju ni bil plačan polne ure. Za nadaljno regulacijo osebnifi dohodkov so potrebni hitri ukrepi na temelju podrobnih izračunov in obdelav. Predvideno je, da bo že naslednji ponedeljek, t. j. 9. 8. o osebnih dohodkih razpravljal CDS, na vsak način pa mora biti vse delo opravljeno do 15. avgusta. Toliko o situaciji in prvih ukrepih v zvezi z novim gospodarskim položajem. Že pri razpravi o poslovnem poročilu za ;I. polletje, še bolj pa pri tolmačenju novega položaja, je glavni 'direktor poudaril, da bo bodoče poslovanje našega podjetja prvenstveno odvisno od nas samih, pri čemer se pojavljajo tri bistvena področja, na katerih nas čaka glavno delo: dvig storilnosti, zboljšanje kvalitete in poglabljanje organizacije dela. Če smo glede storilnosti dosegli določen napredek (v nekaterih pokazateljih se približujemo zahodnoevropskemu povprečju), pa tega za kvaliteto ne moremo trditi. Vse naše stremljenje mora težiti za tem, da iz dragih in večkrat pičlih surovin iztisnemo čim kvalitetnejše izdelke. Še zlasti pa moramo odločno ukrepati pri realizaciji našega izvoza. Prav glede izvoza je bila razprava na tej izredni seji CDS zelo živahna in delno problematična, čeprav nekoliko preveč opravičujoča in celo nelogična. (Ni dvoma, da sta tako proizvodnja kot prodaja dolžni storiti vse, da se izvozne zadolžitve izpolnjujejo točno in dosledno in da morata v tem stremljenju iti z roko v roki. Zato ni logično, da se Izvozna prodaja sklicuje na zamudanjle rokov in na prevelike ostanke od izvozu namenjenega blaga, proizvodnja pa na prekratke roke in prekomplicira-ne dezene. Če se, po besedah finančnega 'direktorja, banka ne zadovoljuje z napisanimi pojasnili in opravičili, temveč zahteva izvoz, da lahko tudi daje devize, potem bi moral tudi naš CDS storiti kaj več, kot samo vpraševati in poslušati več ali manj že davno Znana pojasnila in opravičila. Pa še tole nam mora biti jasno: naše delo in naši osebni dohodki zavise predvsem od normalne pro. daje naših izdelkov, če ta ne bo potekala v redu, potem ne moremo računati niti na planiran uspeh niti na planirane osebne dohodke. Situacija nam je torej približno znana, znane so nam tudi naše naloge in dolžnosti. Sami si bomo torej rezali tak kos kruha, kakršnega si bomo pridelali. Pogled na tkalnico II in predilnico II Sodeluj v Tekstilcu! Izvršitev osnovnega plana meseca junija in kumulativno Ce se poglobimo v tabelo, potem vidimo, da edino tkalnica II ne izvršuje plana niti mesečno niti kumulativno, dočim ga plemenitil-nica II izvršuje, če upoštevamo usluge, ki jih dela, katere pa v tabeli niso zajete. Odstotek I. kvalitete se je v tkalnicah izboljšal, v plemenitilnici I pa je junija padel za 3,3, kumulativno pa za 0,5. Poglejmo sedaj še težave, ki so jih posamezne ekonomske enote imele v mesecu juniju. PREDILNICI Predilnici sta dosegli junija ugodne rezultate, če upoštevamo, da sta morali presti razmeroma neugoden asortiment, kar je narekovala potreba v tkalnicah. Izdelati sta namreč morali vso manjkajočo prejo, predvsem nižje številke, ker to prejo tuje predilnice nočejo še naprej dobavljati. Surovin je bilo dovolj, vendar zopet zelo različne kvalitete in razne provinience, kar je negativno vplivalo na kvaliteto. Negativen vpliv na kvaliteto preje ima tudi pomanjkanje tekačev (travelerjev), pri česalnicah pa pomanjkanje igel za česalne glave. TKALNICI Omenili smo že, da tkalnica II junija ni izvršila plana, čeprav je v votkih naredila več kot meseca maja. Tudi tkalnica I je v votkih dosegla meseca junija več kot maja. Junija sta imeli obe tkalnici veliko premenjav artiklov, kar je razumljivo vplivalo na količinsko izvršitev plana. Negativno so vplivali tudi razmeroma številni izostanki delavcev. S prejo sta bili tkalnici dobro oskrbovani, čeprav ima posebno tkalnica I še vedno velike težave, zaradi pomanjkanja kapacitet za previjanje. PLEMENITILNICI Ker je plemenitilnica I junija izdelovala pretežno tkanine za izvoz, so izpadle boljše tkanine za domači trg. Posledica je, da je ta enota naredila manj tekočih metrov kot meseca maja, dosegla slabši asortiment in večji odstotek neregularnih tkanin. Plemenitilnica II je imela zopet težave zaradi pomanjkanja surovih tkanin, vendar je to pomanjkanje pokrila z uslugami. PRODAJA Junija se je prodaja nekoliko izboljšala, vendar še vedno ni dosegla normalno prodajo, deloma zato, ker imajo trgovska podjetja še vedno finančne težave, deloma zato, ker kupci še ne kupujejo zimskih tkanin. Zaradi slabe prodaje so zato zaloge v skladiščih dokaj visoke. Iz drugih tekstilnih tovarn Pisali smo že o velikem uspehu, ki ga je dosegla MTT z aktivizacijo celotnega kolektiva, nismo pa povedali, da znaša ta uspeh v letu 1964 povečani planirani dohodek za 1 milijardo. Sedaj v tem kolektivu proučujejo nadaljnje možnosti zniževanja proizvodnih stroškov, izboljšanje kvalitete in povečanje produktivnosti dela. V tem pogledu je bistveni in potrebni pogoj tudi pravilna in sodobna organizacija dela, od katere je v veliki meri odvisno uspešno in ekonomično poslovanje in končni gospodarski efekt delovne organizacije. Ker v Jugoslaviji še nimamo ustrezne ustanove, ki bi bila sposobna izvesti reorganizacijo v tekstilni industriji oziroma v posameznih delovnih organizacijah, so v MTT navezali stike s švicarsko firmo GHERZI, ki dela usluge že od leta 1920 tekstilnim tovarnam po vseh državah in tudi na drugih celinah. Trenutno nameravajo rešiti naslednje: 1. organizacijo poslovanja, ki bi zajela analizo stanja, kompetence delovnih območij in delovnih mest, izdelavo obračuna po sodobnejših principih itd.; 2. razvoj, ki bi nakazal novi program, specializacijo v proizvodnji itd.; 3. tretji del pa bi zajel samo plemenitenje. Program bodo začeli izvajati že letošnje leto. Predvidevajo, da bodo stroške lahko hitro pokrili z donosnejšim poslovanjem. Prepričan sem, da jim bo predvideno uspelo izvesti in tako doseči mnogo boljše in večje uspehe. Mislim, da bi kaj podobnega bilo potrebno narediti tudi v našem podjetju, Novi ukrepi in poslovni stroški (dalje s 1. strani) dar jen j a ter osnova za kvalitetno ukrepanje organov upravljanja v procesu gospodarjenja. Prav zato je stroškovna informacija tako sintetična kot analitična neobhod-na nujnost za obvladanje poslovnih činiteljev in je osnova poslovim odločitvam in obračunom med udeleženci v poslovanju. Vse to je domena notranjih računovodstev, ki jih povezujemo s skupnim imenom v stroškovno računovodstvo. V sodobni, za naše prilike prilagojeni koncepciji, se nanaša stroškovno računovodstvo na spremljanje notranjega poslovanja delovne organizacije skozi vrednostno planiranje s predračunom ter knjigovodstvo z obračunom in pa proučevanje notranjega poslovanja skozi računovodski nadzor in računovodsko analizo. Zato je pomembna naloga, da delovna organizacija posveti čim večjo skrb spremljanju, ugotavljanju in analizi obstoječih poslovnih stroškov, da jih prevedejo na posamezne proizvode ter da ugotove vse tiste številne primere kjer danes, ob našem obsežnem in pestrem asortimentu, nadaljujemo s proizvodnjo artiklov, katerih cene ne pokrivajo stroškov ali pa omogočajo le nizko akumulativnost. J. Javornik Pregled izpolnitve osnovnega plana OBRAT količinsko odstotek I. kvalitete vrednost proizv. v % junij kumulativno junij kumulativ. junij kumulativ. ef. bazni ef. bazni kg kg kg kg Predilnica I 100,7 102,2 97,1 100,6 — — 112,8 109,3 Predilnica II 97,0 98,3 101,3 97,7 — — 109,9 111,7 predil. skupaj 99,5 100,7 98,0 99,5 — — 111,7 110,2 tm votki tm votki tkalnica I 100,2 105,6 99,2 104,3 85,7 85,1 116,9 114,5 tkalnica II 86,2 87,1 88,5 91,2 72,7 74,2 94,4 96,7 skupaj 95,9 99,1 95,8 99,7 82,1 82,0 106,7 106,5 tm m2 tm m2 plemenitilnica I 95,9 100,1 79,3 100,2 86,1 88,7 86,7 97,9 plemenitilnica II 98,1 96,2 96,8 95,7 70,5 75,5 120,4 110,1 skupaj 96,6 98,9 97,2 98,7 81,2 84,6 95,2 101,0 gravura 96,8 93,9 proizvodni obrati 104,6 105,5 Takole je vihar odkril streho kotlarne v obratu II fluorografiji na področju Razmišljanje o komune Kranj Minila so štiri leta, odkar je biia izvršena zadnja fluorografska akcija na našem področju. Letos septembra bodo občani komune Kranj ponovno masovno slikani — fluorografirani —z namenom, da odkrijemo pljučno bolne. V Jugoslaviji in tudi v Sloveniji, kar velja torej tudi za naše področje, opažamo nenehno, sicer počasno, upadanje pljučne tuberkuloze. Istočasno odkrijemo vsako leto vse več ljudi s pljučnim rakom in ostalimi-pljučnimi boleznimi. Pravočasno odkrivanje pljučnih bolezni ima pozitiven pomen zaradi tega, ker nam sodobna medicina omogoča hitro zdravljenje, pri pljučnem raku pa celo rešitev človeka od sigurne smrti. Če se ozremo nekaj desetletij nazaj, vidimo, da so ljudje, ki so oboleli za eno od teh dveh poglavitnih pljučnih bolezni, bili zapisani sigurni smrti. Danes vemo, da je tudi pljučni rak, če je pravočasno — na začetku — odkrit, ozdravljiv. Danes lahko vrnemo človeka zdravega na delovno mesto in tudi v krog njegove družine. Z razvojem industrije oz. intenzivnih gospodarskih sprememb na našem področju, so ljudje močneje izpostavljeni infekciji in obolevanju, predvsem na industrijskih območjih. Zato so masovne fluoro-grafske akcije osnovni činitelj pri odkrivanju teh bolezni: dodatno pa so ukrepi oziroma fluoro-grafija na krajša razdobja v eks- poniranih kolektivih. Tako večje kranjske tovarne kot n. pr.: Iskra in Sava izvajajo vsakoletno slikanje članov svojih kolektivov. Tako so uspeli s temi akcijami zmanjšati število obolelih na pljučih oziroma smo uspeli mnoge pravočasno ozdraviti. Dobro izvedena fluorografska akcija na območju naše komune pa zahteva velika denarna sred- Predaval je stva, brezhibno organizacijo in visoko disciplino ter zavest vsakega občana. Zato pričakujemo in upamo na polno razumevanje in na vestnost slehernega občana. Le tako bomo dosegli cilj fluorograf-ske akcije, in sicer: preprečevanje pljučnih bolezni v samem začetku, dokler poteka zdravljenje brez bolečin in težav, dokler se lahko bolezen hitro pozdravi. tovariš Balderman Glede na aktualnost problemov, ki se drug za drugim vrstijo na mednarodnem področju in zaradi zanimanja, ki ga kaže mladina za mednarodne dogodke, nam je Občinski komite ZMS predlagal, naj organiziramo razpravo o temi: »Razvoj mednarodnih odnosov in njegove posledice na mir v svetu«. 17. junija nam je zato tovariš Rudi Balderman pripravil obširno razpravo o omenjeni temi. Razložil nam je mnoge probleme in zanimivosti. Tudi diskusije mladih so bile pestre, čeprav nas je bilo samo dvajset. S predavanjem smo bili zadovoljni in upam, da bomo lahko še večkrat organizirali kaj takega ali podobnega, žal pa moram pripomniti, da udeležba ni bila zadovoljiva. Vedno bolj opažam, da nekateri mladinci in mladinke ne kažejo zanimanja niti za takšna niti za drugačna predavanja. Prav bi v bodoče tudi bilo, če bi vsak član kolektiva večkrat pogledal na oglasno desko, da bi se tako seznanil z vsem, kar se dogaja in pripravlja v podjetju. Marička m Ali poznate prometne predpise Grčija, dežela sonca Izgleda, da je tudi pri reševalcih testov zavladalo dopustniško razpoloženje, kajti na tretji test smo prejeli le 18 odgovorov. Možno je sicer tudi, da so bila vprašanja nekoliko težja, čeprav smo prepričani, da so bila vsa zelo konkretna in zanimiva za vse uporabnike cest. Kar zadeva same odgovore, smo ugotovili, da je bil en sam odgovor na test pravilen. Nekaj napačnih odgovorov je na vprašanje o osvetljevanju vprežnega voza ponoči in o kazni za poskus vožnje pod vplivom 'alkohola, vendar zadeva večina napačnih odgovorov 4. vprašanje. ... »Izjemoma se lahko izda vozniško dovoljenje za vožnjo z motornim kolesom do 125 cm3 tudi osebam, ki so izpolnile 16 let.« Torej se lahko vsakdo, ki je izpolnil 16 let, priglasi za opravljanje vozniškega izpita, vendar le za kategorijo motornih koles do 125 cm3. Tako prejme tokrat nagrado 500 din le tov. VEHOVEC Jože, vzdrževalni obrat II. Objavljamo še četrti nagradni test. Upamo, da bo tokrat več rešitev, kajti v nasprotnem primeru bomo teste prenehali objavljati. To pa bomo storili z obžalovanjem, kajti naša akcija je bila mišljena predvsem kot vzgojni ukrep v sklopu obsežnih prometnih akcij. NAGRADNI TEST mirni figurami žena, vojščakov, živali in geometrijskimi teki, pričajo Oi veliki ikiuituri starih Grkov. Nepopisna lep je izlet na Pelo-Grčija, dežela antičnih kultur, najski solisti in drugi bodo izva- ponez. Ob išitnolkii cesiti pred me-spominov; domovina revnih in jiaili na prostem, v gledališču pod stom zagledaš ogromno stavbo, ki bogatih Jjiudi, predvsem pa dežela Akropolo. stoja v rahlem lake, ameriški ho- somca in turizma. Akropola, čudovita umetnost teL Turška kava stane tam celih Atene, mesto, ki se razlikuje od stare Grčije. Med najllepšimi P0t dolarjev. Vožnja jie prijetna, drugih veliklih mest po gradnji, stavbami je veliko svetišče, mo- ker je cesta izredno lepa; na em po ulicah, po prometu, po' ljudeh, goični Parthenon, ki je posvečen strani jo Obdaja rožnati pas, ki se ki v njem živijo, pa še po mar- boginji modre vojne in zaščitnici vleče vse do Epidaura 180-km od sičem. talcev, Ateni. Grki so častili več Aten. Za rožami raste bujno rast- Najpreji si zmeden in presene- bogov; Afrodito, boginjo lepote in linstvo in za njiim je morje. Na čen nad posebnostmi, čez kratek ljubezni, Apolona, zaščitnika umet- drugi strani je svet bolj hribovit čas pa ti postajajo Atene vedno nosti, in druge. Vsem tem bogo- in ne -talko lep vse do .Korintskega bolj všeč. Predmestje krasijo Vom ’ so Grkii darovali čudovite prekopa, kjer je pogled z obeh majhne bele hiše; vse je belo, zu- stavbe, templje, bogato okrašene strani O'dprt na morje. 6 torn dolg dovje, vrata un Okna, pa tudi z (re]ijefi lin drugimi kiparskimi prekop, globoko vsekan v skalo, zunaj hiš polžasto zavite s topni- deli. Pozornost so posvečali zu- povezuje Egejsko z Jonskim ca, ki vadijo na terasaste strehe, nanjosti stavbe, saj so vsi templji morjem. čezenj peljeta dva Med terni »ibiiseri« je tudi dosti imel v 'notranjosti samo celico s mostova, železniški^ in cest-takih, ki s isvojo sivino in zapiur kipom božanstva, to je prostor za ni, globoko spodaj pa lah-ščenostjo izpričujejo, da .tudi- tu svečenika, katero pa so obdajali ko pluje samo ena ladja. Ne — v senci bogastva — živijo revna stebri. V sredini 5. stol. je na daleč od Korinta so Mikene. ljudje. Stavbe v središču mesta Parthienonu stal kip boginje Ate- Ostanki stavb in obrambnega ob-so po gradnji povsem podobne ne z čelado, oklepom in zldja so sestavljeni dz ogromnih malim bivališčem ljudi iz, pred- ščitom ki se je ’bleščal daleč klad. Tu so tudi znamenita levja mastja, te da so večje; v njih so okoli. Ker je material, iz katerega vrata, nad vrati sta v reljeifu upo-šole, uradi, hoteli lin vse to, kar so Grki ustvarjali, kamen, lahko dobljena dva leva. Epidaueir je za je po velikih mestih. Nekaj po- občudujemo stavbe in kipe x~ ta,m danes. V velikem atenskem, muzeju so shranjeni mnogi kipi, iki predstavljajo človeške figure, ki so vse idealizirane, keir so> Grki trdili, da ima lepa posoda lepo vsebino. red Središče mesta le oolno °blraz f,Sgor datie' olböutek Si’ zivljfenja. Razen kamna so upo- rabljali bron in tudi les, ki pa je tvoril le jedro, pokrili so ga s slonokoščenimi ali 'zlatimi ploščicami. Bogat nakit dz zlata in brona in keramična posoda z nasteka- Ime in priimek. EE 1. Osebni avtomobil je točno definirano motorno vozilo glede na število sedežev. Ali je osebni avtomobil tisto motorno vozilo, ki ima poleg sedeža za voznika največ še: a) pet sedežev; b) sedem sedežev; c) osem sedežev. 2. Kdaj smatramo, da smo vozilo parkirali? Kadar smo zapustili vozilo za več kot: a) 20 minut; b) 15 minut; c) 10 minut. 3. Na križiščih enakovrednih cest velja desno pravilo. Katero vozilo na sliki ima torej prednost: a) tovorni avtomobil; b) kolesar; • c) motorist. — 4. Ali sme voznik avtomobila na cesti, na kateri je s postavljenim prometnim znakom prepovedano prehitevanje, prehitevati motorno kolo brez prikolice: a) da; b) ni predpisa; c) ne. 5. Kateri^ barvi luči na semaforu odgovarja položaj prometnega miličnika v križišču, če ga vidimo v bok: a) rumeni; b) rdeči; c) zeleni. Rešitve oddajte do 25. avgusta v uredniške skrinjice. sebnega pa je vendarle: strehe atenskih hiš .so brez anten. Grčija tareji ;še nima televizije, toda počasi jo bodo tudi pni njiih dobili, vsaj tako pravijo. Promet na širokih cestah je sililo živahen in gost, vendar vlada nek instinktiv-nii trgovin, v katerih dobiš vse mogoče; veliko se blešči zlata din dragega kamenja, veliko je spominčkov, ki so večinoma zelo lepi, dovolj! je tudi brame, za kar tero ne veš kaj bi z njo. Na razpolago je tudi dovolj blaga za vsakodnevno porabo in vsega, kar so si izmislili ljudje, da trgovina cvete. Povsod so restavracije, kjer .točijo mrzile pijače, h kateri ti vedno prinesejo še čašo mrzle vode. .Tudi pred jedjo Grki vedno pijejo voido, ki1 pa je tako. mrzla in dobra, da se -je ne moreš odreči. Prav v središču mesta je itrg, ki je tako založen z mesoim in sadjem, da se ne znajdeš. Prodajata vpijejo, zvočnik tuli hrupno glasbo, ljudje bite. Na vsakih nekaj korakov zagledaš okrepčevalnico, kjer pečejo meso in pravo presenečenje jle, da Grki jedo veliko mesa in zelo mastno hrano. Na atenskih ulicah srečuješ ljudi vseh mogočih narodov in ras; največ je seveda domačinov, ki so močni, temnolasi ljudlje z značilno velikimi očmi in pravilnimi potezami — skratka — Grki so lepi ljudje. Njihova noša je povsem taka kakor drugod po> svetu, med manj lepimi rečmi opaziš tudi izredno izbrane in modeme. Njihova konfekcija je prav lepa in v velikih izložbenih oknih zagledaš blago z velikimi cvetličnimi .deseni v svetlih barvah — letos tako čislani' temni fond, pokrit z drobnimi cvetkami bele ali druge svetle barve in pa kopalne Obleke v pasu luknjičaste. Ravne, ročno vezene obleke in šali z značilnimi grškimi ornamenti so namenjeni predvsem tujkam. Pri čevljih pa Grkinje nočejo v korak z modo, prednost dajejo lepoti in tako so njihovi čevlji še vedno lahki, taki;, ki jiifa že nekaj časa ni opaziti v nobeni izložbi drugje. Gmki imajo čut za .lepoto in z okusom izoblikujejo predmete lin okolje, ki jih obdaja. V hotelih so dvojne zavese, tanke prosojne in v pastelnih barvah modemi deseni, ki zastirajo velika okna. Pohištvo je zelo enostavno in funkcionalno, vse za dobro počutje gostov. Samo eno pogrešaš; rože. Nikjer ni nič zelenja, tudi v mestu je malo parkov dn Akropola se .vsa gola dviga nad njliim. Negovan park obdaja le kraljevo .palačo. Straža stoji nepremično pred vhodom in je oblečena v stare uniforme. Vojak ima na glavi rdečo kapo s čoifom, oblaka je bela, kratko stoječe krilo, črno bel pisan telovnik, široka rokava, v višini pod kolenom trakovi, ki se končujejo' s cofi; tudi konico čevlja zaključuje cof. Na poti od palače opozarja tujce na vseh križiščih velik plakat »Aida«. Oparo bo uprizorila Atenska opera s tujimi solisti v glavnih vlogah v okviru Atenskega festivala, ki se je začel 1. julija. Znana dela tujih priznanih umetnikov londonske filharmonije, orkestra pariške opere du- še vsakogar presenečenje, ‘ker je tam najznamieniitejlše in najbolj akustično antično' gledališča. Grki so gradili gledališče v polkrogu v obliki podkve in sicer so prostor za gledalce stopničasto dvignili. Na dnu 'je polkrog mejil ha prostor za zbor in za njiim dvignjeni oder za igralce. Gledališčem so pripisovali dzredino velik vzgojni pomen, vstop je bil prost in gledalcem tso celo izplačevali nake vrste nagrado. V Epiidauriu, laihlkoi gleda-(Nadaljevanje na 7. strani) PARTHENON — ATENE Korintski prekop PIKNIK Ob 12. uri se nas je nabralo za poln avtobus. Joža je pognal imo-tor in že smo hrzali proti Trste-niku. Bilo je neznosno vroče. Vsi smo se potili kot v savni. Težko smo čakali prihod na cilj v una-nju, da se bomo na svežem gorskem zraku ohladili. Po dvajsetih minutah vožnje smo jo že mahali po poti proti šolskemu poslopju. Naše upanje okrog »hladi,tve« je sicer šlo po vodi, ;smo pa zato z užitkom vdihavali srveži zraik in uživali lepo panoramo te vasi pod Storžičem. Kar imalce ganjen sem prebral napis na šoli — dobrodošlico — ki so nam jo Tirsteničani namenili. »DOBRODOŠLI NAŠI POKROVITELJI«. Kratke, toda lepe besede, prav iz srca. Na travniku, ki je bil predviden za piknik, je bilo že vse nared. Ob gozdu v senci je sitala tribuna, nekoliko niže je bil lesen pod za plesalce, prav v gozdu pa ognjišče za čevapčiče. Vsi spodnji prostori šole so bili spremenjeni v bifeje, ki so bili dobro založeni s pijačami, jestvinami m sladkarijami. Slavnostni pričetek se je nekoliko zavlekel, ker ob 13. uri še ni bilo zbranih dovolj ljudi. Trsite-ničani so sicer prišli pravočasno, Tekstilindniščani pa ne. Verjetno je 'bil glavni brivec — vročina. Nekaj iminuit po drugi uri je vse navzoče pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Trstenik tov. Beča-n ter zaželel prijetno proslavljanje. Za njim je govoril tov. Likozar, ki je v kratkih besedah povedal kakšen namen ima piknik. Za njim, so 'izvedli prisrčen program, še otroci šole Trstenik. Vse njihove točke so bile tople in duhovite, predvsem pa je iz njih vela otroška prisrčnost in preprostost. Nežni obrazki, otroška resnost pri izvajanju in vsebinsko ustrezen program, vse to se je lepo ujemalo z okolico' in vneslo med udeležence pravo razpoloženje in občutek dobrodošlo-sti. MIRNO LAHKO REČEM, DA JE BIL TA DEL — OTROŠKI NASTOP — NAJLBPŠI DEL PIKNIKA. Po izvedenem programu je kar nekam slabo kazalo, vendar je dobra kapljica poskrbela, da so se pilkničani razživeli. Mladi muzikantje so se tudi hitro in uspešno vključili, iin vedno več parčkov se je vrtelo in zavrtelo. Prava gneča je bila okrog »ognjišča« za čevapčiče. Bile so kar lepe porcije za 200 dinarčkov. Hudičevo so bili okusni, obenem pa odlična podlaga za dobro kapljico. Po svojih močeh sem tudi sam pomagal — rezati čebulo, kruh in nakladati porcije —, vendar bom drugič gledal, da too pomočnik kdo drugi, še nikoli v življenju se namreč nisem tako potil, pa tudi čevapčičev še nisem nikoli toliko pojedel, mislim takih, ki so padli na tla in no . .., saj veste: prst, iglice in Listje, pa nič zato, meni so teknili in ugajali tudi takšni. Razpoloženje je raslo, nekaterim je zraslo tudi čez glavo, pa so začeli prevračati kozolce in tudi v gmajno jih je zaneslo. Kot v NOV ipa se jie okrog pete ure pojavil tudi na pikniku sovražnik številka 1 — tov. dež. Nekaj,krati se je močno zabliskalo in zagrmelo, nato pa so težke kaplje pognale razpoložene pikničane pod okrilje šole. Godci so sicer hoteli in poizkusili pregnati neurje, vendar vsa njihova prizadevnost in požrtvovalnost ni, rodila željeneiga uspeha. Edino, kar so z vztrajnostjo dosegli, je bilo to, da je vrag vzel ozvočenje. Tisti, ki so ga imeli že precej pod »kapo«, dežja niso niti opazili miti občutili, saj so z vso resnostjo in vztrajno nadaljevali svoje obhode po gozdu. Mediterai, ko so pozneje posamezno capljali proti šoli, se je pod njeno streho že nadaljevalo veselje in zalivanje. Kmalu pa je spet posijalo zlato sonce, pregnalo dež in .piknik je prešel v drugo fazo — po dežju. Rajanje se je ojačalo,, namesto čevapčičev je prišla v veljavo pečenka, namesto vročine pa je zavladal prijeten hlad. Tam ob grmovju. pa, je nekaj pilkničanov sanjalo prelepe sanje o preživelem pikniku. Pa še nekaji zaključnih misli: Organizacija je bila odlična, postrežba tudi. Trsteničani so se .pokazala kot prijazni, preprosti in pošteni gostitelji, kar še posebno velja za njihovo mladino, ki je bila vseskozi vredna pohvale. Tudi naši mladinci so bili vzorni v vsakem pogledu. Posebno prijetno presenečeni simo bili mnogi, ko smo v naši sredini lahko pozdravili podpredsednika Republiške skupščine tovariša Janka Rudolfa in našo nekdanjo sodelavko Ančko. Ta prijateljski obisk je v trenutku izbrisal žalosten občutek ob ugotovitvi, da se piknika niso udeležili niti predstavniki naše občine niti člani naših samoupravnih organov. Peter Gunčar |H§g Enostavno in praktično za tople dni 1. 2., 3. Skice prikazujejo, kako lahko naredimo iz progasto vzorčastega blaga enostavne bluzice in oblekico. Bluzica pod št. 1 ima ovratnik, obrobo pri rokavih in žepih enobarvno;. lahko je bela ali pa v barvi prog. Prav tako je obroba pri oblekici pod 2. v barvi prog. Krilce je krojeno zvončasto in rahlo drapira-no. Bluzica pod 3 pa ima kombinacijo navpičnih in vodoravnih črt na sprednjem in zadnjem delu. 4. Predpasnik lahko služi tudi kot oblekica. Vežemo ga na ramah s pentljami. Spredaj ima gubo in 2 žepka. Krojen je iz pikčastega blaga. 5. Igralne hlačke in bluzico naredimo iz enobarvnega blaga. Bluzica je krojena zvončasto. Okrasimo jo s pisano bor duro. 6. Ljubka oblekica je iz enobarvnega blaga v svetli barvi, zelo primerna bi bila sintetika. Pas in obroba okrog vratu je v nekoliko temnejšem tonu kot obleka, gumbi in okrasni našitki iz vrvice pa so temne barve. . 7. Blago s karo-desenom je zelo hvaležno in uporabno. Obleka je iz blaga z večbarvno karo vrvico. Spredaj in zadaj ima po 3 gube. Ovratnik je bel in obleko zelo poživi, pentlja pa je temne barve, na primer črna. 8. Še ena enobarvna obleka v svetlem tonu. Životek je podaljšan in ravno krojen. Zapenja se na hrbtu z gumbki ali zadrgo. Plise je naložen enakomerno. Okrasno vezenje je temne barve. Ce pa krojimo obleko iz blaga temnejše barve, je okrasek vezen belo. 9. Iz potiskanega satineta ali popelina v svetlih barvnih tonih naredimo obleko enostavnega kroja. Krilo je rahlo zvončasto. Kot posebnost pa so izrezi na ramah. 10. Še ena obleka iz potiskanega satineta ali popelina. Je rahlo oprijeta. Pentlja je enobarvna v odgovarjajoči barvi. Vse -navedene obleke naredimo iz blaga, ki ga proizvajamo v našem podjetju. MaK Če si popoln mož!? Saj mi je kar nerodno priznati, vendar je res, da sem popoln mož-Zaradi tega nisem domišljav, tudi ne brezpogojno ponosen na to, saj dobro vem, da je lastnost biti popoln dar narave. Tu se ne da nič popravljati: ali si popoln mož ali pa nisi. Če si torej popoln mož, moraš imeti lastnost, da takoj spoznaš vse napake, ki jih dela tvoja žena, moraš jo pri tem dostikrat posvariti in ji lepo pojasniti, kaj je storila napačnega. Vsak posrednik zakonov vam bo povedal, da so najsrečnejši tisti zakoni, pri katerih je eden zakonec popoln, drugi pa nepopoln. Večina zakonov gre pozlu, ker sta oba zakonca popolna ali pa nepopolna. Jaz sem bil tako srečen, da sem našel nepopolno Ženo in tako je moj zakon srečen. Biti popoln zakonski mož ni tako lahko. Predvsem moraš vedno imeti prav in silno mučno utegne postati, če moraš kar naprej opozarjati ženo na napake, ki jih dela. Zaradi tega se včasih razjezi in začne kričati: »Oh, da bi le enkrat imela jaz prav, ničesar drugega si ne želim!« Kako rad bi ji ugodil, vsaj včasih! Toda, kako naj to storim, ko pa nima nikoli prav? Saj je res, lahko bi goljufal in se delal kot da ima prav. Toda, prosim vas, katera žena bi spoštovala moža, ki nima prav? Čakajte, naj vam naštejem nekaj primerov, s kakršnimi se srečuje popoln zakonski mož dan za dnem. Njegova žena se je ves dan — recimo — ubijala z otroki in jim zagrozila: »Le čakajte, da pride oče domov!« Popolni mož pride domov — njegova vloga je vloga sodnika najvišjega sodišča. Zaslišati mora obe strani. Ko sem torej zbral vse argumente, se moram dostikrat postaviti na stališče svojih otrok in proti svoji ženi. če na primer zahteva, da sinko ne bo večerjal, ampak da mora iti spat brez nje ali da hčerka ne sme na smuča- nje. Nerodno je seveda potem gledati dolgi ženin obraz ali celo poslušati očitke, če se razjezi, toda, kaj morem spremeniti pri stvari? Kajti, ker sem tudi popoln oče, ne bi rad, da bi otroci slabo mislili o meni. Kot popoln mož sem tu in tam moral opozoriti svojo ženo tudi na napake njenega sorodstva. Zena trdi sicer, da je ta kritika nepravična. Potem ji pojasnim, da jo ljubezen do njene rodbine dela slepo. Jaz, ki z njo nisem v rodu, bom vendar mnogo laže objektivno presodil, kaj je narobe, mar ne? Kdor je popoln doma, mora biti tak tudi v družbenem življenju. Kadar sva povabljena, šepetam pač ženam ljubeznivosti. Moja žena trdi, da jo ob takih prilikah preveč zanemarjam in večkrat se prepirava, ker poklanjam drugim ženam preveč pozornosti. Zena nikakor ne more razumeti, da me kot popolnega moža ne more imeti samo zase. Ta ali ona Žena, s katero govorim, morda nima popolnega moža in potrebuje zato dobrohotnega poslušalca ali ljubezniv nasmešek. Toda žena je tako egoistična, da zatrjuje, da ljubimkam. Marsikateri mož misli, da mora doma pomagati. Celo take može imamo, žal, ki so prepričani, da ni sramotno prati posodo, pometati sobe, odnašati posodo s smetmi itd. To je vse skupaj nesmisel! Prosim vas, kdaj pa je že stal kralj na straži ali prezident kidal sneg ali ministrski predsednik pral svoj avtomobil? Popoln mož mora paziti na svojo čast! Prepustite torej umazano delo ne-popolnim! Če ste poročeni s popolnim možem, ste gotovo že zapazili pri njem vse odlične lastnosti, ki sem jih tu naštel. Če pa niste poročeni s popolnim možem, ali vam ni žal, da niste poročeni z menoj? Kako je v Novigradu Letos sem že četrtič letovala v našem počitniškem naselju v Novigradu. Kar takoj bom povedala, da mi je vsako leto bolj všeč. Lani so sicer člani kolektiva objavili v Tekstilcu nekaj pripomb in predlogov, kako bi z malenkostnimi stroški odpravili nekate- re pomanjkljivosti, vendar so to le malenkosti, ki bistveno ne vplivajo na počutje letovalcev. Naj torej povem nekaj svojih ugotovitev: ie prvi dan bivanja v Novigradu se mi je pri kosilu zazdelo čudno, ker ni bilo nobene »gužve«, ker dopustniki niso stali Naši člani na plaži okoli miz in čakali, kdaj bo in kje bo kakšna prazna miza, kakor je bilo to vsako leto, posebno ob dnevih, ko je bila izmena. Tedaj sem ugotovila, da je več miz in stolov, se pravi, da so povečali jedilnico. Res vesela sem bila tega, da letos ne bo treba skrbeti za mizo, da se bom do kosila lahko kopala, če se nekaj ur premetavaš po vodi, se ti ob 12. uri kobilo res prileže, pa si zato lahko razočaran, če prideš lačen iz vode in čakaš, kdaj bo miza prazna. In še nekaj: letos nisem opazila prerivanja pred okencem za delitev hrane, kot prejšnja leta, ko so mnogi odnašali hrano na pladnjih v hišice. Tudi športnih rekvizitov letos ni manjkalo. Posebno dobro je bila zasedena nova miza za namizni tenis. Težko pričakovana miza se je torej končno le pojavila na željo mnogih dopustnikov, ki so doslej hodili igrat namizni tenis kar k »sosedom«. Tudi čoln, ki so ga pripeljali iz Bohinja, je mnogo prispeval k dobri' rekreaciji dopustnikov. Tisti, ki so si želeli plesa, so si zvečer uredili zgornji del jedilnice, navili magnetofon in ples je bil tu. Menim, da v tem počitniškem domu ne more biti dolgčas tistemu, ki si dobro razpoloženje zna ustvariti. Prav nič nisem pogrešala mestnega vrveža, kina in podobnega. Hrana mi je zelo ugajala, saj je bila obilna in okusno pripravljena. Glede postrežbe se ne morem kaj pritožiti. Osebje je bilo do gostov zelo pozorno in ustrežljivo, posebno pa bi pohvalila upravnika počitniškega doma. Težave so bile ‘edino zaradi pomanjkanja vode, kar je bilo že vsa leta nazaj. Ustavila bi se še pri hišicah. Ne morete si predstavljati, kakšne hišice zapustijo nekateri dopust- KRIŽANKA Vodoravno: 1. ozek snop svetlobe, 7. hitrost, naglica, 13. naziv za zgodaj zrelo sadlje, 14. važno živilo, ki ga pridobivamo tudi iz vrste pese, 15. del sobnega pohištva, 16. žitni plod, 17. visoke igralne karte, 18. značilna primorska ljudska jed (mešanica fižola, kisle repe in krompirja), 19. človek z nestalnim [bivališčem], potepuh, 21. sosednji črki v abecedi, 22, češka pritrdilnica (iz istih črk kot ONA), 23. visoka olesenela rastlina, 24. velika lepa veža, 26. KRIŽANKA 52. sito, ;mreža v tiskarstvu ('iz isth črk kot SARTRE), 53. pomota. Navpično: 1. ime znanega kavnega nadomestka, 2. 'špansko žensko ime (naslov pred leti močno popularne popevke), 3. strokovnjak za razteleševanje, 4. kne sodobne slovenske pisateljice Miheličeve, predsednice slovenskega društva književnikov, 5. glavni pojena umazana zemlja, 8. plemena, pasme, 9. soglasnik s konca in začetka abecede, 10. majhen leto- ime dveh kontinentov (Severna in Južna), 28. plaha [gozdna žival, 29. obrtnik živilske strdke, 30. starorimski pozdrav, 31. sestavek, dopis, 33. izvor, izhajanje, 37. govorna tišina, 38. del konjiške opreme, 39. ime nekdanje močno popularne ameriške filmske igralke Gardner, 41. pijača starih Slovanov, 42. ati-ški heroj, po katerem se imenujejo akademije, ker je filozof Platon poučeval v gajiu, ki je bil njemu posvečen, 44. zora, 45. kradljivec, 47. vrsta mamila, ki ga pridobivajo iz makovih glavic, 48. izloček ustnih žlez, 49. dete, otrok, 51. sestavek v časopisu ali reviji. števnik, 6. predlog, 7. z vodo pre-viški kraj pri Opatiji, lil. ambulantna priprava za prenašanje rannjencev, 12. operni spev, 14. ugled, dika, 16. vrsta iglravca, ki je podoben cipresi in ga imenujejo »drevo življenja«, 19. zelo glasen ikllicV 20. element (Harden j a, 23-: športno oblačilo, 25. začetnici 'imena in priimka velikega hrvatske-ga pesnika in pripovednika, ki se je, čeprav že zelo star, boril tudi v partizanih (»Intima«), 27. drugo ime za pripovedno pesništvo, 28. naziv za planet na katerem živimo, Zemlja, 30. ime sodobnega armenskega skladatelja Hača- turjana (iz istih,črk kot RAMA), 31. povrtnina, ki jo uživamo pripravljeno s kisom in oljem, 32. začetnici imena -in priimka kranjskega Zborovodje, ki vodi pevski zbor »Enakost«, 33. oder v razredu, 34. strupena rastlina iz družine zlatičeic, ikii raste po gorah, 35. plaz, 36. cestni zavoj, 37. 'krajši naziv ra motorno vozilo, 38. drevesni škodljivec, 40. naskok, napad, atakdranje, 43. majhne hišice, planinske postojanke, 44. padajoča voda, 46. oblika rastlinskega stebla, 48. poželenje, 50. visoka gora v Švi«, 51. različna soglasnika. Grčija, dežela... (nadaljevanje s 4. strani) lišče sprejme 14.000 gledalcev dn vsakoletni festival traja okoli 20 dni. Programi obsega samo starogrška, klasična dela: »Kralj Oj-dip«, »Trojanke«, in druga, za tujce je to prava znamenitost. Nekoliko 'drugačna pot je v Delphi, iki leži severno od Aten. Razen bogatih pomarančnih, oljčnih nasadov, nasadov tobaka, bombaža in žita, vidiš včasih zapuščeno 'in bolj; hribov;lo pokrajino. Cesta se vzpenja v ovinkih v hrib in če se ozreš v dolino, jo vidiš kot zavito kačo. V Delphiju je najlepše preročišče pod Parnasom,, kjer je prerokovala svečenica Pitij a. Ob moreči vročini se shladiš ob šumečem studencu 'in senčnatem gaju, bi ga obdaja. Nedaleč stran je enostavnejši tempelj in gledališče, ki pa je že zelo razpadlo. Muzej' je na vzpetini in vanj prideš po modemih kamnitih stopnicah, 'ki jih obdaja bujno rastlinje. Pred moderno 'grajeno stavbo je veliko' košato drevo. V muzeju so ostanki stebrov, 'ki so izoblikovani v človeške figure, kipi živali s človeško glavo in. drugi predmeti prinešeni iz Delphija. Najlepši pa so mali kipci žena, ker imajo tako čudovite frizure, da jih hodijo študirat pariški frizerji. Se en pogled na Parnas, vrh gore, kjer so imeli grški bogovi svoj hram, ki pa je bil smrtnikom neviden; na njem je samo majhna koča. Grki znajo spoštovati dn negovati, kar so jim pustili predniki dn zato je Grčija poleg vsega, predvsem dežela turizma. Mimi Otroci naših članov se lahko prijetno zabavajo ni ki, ko gredo domov. Ne trdim, grede, posebno še, če si tisti, ki da sem naletela na »svinjarijo«, so bili v hišici, delo porazdelijo, vendar lahko rečem, da bi moral Res ni lepo, da je notranjost vsak koristnik ob odhodu pogle- hišic slabše urejena kot okolica, dati, če ni po kotih pajčevin, če ki jo ;e veselje pogledati. sq okna čista, če je počiščena Lahko bi napisala še marsikaj straniščna školjka itd. Kljub po- o počitniškem domu v Novigradu, manjkanju vode je to možno po- vendar naj bo dovolj, lahko pa čistiti, saj je na razpolago dovolj rečem še to, da nam nudi prijetno morske vode. To se počisti mimo- letovanje ob morju. R. L. Ali je tako pametno? Velikokrat smo jadikovali, ker v naših obmorskih počitniških domovih ni bilo niti enega čolna. Sedaj ga končno imamo v Novi-gradiu, kar povzroča veliko veselje dopustnikom. Vse bi bilo v redu, če ta čoln ne bi bil iz Bohinja. S tem, da smo ga vzeli v Bohinju in ga prepeljali v Novigrad, smo sicer mnogim ustregli, čeprav se po-stavljia vprašanje: ALI SMO JIM USTREGLI NA NAJPRIMERNEJŠI NAČIN? Kidor količkaj pozna čolne, ve, da je pri gradnji čolna treba upoštevati KJE IN V KAKŠNE NAMENE GA BOMO UPORABLJALI. Glede na to se potem pri gradnji uporabi določena konstrukcija in material. Naš bohinjski čoln je tipičen čoln lahke gradnje, torej predviden za mirnejše vode, ki so brez čeri in drugih zaprek. Grajen je iz lahnega materiala, ki ne zdrži močnejših udarcev, in zato že na prvi pogled močno različen od tistih čolnov, ki jih uporabljajo na morju, če je ta čoln ob primerni negi in Obzirni rabi zdržal v Bohinju, mli je to razumljivo, bojim se pa, da zaradi svoje konstrukcije ne bo dočakal prevelike starosti v Novigradu. Upoštevati moramo, da je »parkiranje« čolna v vodi na morju veliko težje in za čoln nevarnejše kot v Bohinju, saj je na morju čoln izpostavljen butanju ob ostro in kamniilto obalo, (dočirn je obala jezera v Bohinju mehka. Še posebno pa je čoln na morju v nevarnosti, če nastopijo večji valovi. Povsem napačno pa bi bilo, če bi zaradi teh težav omenjeni čoln vsak večer potegnili na suho, ker hi ga tako izpostavljali stalnemu raztezanju in krčenju. Ce je čoln v vodi, potem mora tam ostati, dokler je v rabi! Iz tega sledi, da bi morali dati v Novigrad čoln, ki bi imel ploščato in široko dno, ki bi bil dalje grajen iz močnih lamel, da bi lahko zdržal tudi omenjene udarce, še toliko bolj, ker v Novigradu nimamo primernega pristana za čolne. Ni zato nelogično, če se sprašujem: ALI JE TAKO PAMETNO? Prav bo, če o tem razmislimo in če damo v Novigrad tak čoln, ki bo odgovarjal okolju in predvsem res številni dn raznoliki uporabi, kil zanj AJ vedno koristna. M. Š. Od spomenika do spomenika Vsako leto organizira Občinski komite ZMS Kranj pohod »OD SPOMENIKA DO SPOMENIKA«. Sprva je bilo določeno, da bo to tekmovanje letos 6, junija, vendar je bilo zaradi slabega vremena prestavljeno na 13. junij. Vse takšne in podobne prireditve v letošnjem letu imajo še poseben (dalje na 8. strani) Prijeten piknik z mladino iz francoskega mesta La Ciotat Na željo občinskega komiteja ZMS je naš tovarniški mladinski komite organiziral piknik za Francoze na Ljubelju. V soboto zjutraj so si mladi Francozi ogledali našo tovarno. Po ogledu je bil kratek razgovor o organizacijski strukturi našega podjetja. Popoldne smo se z našim avtobusom odpeljali do ljubeljskega spomenika. Razen Francozov so se piknika udeležili še občinski predstavniki družbeno-političnih organizacij in našega podjetja. Francozi so položili venec k spomeniku žrtvam v koncentracijskem taborišču, ki stoji na Ljubelju. Po krajši slovesnosti smo se nato z avtobusom odpeljali na sam vrh prelaza, kjer smo posedli v bližnjem gozdičku. Petja in smeha je bilo ob dobri malici kar dovolj. Ob povratku smo se ustavili v Tržiču, kjer smo si ogledali muzej NOB. Naš nekdanji uslužbenec tov. Miklavčič je francoski mladini v kratkih besedah orisal potek in namen naše socialistične revolucije. Proti večeru smo se z avtobusom vrnili v Kranj z željo, da bi se še večkrat srečali z mladino iz drugih držav. Šoba Jože Mislim, da mi ni treba še posebej povedati, da je tak način netova-riški in grd, nesramen do sodelavcev pa zato, ker je komisija zaradi , prevelikega števila prijav-ljencev morala nekatere črtati. Pozneje, ko so omenjeni resnično letovanje odpovedali, pa dostikrat ni bilo možnosti vnesti tiste, ki so bili črtani. Tako so omenjeni ne*-sramneži onemogočili letovanje ti- stim, ki so se resno prijavili in si želeli vsaj enkrat prijetno letovati v Novigradu. Zapet je tako prišel do veljave pregovor, ki pravi: »Dobrota je sirota!« Sedaj zmerjajo nekateri Gunčarja, ker je ta način sprožil, čeprav z namenom, da bi imeli res vsi enake možnosti. Rezultat tega prizadevanja pa je bil samo ta, da so imele dekleta v pisarni počitniških domov še večje težave in več dela, kot prejšnja leta. Tolaži me edino to, da bodo prihodnje leto ekonomske cene tudi v našem počitniškem domu, regresa ne bo več pa zato tudi ne bo preveč prijavljeihcev. Morda bodo tedaj tudi omenjeni člani kolektiva obžalovali svojo neumnosti, ker niso izrabili zadnje prilike za letovanje. Komisije sedanjega UO podjetja Večkrat sem premišljal, zakaj se prostor pod obratno ambulanto imenuje podmornica. Odgovor na to* vprašanje pa sem dobil šele tistega dne junija, ko je lilo kot iz škafa. Takrat je namreč voda drla po stopnicah in zalila rezervoarje za vodo, ikaikršne ima vsaka podmornica, da se lahko pogrezne v morje. Ta prostor nosi torej zares odgovarjajoči naziv. Ne moram razumeti, zakaji člani ne sodelujete pri nagradnih testih. Vsak človek hi moral poznati prometne predpise. Napačno je mišljenje tistih, ki nimajo avtomobila ali kolesa, češ: »Zakaj' neki mi bo t0' potrebno?« Prav pasci povzročijo veliko prometnih nesreč, ker v danem trenutku ne vedo kako' pravilno postopati. Prej ali slej bo poznavanje teh predpisov Obvezno za vsakogar. Nagradni testi so sestavljeni tako, da zajemajo najbolj aktualne predpise, obenem pa si človek pravilni odgovor laže zapomni, ker (ga imora saim ugotoviti. Prvi testi so sicer pokazali veliko zanimanje med člani kolektiva, zadnji pa je dal res skromen odzirv: 18 rešitev, od katerih pa je bila samo ena pravilna. Upam, da se boste pr; današnjem bolje odrezali! Precej godrnjanja in jeze je bilo potrebno', pradno' so zadolženi člani kolektiva spravili mize za namizni tenis v naše počitniške domove, čeprav bi bile tam lahko vsaj tri tedne prej:. Vise kaže, da je nekaterim res malo* mar, kako se letovalci tam doli počutijo, *kaj člani menimo in podobno. Slišal sem, da imate člani pripravljenih že kar veliko negativnih pripomb na račun počitniških domov. Kar pošljite jiih v uredništvo, da jih bodo zvedeli tudi OiStali. Nekajkrati sem že hotel objaviti naslednje: opažam, da se imajo nekateri člani — posebno v upravi — za vsemogočne in gospodovalne. Kar uživajo, če Iahiko podrejene zafrkavajo in (gnjavijo, če jih lahko zmerjajo' in žalijo. Rad bi jim povedal, da takšne pravice nimajo, iker smo v naši deželi vsi enaki. Rad bi jim povedal tudi to, da s takšnim načinom le dokazujejo, da jim manjka srčne kulture in verjetno' tudi pameti, morda tudi znanja. Zapomnijo naj si tudi ito, da se tak odnos hitro maščuje v tej ali oni obliki. Veste, dragi sodelavci, kar vesel sem, ker vidim, da vam gredo moje besede do srca. V mislih imam čistočo v menzi. Zadnje čase, po objavljenem nasvetu, ste se re spopravili. Sedaj gre človek kar rad v menzo n,a malico, saj so mize lepo počiščene in tudi raznih papirčkov in kosti ter drobtin ni več na njih. Tako je prav! Že nekaj dni ugotavljam, da se je tista velika kolona avtomobilčkov v našem podjetju zelo skrčila. Je mar možno, da ste se prestrašili reforme? Tistih nekaj dinarčkov več za bencin vendar ne more biti. razlog, da se mučite peš in v tej vročini? Ali pa morda čakate, da bo bencin po 1,3 dinarčka? Ce bi bil na vašem mestu, bi se vsaj sedaj vozil okrog, posebno še, če bi imel tička. Cez leto ali dve bo namreč vaš tičko' le še karjolca za prevoz pomij, prašičkov in podobno. Kdo ga bò le še kupil, če boš za isti denar dobil udobno in lepo vozilo. Pa brez zamere •— fičkarji! Ljudje me sprašujejo, kdaj bodo v obratu I asfaltirali cesto od vhoda pa tja do tkalnice. Vse kaže, dragi moji, da bo cesta še kar nekaj let takšna. Počakati namreč moramo z asfaltiranjem tako dolgo, da bodo končali cesto proti Besnici. Tu pa vse kaže, da jo bodo delali tako dolgo, kot so delali tisti konček od glavnega mostu čez Savo pa do obrata I. Zato lepo potrpite in čakajte, saj pravi pregovor: »Kdor čaka, tudi dočaka!« če vas za vogalom poslušam, kako se pridušate zaradi podražitev, potem si mislim tole: Čisto prav vam je, vsaj vsem tistim, ki ste prej puščali cele kose kruha na mizah ali pa ste jih metali v smeti in kanale. Takrat kruh res niste znali ceniti, sedaj ga boste pa morali, ker je dvakrat dražji. Čisto pràv vam je, pa zamerite ali pa ne. Pa še «adevico okrog letovanja v naših počitniških domovih bi rad nekoliko obdelal, ker ste bili v tem primeru nekateri' res nesramni. Vsa prejšnja leta ste godrnjali in se jezili, češ: »Saj letujejo v naših domovih večidel tujci, mi pa sploh ne dobimo mesta!« Zaradi teh vaših pripomb, je tov. Gunčar napisal v Tekstilcu članek o tej nepravilnosti in obenem predlagal nov način vpisovanja, po katerem bi imeli člani kolektiva enake možnosti, predvsem pa absolutno prednost pred nečlani. Namesto, da bi bili člani veseli in hvaležni, pa so bili nekateri celo nesramni. Že od večih sem namreč slišal, da so se nekateri hvalili takole: »Veš, prijavil sem se samo zaradi lepšega, pozneje bom pa odstopil! Kar naj imajo malo težav in problemov.« Upravni odbor je postavil naslednje komisije: Komisija za požarno varnost: Ravnihar Miro — predsednik, Vilfan Stane — namestnik, in alani: Zaletel Martin, Osredkar Franc, Pičmati Janez, Doilenc Franc, Mesarič Srečko: Komisija za prodajo in nadomestitev strojnega parka: Čare Anton — predsednik, Bre-zec Jože — namestnik, Petelin Jože — član, Reš Franc — član, dr. .Dolžan Miro — član. Komisija za ugotavljanje škode: Čeme Zvone ». predsednik, ing. Seliškar Stane — namestnik, Engelman Stane — član, Novak Mir ran — član, Kodrič Rudolf — član. Odšel je... Junija meseca tega leta je šel v pokoj Janez KRIŽAJ, ki je preko trideset let kuhal in raztegoval blago v plemenitilnici I, na pra-menskem pralnem stroju. Njegovi sodelavci pravijo, da je bil vedno prijazen in razpoložen, vedno pripravljen pomagati, kljub napornemu delu. Janez je bil priden in vesten član kolektiva. Janez se bo sedaj lahko čisto predal svojemu konjičku — lovu. Njegovo veselje je hoditi po gozdovih, krmiti v težkih zimskih časih gozdne živali, obenem pa zatirati razne škodljivce in sovražnike divjadi in perjadi. Ob njegovem odhodu mu sodelavci žele še mnogo prijetnih in veselih dni, posebno v krogu družinice in sredi njegovih gozdnih prijateljev. Komisija Za prodajo odpadnega materiala: Štiupnikar Franc — predsednik, Eržen Ivan — namestnik, Bogataj Franc — član, Knific Jože — član, Sladič Silvo — član, Oman Ivan — član, Rozman Kareil — član. Komisija za tehnične izpopolnitve: Strniša Marjan — predsednik, Soklič Boris — namestnik, Lukančič Ivan — član, ing. Grošelj Anton — član, ing. Debevc Bogo — član. Komisija za obratne nezgode obrata I: Jež Vinko — predsednik, Zale-telj Drago — namestnik, Belehar Ivan — član, Bizjak Marjan — član, Šmid Jože,— član. Komisija za obratne nezgode obrata II: Križnar Anton — predsednik, Bogataj Ivan — namestnik, Plut Anton — član, Bončina Jože — član, Alič Ivan — član. Komisija za cene: Virnik Anton — predsednik, Smodej Viktor — namestnik, Remic France — član. Komisija za cene ta rentabilnost artiklov: Vimiik Anton — predsednik, Smodej Viktor — namestnik, Remic Franc — član, Polak Rudi — član, Brezec Jože — član, čare Anton —-član, Ladiha Dragica — član, Čarne Zvone, — član. Uredniški odbor tovarniškega časopisa: Javornik Jože — predsednik, Štempihar Miloš — namestnik, in člani: Semen Marija, Rozman Anica, Roj ina Tine, Žumer Viida, Žvokelj Drago, ■Pertot Boris, Štefe Nežka, Gunčar Peter. Komisija za reševanje prošenj in pritožb: Ladiha Dragica ! — predsednik, Kovačič Marica — namestnik, in člani: Geister Marija, Istenič Franc, Žumer Vida. Komisija za izdajanje dovoljenj za obratovanje novih strojev in strojnih naprav: ing. Starc Alfred — predsednik, ing. Turel Milan — namestnik, in člani: Šmid Jože, Alič Ivan, zastopnik obrata. Komisija za reklamo: Smiodej Viktor, — predsednik, dr. Dolžan Miro — član, Bezlaj Anton — član. Komisija za prometno varnost: Kraljič Miro — predsednik, N.a-dižar Rajko — namestnik, in chini: Osredkar Franc, Dolenc Marjan, Ju$tin Franc, Kovačič Ivo, Štraus Aleksander, Komisija za izvoz: Polak Rudi — predsednik, Gregorc Pavel — namestnik, in člani: Smodej Viktor, Tepina Tončka, Čare Anton, Brezec Jože, Bezlaj Anton, ing. Seliškar Stane, ing. Pogačnik Mirko, Černe Zvone, Teran Srečo. Od spomenika do spomenika (nadaljevanje s 7. strani) pomen, saj so vse duhu 20. obletnice osvoboditve. Proga ni bila predolga: 12 km za ženske in 20 za moške. Vsaka ekipa je imela J člane. Stariali smo na Trgu revolucije, tekli po Kokrškem bregu do spomenika ob Tekstilni šoli in dalje do spomenika žrtvam v Šorlijevem mlinu, nato do Kokrice. Na Golniški cesti so se moške ekipe ločile od ženskih. Možje so tekli še skozi Naklo do Okrogelske jame mimo spomenika Slavca Iva-Jokla v Struževem in do Stošičevega spomenika, od tam pa so zopet tekle vse ekipe po isti poti do Savskega mostu, po Mohorjevem klancu in po Tavčarjevi ulici nazaj na Trg revolucije. Na vsej progi so bile kontrole. Na cilj smo prišli nekoliko utrujeni, vendar nam je okrepčilo na cilju vrnilo moči. Po razdelitvi praktičnih nagrad in priznanj smo zadovoljni odšli domov. Udeležba na pohodu ni bila zadovoljiva, posebno žensk je bilo premalo: tri dekleta iz Naklega od TVD Partizana in pet naših iz Tekstilindusa ter ena iz Iskre. Naša ekipa je zasedla drugo mesto. Tokrat so še naši fantje slabo izkazali. Od osem prijavljenih ekip je prišel na tekmovanje samo Mitja iz skladišča, ki je zato moral teči v kombinirani ekipi T'ekstilindus — Toso. Res ialostnò dejstvo. Marička ZAHVALE Karolina SELJAK se lepo zahvaljuje predstavnikom ZB in vsem članom te organizacije za darilo, ki ga je dobila za Dan borca. Pravi, da je bolnemu človeku takšna pozornost v veliko tolažbo in pomoč. Članom ZB se Za darilo lepo zahvaljuje tudi Valentin ŠKULJ. Iskreno se zahvaljujem članom ZB za obisk in darilo ob Dnevu borca. Res sem iskreno hvaležen za to pozornost, ki je bila svetel žarek v času moje dolgotrajne bolezni. Avgust čotar Pred mesecem dni je pogorela hiša naše sodelavke Tonike Simončič. Na pobudo sindikalne podružnice smo člani kolektiva zbrali zanjo, preko 600 tisoč dinarjev prostovoljnih prispevkov. Tonika Simončič se vsem, ki so pomagali, lepo zahvaljuje za razumevanje in pomoč. Milka Jereb Ob prerani smrti mojega moža se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici predilnice za denarno pomoč, vsem sodelavcem pa za izraženo sožalje in za udeležbo na pogrebu. Angela Volčič Zahvaljujem se izvršnemu odboru sindikalne podružnice predilnice I za lep venec, ki so ga poklonili mojemu umrlemu očetu.