P. b. b.
s ve +o\/nih jn domačih do godkov
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
CELOVEC, DNE 2. APRILA 1964
Načelna linija Klausove politike
Vlada pravi: „Sedaj pa na delo!“ Politični teden na Dunaju. Govor dr. Pitter-manna. Važnejši problemi, kot je habsburško vprašanje.
LETNIK XIV./ŠTEVILKA 14
Kulturna samopomoč
Nadvse razveseljiv je pogled na našo dijaško mladino, na fante in dekleta naših srednjih in visokih šol. Posebno je človek vzradoščen ob pogledu na naraščaj celovške slovenske gimnazije. V dijaških prireditvah, v sestankih lin glasilih prekipeva mladostni idealizem, ki priča o silni živ-Ijenljski volji te generacije. Kakor vigredno popje je ves ta sveži svet, obetajoč v maju cvetja in v jeseni sočnega sadja. Pesnikov pesimlizen v vrsticah „Sto cvetov vzbuja nam pomlad, a redek je v jeseni sad“, se u-maikne svetlogledemu upanju, ko prebiraš številke ..Dijaškega glasu" ali če slediš drznim načrtom „Odra mladje" v zadnji številki ali da prisluhneš korajžni Študentovski melodiji o priliki kake gimnazijske prireditve. V resnici se poraja v tej mladini čudež neukrotljive življenjske sile naroda, ki mu premnogi že pojejo pogrebne vigilije.
Še drug pogled na našo mladino je veder dovolj in sicer na naše versko- in narodno-prosvetno se udejstvujoče fante in dekleta naših farnih in kulturnih organizacij. V težjih okoliščinah kot dijaški se poraja ta mladi idealizem, večja je v njem žrtev in odpoved in zato pa je dvakratno dragocen.
Kdorkoli pa opazuje naše podeželje na Zilji ali v Rožu, na Gurah ali v Podjuni, ga zgrabi moreča skrb za naš najmlajši, še šoloobvezni naraščaj. Tod se odigrava kulturna žaloigra, ki zasluži vso našo pozornost in skrb. Vedno bolj spodriva nemška beseda slovensko materino govorico v krogu naših vaških šolarjev in šolarčkov.
Kjer koli jih srečaš, na cesti ali kje v dvorani, ja, celo že v njihovih družinah se vedno bolj glasi nemška govorica. V slovenskem jeziku naši najmlajši šolarji samo še nerodno črkujejo in zlogujejo, vse bolj gladko in lahko jim tečejo nemški stavki. Samo še v treh ali štirih naših občinah vsega ozemlja, koder živijo Slovenci, se še ču-je slovenski pozdrav šoloobveznih otrok, drugod udarja ob uho samo še rezki »Čuten Tag”.
Dvojezična šola ni dvojezična, marveč posreduje le še neznatne drobce slovenskega jezika in to samo v obrobnih urah, jezikovni slovenski pouk je za mladino ponaj-več utrudljiv in nevesel, ker o zavestni gojitvi ljubezni do prirojene materine govorice v šoli skoraj da ne more več biti govora.
Uvajanja v strokovno izrazoslovje podeželskega življenja in njegovih raznolikih oblik domala ni in ko odhajajo šolarji po svojem zadnjem obveznem letu iz šole, se znajo več ali manj zadostno izražati le še v nemških rečenicah, iz slovenščine pa jim ostajajo v spominu kvečjemu še nekateri vsakdanji izrazi, katerim se privadijo v svojem navadnem življenju.
Ljubezni do tiskane slovenske besede v tej mladini ni in ne more biti, ker ji dela slovensko berilo velike težave, o kakem zavestnem včlenjevanju mladih v narodno-kultumo življenje in ustvarjanje ni več nobenega sledu.
KalkSne bodo posledice tega obupnega je-ziikovmega položaja naše šoloobvezne mladine po desetletju in več, si lahko predstavljamo in zelo nas je strah za našo kulturno bodočnost in še za naš dijaški naraščaj bodočega desetletja. Morda pretrese še naroda- soseda, ko bo na lastni koži nekoč občutil vso socialno nevarnost zmaterializira-ne podeželske mase, kateri so v njenih mladih letih vzeli z materino govorico osnovo ^jene duhovne in duševne rasti.
Izgovor s strani večinskega naroda je slej ko prej enostaven. Saj starši, tako že danes pravijo, odklanjajo vzgojo otrok v Njihovem materinem jeziku, četudi jim je dana za to vsakršna postavna možnost.
Da predpostavlja taka volja kulturno zrel bt zdrav narod in da te volje ne more biti v
S soglasnim klicem „Sedaj pa na resno delo Vlade" se je predstavil v televiziji avstrijski javnosti bodoči zvezni kancler dr. Klaus potem, ko so se zedinili o novi vladi.
Vladni vodja dr. Klaus je ob tej priložnosti podal tudi zgoščen pregled o nekaterih najvažnejših problemih, ki ,bi jih bilo treba na vsak način rešiti.
Imamo važnejše naloge, kot je habsburški problem
Za svojo najvažnejšo nalogo smatra dr. Klaus reševati v prvi vrsti probleme sedanjosti in bodočnosti kakor pa gledati nazaj v preteklost Avstrije. Iz dolgo trajajočih vladnih pogajanj pa ne smemo sklepati, da ne bi imeli pri nas tudi v bodoče nobenih drugih problemov, kot je le habsburško vprašanje.
Dr. Klaus poda smernice svoje politike
Nova vlada si je stavila za cilj skrbeti:
9 za nadaljnje izobraževanje naše mladine in onih, ki so v poklicih;
O skrbeti za družine, posebno posvetiti pozornost onim družinam, ki imajo mnogo otrok in za novoporočene;
© skrbeti za pravičnost in red v stano-vanjiskem vprašanju;
© skrbeti moramo, da zagotovimo našim ljudem delo, pospeševati gospodarsko rast, kajti le to dviga naše blagostanje in zagotavlja naš obstoj in našo bodočnost;
® pozabiti tudi ne smemo starih ljudi Sin jiim zagotoviti socialno pravičnost in sigurnost;
Letošnja velika noč je prinesla ljudem malo veselja in radosti: nenormalno hladno in neprijazno vreme, nesreče in vojne dogodke.
Anglija je doživela najhladnejšo veliko noč in ne pomnijo take že 100 let nazaj. V Londonu so imeli na velikonočni ponedeljek + 4° C, hladnejše kot prvi dan Božiča, ko je bilo + 7° C.
V zvezni republiki Nemčiji je za praznike deževalo ali pa celo snežilo. Spomladansko vreme so imeli samo v Jugoslaviji, Španiji, Siciliji in na francoski in italijanski rivieri.
Kljub vsemu temu pa so zaznamovali za velikonočne praznike rekordno število turistov, čeravno so se mnogi predčasno in razočarani vrnili domov. Tako je odpoto-
zadostni meri v raznarodovanem, kulturno izničenem ljudstvu, za to spoznanje in priznanje je treba pri večinskem narodu seve že nadnacionalne morale in kulturne višine. Te višine v deželi najbrž ne bomo doživeli, nacionalni krogi je ne zmorejo, ostalim pa preostajajo le gospodarska in politična vprašanja sodobne industrijske družbe in nič več.
Zato smo dolžni, da si kulturno pomore-mo sami. Nikar ne skrivajmo pogleda pred dejstvi, da se vrši okrog naše šolske mladine okrutna žaloigra. Osredotočimo vso svojo ljubezen in pozornost na svojo brezpogojno dolžnost. Kulturniki nam naj razgrnejo vso poraznost jezikovnega izkore-ninjevanja našega mladega naroda, vzgoj-niki naj razložijo pomen materine govorice^ za nravno, srčno in umsko vzgojo otrok, prosvetarji naj nas vse učijo prepotrebnega spoštovanja slovenske besede.
© in končno moramo voditi tako gospodarsko politiko, ki bo zmogla, da bo naše gospodarstvo lahko uspešno tekmovalo na vseh svetovnih tržiščih.
Ta cilj pa bomo dosegli samo tedaj, če bomo pri delu stvarni in enotni« Pogoj za vse to pa je medsebojno zaupanje.
Govor dr. Pittermanna
Tudi podkancler dr. Piittenmann se je ba-vil v televizijski oddaji podrobno s babsbur-škim vprašanjem in je med drugim tudi dejal: »Zadovoljni smo, da gremo lahko z mirno vestjo na delo, ne da bi nas pri tem motili še habsburški problem."
Potem je podkancler dr. Pittermann še dejal, da ne smatra za pravilno, ker je glavni tajnik OeW dr. Wdthallm obiskal dr. Otona Habsburškega, kajti „za socialiste ni važna želja posameznika kot je n. pr. Oto Habsburški, temveč usoda upokojencev, mladih družinskih očetov, ki iščejo lahko plačljiva stanovanja, nadalje usoda in obstoj milijonov delavnih ljudi."
Dr. Pittermann je govoril nadalje še o skrbeh, ki še kljub dobremu gospodarskemu položaju tarejo Avstrijo. Ta skrb leži manj v polni zaposlitvi kot pa na »cenah in stroških". Zato mora biti glavna skrb nove vlade skrbeti za ustaljeno razmerje med cenami in plačami.
če bo vlada tem nalogam kos, potem bo po zadnjih razburljivih tednih zopet prišel čas stalnega vladnega dela, je zaključil dr. Pittermann svoj govor.
valo okoli 4 milijone Parižanov. Zapadni Berlin je zaznamoval ca. 100.000 gostov. Skozi novi predor pod Velikim svetim Bernardom je šlo samo v enem dnevu 4500 avtomobilov. Španijo je obiskalo okoli 100 tisoč turistov. Le v Avstriji je bil za velikonočne praznike promet manjši kot lani.
V večjih predelih ZDA so imeli na velikonočni ponedeljek pravo zimo. Tako je bilo v Chicagu 30 cm isnega in — 10° C. Na srednjem Zapadu ZDA so imeli deloma celo — 18« C.
Na drugi stranli pa so bile v Rusiji velike poplave. Reka Doneč je prestopila bregove in so morali evakuirati Okoli 7000 družin.
Nesreče o Veliki noči
• Na veliko soboto se je na pobočjih (Nadaljevanje na 8. strani)
Naši mladi literati okoli Mladja in Dijaškega glasu pa naj skrbe z vso mladostno vnemo za to, da vzplove naša slovenska beseda do nebes, da bo po razponu njenih kril svet sodil čilost naših sil.
Konkretno mislimo na zasebno jezikovno vzgojo naših malih v vasi in fari. Morda je tod najvažnejši delokrog prosvetnih central, morda se tod odpira neposredno delovno torišče naše visokošolske Sn srednješolske mladine. Nedvomno bo narod jezikovni vzgoji svojih malih po njihovih večjih bratih in sestrah rad daroval svoje zaupanje in kjer ga ne bi, bi se za to zaupanje morali boriti. Država bo tovrstno kulturno samoobrambo naroda vzela na znanje in jo bo morda znala tudi primemo vrednotiti. Svet pa zamore to edinstveno kulturno samopomoč samo odobravati in občudovati.
CENA 2.— ŠILINGA
Celovško gledališče gostovalo v Ljubljani
V	okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo je uprizorilo celovško gledališče v L j ubi j and 28. dn 29. marca 1964 pod vodstvom Gernota Schvvickerta 'Rajmondovo opereto »Maska v modrem«. 'Predstava je lepo uspela ter so želi celovški umetniki vsestransko priznanje.
Na povabilo predsednika skupščine socialistične republike Sloveni je so se udeležili predstave s koroške strani dežel-nd glavar Ferdinand Wedenig, član koroške deželne vlade deželni svetnik Hans Schober, kulturni referent pri koroški deželni vladi dvorni svetnik Othmar Rudan, celovški podžupan Josef Seidlling ter kot predstavnika manjšine predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter.
Med predstavniki Slovenije so bili predsednik izvršnega sveta Viktor Avbel j podpredsednik skupščine SRS dr. Marjan Brecelj, podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič in drugi.
Za goste s Koroške je priredil podpredsednik dr. Marjan Brecelj v prostorih skupščine sprejem, ki je potekel v prijetnem vzdušju.
Na pozdrav podpredsednika skupščine dr. Marjana Breclja, je koroški deželni glavar dejal, »da dobri pri jateljski odnosi med obema sosednima deželama ne koristijo samo Koroški an Sloveniji, ampak odnosom med Avstrijo in Jugoslavijo na sploh. Zato si želimo, da bi te odnose tudi v bodoče utrjevali.«
— KRATKE VESTI -
• V San Diegu so zazidali v temeljni kamen poslopja General Dymamics Astro-nauties Company zaboj, katerega bodo smeli odpreti šele čez sito let. V zaboj so shranili opise mnogih znanstvenikov, ki napovedujejo, kakšno bo življenje čez 100 let. Kdor bo zadel, bo prejel... čez 100 let menda nič.
© Kakor poroča Reuter, je v mestu Sivas v osrednjem delu Turčije umrla Ha sera Simisek, ki je trdila, da ji je 169 let. Umrla je zaradi oslabelosti srčne mišice. Imela je sedem sinov, devet hčera in 87 vnukov.
Umrl je nadškof dr, Ujčič
V	85. letu življenja je umrl beograjski nadškof dr. Josip Ujčič.
Nadškof dr. Ujčič se je rodil 10. februarja 1880 v Starem Pazinu v Istri. Za duhovnika je bil posvečen leta 1902. Za doktorja teologije je bil promoviran na Dunaju leta 1908. Do imenovanja za beograjskega nadškofa leta 1936 je bil profesor teologije v Gorici, potem pa v Ljubljani. Bil je tudi na drugih visokih cerkvenih položajih. Beograjski nadškofiji je načeloval od leta 1946 do svoje smrti. Od leta 1946 do 1961 je bil predsednik škofovskih konferenc episkopa-ta katoliške Cerkve v Jugoslaviji.
Vse delo in življenje je nadškof dr. Ujčič posvetil blaginji Cerkve. Kot ugleden prelat rimskokatoliške Cerkve in vršilec dolžnosti predsednika škofovskih konferenc se je s svojim stališčem in dejanji zavzemal za dobre odnose med državo in rimsko-katoliško Cerkvijo in tak je ostal do svoje smrti.
Novi ljubljanski nadškof
Sv. Stolica je imenovala msgr. dr. Jožeta Pogačnika za novega ljubljanskega nadškofa; msgr. Pogačnik je bil po smrti nadškofa Vovka administrator ljubljanske škofije, sedaj je postal njen pravi nadpastir. Imenovanje je prinesel iz Rima zagrebški nadškof msgr. Šeper in ga javil msgr. Pogačniku za njegov god za sv. Jožefa.
Velika noč hladnejša kot lanski Božič
Žalostni prazniki. Sneg in poplave. Nesreče in vojni dogodki po svetu.
Politični teden
Po svetu ...
VELIKONOČNI PRAZNIKI
so Ibilii letos dokaj 'mirni, saj ni Ibilo posebnih s vetovno politični h razburljivih dogodkov razen nekaj manjših ponovnih spopadov na Cipru im v jugovzhodni Aziji.
Pač pa moramo poročati o nekaterih naravnih katastrofah. 'Preteklii iteden zopet lahko imenujemo „teden potresov“. Prve dni tedna so čutili precej močne potresne sunke na Porbugaskem (v Llisboni) dn v Maroku (v glavnem mestu Rabat dn v Casablanci) v severni Afriki. — Strašna potresna katastrofa pa je zadela konec tedna severnoameriško 'zvezno državo Alasko, kjer je več krajev skoraj docela uničenih, nad 100 ljudi je mrtvih oziroma pogrešanih; po približnih cenitvah je nastala škoda več kot 250 milijonov dolarjev (nad 6 milijard 'šilingov). Po mnenju ameriških potresnih strokovnjakov je bila jakost tega potresa 10,000.000-krat hujša kot rušilna sila atom-:ske bombe, kli je 1. 1945 padla na japonsko mesto Hirošimo. V ponedeljek so čutili precej močan potres tildi v Čilu v Juž. Ameriki, kateri pa ni zahteval smrtnih žrtev.
Tudi letalske nesreče niso prizanesle. Najhujša se je zgodila v Italiji, kjer je potniško letalo Rim—Neapelj na včliko soboto tik pred ciljem zadelo v skalne pečine Vezuva in se razbilo. Pri tem je vseh 45 potnikov (večinoma Italijanov; Avstrijcev ni bilo med njimi) izgubilo življenje. — V Angliji se je zrušilo manjše letalo neposredno Ob znanem konjskem dirkališču v Aintree; ubitih je bilo pet ljudi, ki so hoteli na tekme, med njimi tudi angleški pisatelj Naney Spain. — Na železniško progo pri Livornu se je zaradi obilnega deževja v včlikem tednu zrušil zemeljski plaz, zaradi katerega se je iztiril ekspresni vlak Milan—Rim; več potnikov je bilo težje in lažje ranjenih.
DE GAULLE IN LATINSKA
AMERIKA
O nedavnem zelo uspelem državniškem obisku francoskega predsednika generala de Gaulla v Mehiki in tam Okoli smo že poročali. Svetovni politiki pa še vedno posvečajo pozornost temu obisku in nekaterim zunanjepolitičnim de Gaullovim izjavam. Tako posebno v ZDA ni ostalo nezapaženo, da so Mehikanci de Gaullu priredili še bolj triumfalen sprejem kot pa pokojnemu predsedniku Kennedyju. To pripisujejo dejstvu, da velja de Gaulle v Latinski Ameriki kot nekak simbol »demokratične opozicije" proti ZDA.
Nadalje je politikom Lat. Amerike impo-niral zlasti de GaUllov poziv k enotnosti med latinskoameriškimi državami (to so v glavnem države Srednje in Južne Amerike) — razen Kube) in za nadaljevanje gospodarske pomoči tem državam. Ob zaključku razgovorov je predsednik de Gaulle obljubil, da bo Francija še nadalje gospodarsko podpirala Mehiko, hkrati pa je izrazil dvom, da bi bilo možno latinskoameriške države
pridobiti le s finančno pomočjo. — Ob tem Obisku je bil de Gaulle povabljen, naj obišče večino držav Srednje in Južne Amerike — razen Kube.
V ZDA je ta obisk povzročil delno neprijetno presenečenje — posebno še zato, ker je de Gaulle odklonil, da bi ob tej pri-Ililki prišel tudi v Washjington na obisk k 'predsedniku Johnsonu. Tudi bivšemu severnoameriškemu predsedniku Trumanu ni bil ta de Gaullov obisk v Srednji Ameriki posebno všeč, češ da hoče de Gaulle povzročiti nesoglasje med ZDA in latinskoameriškimi državami; Truman se ob tej priliki ni 'izrazil posebno ljubeznivo, rekoč: »Bolje je, da de Gaulle ne vtika svojega dolgega nosa v amer. zadeve, sicer ga lahko še izgubi!" — Vendar pa je Washimgton ob zaključku tega Obiska priznal, da francoski predsednik ni podal v Mehiki nobenih takih izjav, ki IM bile proti ZDA.
MED IZRAELOM IN
ARABSKIMI DRŽAVAMI
napetost nikakor noče pojenjati, temveč se stopnjuje. Te dni je egiptovski predsednik Naser pozval Izraelsko državo, naj čimprej uredi položaj glede arabskih beguncev, ki so morali pred leti zapustiti Izrael. Zahte-
val je, da jim mora omogočiti svoboden povratek in jim zagotoviti možnost obstoja, dela in zaslužka. Ako Izrael noče te zadeve rešiti prostovoljno, jo bodo begunci skušali rešiti s silo; pri tem jim bodo rade volje pomagale vse arabske države — z Egiptom na čelu.
Izraelska zunanja ministrica Golda Meir je nedavno izjavila, da predsednik Naser smatra vojno proti Izraelu kot edino možno rešitev »palestinskega problema". Zanimivo je v tej zvezi tudi dejstvo, da se je Naser kot edini izmed šefov tako zvanih nevtraliističnih držav lizjavil proti ustvaritvi brezatomske cone v Afriki. Zahodni diplo mati celo trdijo, da ima Naser načrt, uni čiti .izraelsko državo v letu 1966; do tedaj pa hoče, da 'bo izgradnja raket tako daleč napredovala, da bo Egipt ta napad lahko izvršil z bliskovito naglico.
SVETOVNA GOSPODARSKA
KONFERENCA
V začetku preteklega tedna se je v Ženevi v Švici pričela po vsem svetu z napetostjo pričakovana mednarodna gospodarska konferenca, katere se udeležujejo tako rekoč vse države sveta in najvažnejše organizacije OZN — vseh skupaj 122! Po mnenju svetovnih politikov bodo posebno »države v razvoju" zahtevale zase večji vpliv na mednarodno trgovino. O tej konferenci bomo izčrpneje poročali prihodnjič.
... in pri nas v Avstriji
NOVA VLADA
Tik pred Veliko nočjo je vso Avstrijo vsaj z delno radostjo navdala vest, da sta se obe glavni vladni stranki zedinili glede sestave nove vlade po odstopu dosedanjega kanclerja dr. Gorbacha in s tem v zvezi glede vsebine vladne izjave novega kabineta pod vodstvom dr. Klausa, v kateri je rešeno — sicer še ne dokončno — tudi toliko osporavano in razpravljano vprašanje vrnitve dr. Otona Habsburškega v Avstrijo.
Bil je Itako rekoč že skrajni čas, da je prišlo do tega sporazuma med OeVP in SPOe, saj dosedanji vladni kabinet dr. Gorbacha ni hotel več reševati kakih važnejših zadev, češ da naj te reši novi kabinet dr. Klausa. V zvezi s habsburškim vprašanjem je strankino vodstvo SPOe ves čas pogajanj stalo na stališču, da je sporazum le na ta način mogoč, da se upošteva Sklep parlamentarne večine (SPOe in FPOe) na zasedanju 4. julija lani, po katerem je povratek dr. Habsburga v Avstrijo nezaželen.
V teku nadaljnjih pogajanj in razmotri-vanj je vodstvo OeVP izdelalo nekak osnutek izjave, ki naj bi jo dr. Oto Habsburg proučil in v slučaju soglasnosti podpisal. S tem osnutkom je šel pred tednom glavni tajnik OeVP dr. Withalm k njemu na Spodnje Bavarsko v Pockdng (ne „P6okau“, kot smo brali v nekem tuk. nemškem tedniku). Dr. Habsburg je podpisal izjavo, da se odpove povratku v Avstrijo za čas potrebnih pogajanj oziroma za zakonodajno dobo sedanjega parlamenta (torej nekako 2 leti).
Nekateri politiki in to nikakor ne le socialisti, temveč tako rekoč iz njim nasprotnega tabora, pa se pri vsem tem izprašujejo, čemu je bilo potrebno »toliko hrupa za nič", ko »naj bi se v današnjem gospodarsko tako negotovem času" tudi pri nas v Avstriji raje lotili reševanja bolj važnih Vprašanj. — Drugi politiki iz istega tabora pa so hkrati »škodoželjnega" mnenja, da bi ta vladna 'kriza lahko tudi brez škode trajala še nekaj mesecev, ker da dosedanja vlada tudi le zelo okrnjeno vrši svoje posle; »naj bi pustili v polni meri delati parlamentu dn pristojnemu resornemu urad-ništvu, pa bi potem šlo tudi brez Vlade; mogoče bi šlo celo bolje in bi bilo cenejše." (Seveda so taki »predlogi" nesmiselni, a na žalost le vsebujejo zmo resnice!)
V zvezi s tem nesrečnim »habsburškim vprašanjem" pa moramo omeniti zadnje
DE2ELNOZBORSKE VOLITVE
NA GRADIŠČANSKEM,
ki so bile 22. marca t. 1. in katerih izid ni zanimal le Gradiščance, temveč talko rekoč vso Avstrijo (o čemer smo deloma že zadnjič poročali), so dejansko prinesle presenečenja. Sedaj, ko se je »volilno ozračje" že nekoliko umirilo in razčistilo, je pre-cejšnji del avstrijske umerjene javnosti mnenja, da se mora OeVP zahvaliti za svoj poraz v prvi vrsti vprav svoji »vztrajnosti" o reševanju vprašanja povratka dr. Habsburga v Avstrijo, ko bi sicer lahko obdržali sedanje pozicije, če bi jih že ne celo izboljšali!
Velika noč na Cipru
Sredozemski otok Ciper, nad katerim je pred nekaj leti prenehala britanska nadoblast in je postal samostojna državica, je zaradi sporov in spopadov med tamkajšnjim grškim večinskim prebivalstvom in turško manjšino že nekaj mesecev v ospredju sve-tovnopolitičnega zanimanja. V naslednjem članku pa pustimo to ob strani in hočemo našim bralcem prikazati lepe običaje okoli Velike noči, kakor jo je doživljal — in upajmo, da jo bo zopet v bodoče — v mirnih, urejenih razmerah pravoslaivrni del prebivalstva. (Turško prebivalstvo je seveda muslimansko.)	Uredništvo.
Vsako leto gredo Ciprčani na cvetni ponedeljek ven na polja, kjer priredijo nekak piknik, pri katerem pa zaužijejo le kruh, olive in sadje, ker se posta točno in vestno držijo. Ta predvelilkonočni »ponedeljkov praznik" je navadno združen z večjim obhodom v narodnih nošah in deloma maskah, kar si seveda vsakdo hoče ogledati.
Na cvetno nedeljo prinesejo verniki v cerkev oljčne vejice, ki ostanejo tam štirideset dni, nakar jih šele odnesejo domov. Tem oljčnim vejicam pripisujejo čudotvor-no moč.
Na včliki četrtek nosijo po cestah mest in vasi lesene križe; prebivalci hiš pa denejo v okna svete podobe, ki prikazujejo
Jezusa na križu z žalostno Materjo božjo ob njem. Isti večer zagrnejo po cerkvah svete podobe (ikone) s črnim blagom, hoteč s tem prikazati nastopajočo žalost zaradi Jezusove smrti. Prebivalci podeželja se med seboj obiskujejo in pri tem vsakemu gostu ponudijo čašo, napolnjeno z jesihom v spomin na to, da je Jezusu na križu bil jesih zadnje okrepčilo.
Na včlifci petek si ne sme noben Ciprčan umiti niti obraza niti rok, ne očistiti nohtov in se ne počesati. Kdor si na ta dan umiva lasč, trdijo, da jih bo v kratkem izgubil. Otroci hodijo od hiše do hiše po mestih in vaseh in krasijo hišna vrata in svete podobe s cvetlicami. Pod vodstvom duhovnikov gredo po cestah procesije ob ognjemetih in streljanju; ženske medtem pojejo »Marijine žalostinke"; to žalno petje včasih traja celo nekaj ur.
V Paphosu (pristaniško mesto na zapad-nem obrežju otoka) je navada, da matere na Veliko noč naredijo svojim malim sinčkom posebne vrste močnato jed (iz pšenične moke, sira, sladkorja in kvasa). Ko začne testo vzhajati, vzamejo matere sinčke v naročje in pri tem govorč: »Kot to velikonočno testo narašča, tako naj tudi moj sin raste in postaja velik!"
Veliko dela imajo v dneh pred Veliko nočjo tudi mesarji, kajlti na otoku ni dru-
žine — pa naj bi bila še tako uboga —, v kateri bi manjkalo velikonočno jagnje kot najbolj tradicionalna dn glavna jed na ta veliki praznik.
Zadnje dneve pred praznikom otroci sedijo po vrtovih in parkih in barvajo pirhe (pisanke). V cerkvah naznanjajo duhovniki Kristusovo zmago nad peklom; verniki pbkladajo po tleh vejice omele (Mistel). Ko pa zopet zazvonijo zvonovi, je ves Ciper na nogah. Veliki ognji zagorč, ne manjka tudi ognjemetov in godbe igrajo po cestah; lutke iz blaga, ki predstavljajo Juda Iška-rijota, obesijo na pokopališčne zidove, jih kamnajo, prebadajo, »obglavijo", razrežejo in končno zažgč.
Ob enajstih ponoči na veliko soboto zvonovi ponovno vabijo vernike v cerkev. Ko duhovnik slovesno oznani:	»Kristus je
vstal!", doseže velikonočno praznovanje svoj Višek. Hkrati gre duhovščina k onim cerkvenim vratom, ki so bila zadelana in vsa zastavljena, in jih s skupnimi napori slovesno odpre, hoteč na ta način simbolično prikazati Kristusovo vstajenje. Po končanem cerkvenem opravilu se verniki še nekaj ur zbirajo in sprehajajo .po razsvetljenih cestah, pozdravljajoč se med sabo: »Kristus je vstal!" — in z odgovorom: »Resnično je vstal!"
*
In Velika noč leta Gospodovega 1964 ...? Po vsem svetu ije bila še dokaj mirna in
SLOVENCI
do m a in p o sm iu
Mati skrbi za hromega sina
Pri Mariboru živi mati, ki žc 39 let skrbi za svojega hromega sina in ga neguje. Od leta 1925 je hromi Engelbert Premužak prikovan na posteljo, ki ga je vanjo položila paraliza. Šest let je bil star, ko ga je napadla ta strašna bolezen, zdaj jih šteje 45. Mati Zofija Premužak, ki je danes 80 let stara je vso dolgo vrsto let ob njem. Živahna je še in hudomušna. Ne more biti stara, ker je sin njena mladost. Skrb zanj je njen vseob-sežen življenjski cilj. Zato mora biti sveža in skrbna.
Slovenski rojak dr. Dare Vouk, ki živi in deluje med Slovenci v Venezueli se uspešno uveljavlja kot zdravnik. Najprej je deloval v mestu El Morro, pred dvema letoma pa je napravil specializacijo za kardiologijo (bolezni srca) na kardiološkem zavodu v mestu Meksiko v Mehiki. Pred letom dni se je vrnil v Venezuelo, kjer je prevzel v mestu Cumana državno vodstvo zavoda »Ccntro Cardiovaskular”.
Uspela Bernikova razstava v Parizu
V Parizu, v znani pariški grafični galeriji „La Hune” (izg. la iin), je razstavljal slovenski slikar Janez Bernik svoje stvaritve od 24. januarja do 18. februarja.
Prikazal je 25 svojih novejših gvašev (slikanje z vodnimi barvami) in grafik (risank) ter dosegel ugodne kritične ocene v revijah „Arts” in »Les Nouvellcs Litteraires” (izg. art in le nuvel literer).
Simfonični orkester ljubljanske Glasbene akademije
je 31. marca nastopil v Vidmu. Pozneje pa bodo Videmčani z zborom in orkestrom nastopili v Ljubljani. — Ljubljančani bi ob priložnosti, ko so gostovali v Vidmu, nastopili tudi v Trstu, vendar ni za nastop na razpolago nobene dvorane.
10-Ietnica smrti Čibeja
Ob desetletnici smrti znanega pedagoškega delavca Edvarda Čibeja iz Slokarjev pri Ajdovščini so tamkaj na njegovem domu pripravili spominski večer. Edvard Čibej je bil posebno znan po zasebnem muzeju s področja prirodoslovja in narodne kulture. Na spominskem večeru so sodelovali tudi domači pevski zbor in recitatorji.
Mladinska knjiga — Ljubljana
Pri založi)! Mladinska knjiga je te dni izšla že tisočpctstota knjižna publikacija. To je 62. zvezek zbirke Kondor: »Izbrane pesmi” Otona Župančiča v izbou in redakciji pesnika Janka Glazerja, ki je napisal tudi spremno besedo. Naslovno stran knjige, ki je dejansko prva široko dostopna zbirka Žu pančičeve poezije za dijake, krasi večbarvna reprodukcija R. Jakopiča.
Razstave slikarjev Straussov
Lani v jeseni so prvič razstavili v Slovenjem Gradcu (Slovenija) v Umetnostnem paviljonu umetniški opus slovenjegraških baročnih slikarjev Franca Mihaela in Janeza Andreja Straussa.
Po jesenski razstavi so dela odpeljali v Gradec, kjer so bila deležna posebne pozornosti avstrijske javnosti in tiska.
Preti nedavnim pa so bile te stvaritve razstavljene v mariborski Umetnostni galeriji. Oče Franc Mihael je bil zastopan s trinajstimi, sin Janez Andrej pa s 36 deli.
+ VINKO ZOR
Dne 5. marca 1964 so pokopali v Preski pri Medvodah č. g. Vinka Zora, ki ,je umrl in zadnja leta deloval pri nekdaj največji fari na Kranjskem, pri Sv. Petru v Ljubljani. Svoj čas je bil pri Prosvetni zvezi in delaven mož v katoliških prosvetnih organizacijah, dokler so te še smele delovati.
deležna velikonočnega razpoloženja. Le na Cipru tega letos ni bilo. Po vrtovih in parkih, kjer so sicer posedali otroci in barvali pisanke, stojč tanki in druga vojaška vozila. Namesto pobožnih sprevodov domačinov is svetimi podobami se tam sprehajajo vojaki in policisti z orožjem v roki —- z resnimi obrazi.
Od vseh lepih velikonočnih običajev ie oštal le eden — najbolj žalosten: te dni jc bilo čuti le žalostinke včlikega petka, katerih pa letos niso .prepevale le grško-pra' voslavne, temveč tudi muslimanske (turške) žene. Kajti na otoku kmalu ne bo več družine, v kateri ne bi žalovali za mrtvim možem, sinom, očetom, dedom ali bratom, padlim v teh državljanskih bojih .. •!
H. L-
Nova uprizoritev „odra mladje"
Izvedba trodejanke »In potem bo noč« nov dokaz prizadevnosti mladih gleda-liscmkov
Po dal jšem odmoru se je »oder mlad je« s,pet predstavi,1 koroški javnosti, .in sicer z igro »In potem bo noč«. Igrali so jo že v Št. Primožu, v Globasnici, v Vogrčah, v Libučah, v Št. Mju im v Št. Janžu v Rožu.
Drama, katere avtor je Gualberto Titta, se godi nekje na meji med Argentino in Bolivi jo, v južnoameriškem pragozdu torej, v tistem pragozdu, ki skriva v svojem toplem in vlažnem telesu bolezni za l judi in živali.
Primitivna baraka v tem pragozdu je prizorišče za res dramatsko dejanje, ki se razvija, zapleta in razpleta med tremi osebami: to je profesor Lebnov, od vsega začetka skrivnostna oseba, ki deluje po-žrtvo valimo na postojanki človečnosti. Njemu ob strani stoji Simon, napol Indijanec, zvest služabnik. Takoj ob začetku pa nas avtor tudi seznani z inženirjem O’ Hara, ki ima nalogo graditi železnico skozi pragozd, ki pa zaradi tropske deževne periode Išče zavetja pri profesorju. V ozadju pa stoji tista oseba, ki se nikdar ne prikaže ,na odru, ki pa je poleg profesorja centralni lik vsega dogajanja: Jana, dekle, ki je, kakor se pozneje izkaže, s profesorjem v sorodstvu. Ona žene dramatsko zgradbo naprej. Dejstvo, da je nam avtor ne prikaže na odru, le še bolj stopnjuje gledalčevo napetost. Res je tako, da dialogi nikdar ne zamro, nikdar ne postanejo dolgočasni, 'ker je vsa atmosfera polna duševnega smodnika; gledalec čuti eksplozi jo v zraku. Dež, ki se neprenehoma vliva skozi vse dejanje, postaja simbol morečega razpoloženja.
In kakšen človek je ta naš profesor Lelino v! Kako ga je avtor ustvaril človeškega v verskih dvomih, v humanističnem streml jenju in v zmagi nad samim seboj. Podrl je vse mostove do srčnih čustev. In vendar je ostal človek v teh dvajsetih letih, odkar biva v Afriki. Kako dolga je pot od trenutka, ko pravi: »Ideal je neka j, kar nas ovira, da bi svobodno razpolagali z našim življenjem. To je goljufiva kača, ki se danes imenuje poklic, jutri poslanstvo, pojutrišnjiem namen . .. To je slepilo, ki nas zastrupl ja s svo jo nedosegljivostjo vse dotle j, dokler ne iztegnemo peta .. . Ljudje smo živali; kot vsa druga bitja, za spoznanje boljši od zveri, od rastlin in od kamenja; brez določenega cil ja.. .. Edina stvarnost je to, da živimo; s smrtjo preneha tudi ta«, pa do tistega »Zmagal si, GaJlilejec«, kii se mu izvi je iz za smrt zaznamovanih ust; žrtvoval je svoje življenje, da bi rešil življenje Jane.
Brez uspeha skuša Simon, veren katoličan, svojega profesorja, ki ga zelo časti, privesti na pravo pot. Brezverstvo inženirja O’ Hara nima svojih temeljev v filozofskem razglabljanju o smislu sveta in človeškega življenja, ampak v ugotovitvi, da je življenje bolj naravno, če gledaš nanj stvarno. A oba, Simon in O’ Hara se s spoštovanjem klanjata pred žrtvijo profesorja.
Zgoščeno dejanje gre neprenehoma na-Pte j. Jedro igre naj iščemo v sicer nekoliko težkem, a .vendarle tudi za naše pode-
želske gledavce po smislu razumljivem pogovoru ob začetku drugega dejanja in v pretresljivem koncu.
Da odrovci v teh mesecih, odkar so uprizorili igro »Mati Tereza«, niso spali, o tem je prepričan vsak, ki je videl to uprizoritev. Matevž Grilc je svojega Lebnova igral naravnost dovršeno. Kretnja zadržane misli, boj v notranjosti in končna zmaga: vse to mu je uspelo, v vsem tem je imel publiko takoj na svoji strani, tudi z najtežje dojemljiiviimi izreki. K napredku, kii ga je pokazal od Kreona do Lehnova, mu iskreno častitamo! Jože H a b e r n i 'k je bil že po zunan j i postavi predestiniran inženir O’ Hara. Avtor si je zamislil svojega O’ Hara brezbrižnega več ali man j neproblematičnega: tako ga je Habernik upodobil. Lahko pa bi bil za nianso man j patetičen. Pomočnika Simona je igral Gustl M a! 1 e. Sigurno je kriva vloga, da je ostal bolj bled. Ni mu nudila možnosti, da bi se »izigral«. Sicer pa je tudi njegova vloga bila podana z veliko skrbnostjo.
Režija Erika P r u n č a je težila po čim bolj zgoščeni uprizoritvi. K temu je pripomogel že uvod, v katerem so bile
pokazane barvne slike iz Južne Amerike, ki jih je stavil na razpolago č. g. Vinko Zalete 1. Magnetofonski -trak pa je pričaral v dvorano zgodovino in 'kulturo tega nam malo znanega dela sveta. Kakovost magnetofonskih posnetkov se je presenetljivo razlikovala od posnetkov pri prvih odrskih uprizoritvah. Ta ideja filmsko-akustične ekspozicije se nam je zdela posrečena, čeprav je mešanje odrskega in filmskega ambienta samo ob sebi problematično.
Naj omenimo še osebe, ki so tudi pripomogle k uspehu uprizoritve: scena, ki so jo izdelali člani pod vodstvom A1 o j -z a P r u n č a, ima prednost, da je zložljiva in za hiter transport posebno pripravna. Doprinesla je svoje k pragozdnemu razpoloženju. Tehnični vodja Tone Rigelnik, teh. osebje Jože Kovačič, Aleksander Kassel in Pavle P e r n -j alk ter šepetallec Jože-Mi ki: vsem gre hvala za vzorno delo.
Plublikia je vsepovsod sledila s hvaležnostjo napetemu dejanju. Četudi je ostal ta ali oni stavek nerazuml jiv, je bilo bistvo iigre do jeto. Končno pa je naloga »odra mladje«, prinašati dobro in zahtevno igralsko kulturo v naše vasi.
dr. r.
v.
Knjižna proizvodnja v svefu
Avstrija
V	primerjavi z letom 1962 se je knjižna produkcija v letu 1963 dvignila za 14,9 ®/». V letu 1962 je bilo 3630 novih naslovov, 1963 pa 4171. Ta porast knjižne proizvodnje je treba pripisati številnim ponatisom, ki jih je bilo 589 v letu 1962, v 1963 pa 1058, medtem ko je število novitet padlo od 3041 na 3013.
Če pregledamo razdelitev knjižne produkcije po panogah, dobimo naslednjo sliko: na prvem mestu je beletristika s 587 deli, sledijo dela ekonomskih in socialnih ved (500), naravoslovnih (274), prava (253), mladinske literature (247), šolskih knjig (242), dela iz tehniškega in industrijskega področja (235), verskega področja (208), umetnosti (149), poljedelstva (135), filologije (121), pedagogike (117), zemljepisa (116), komercialnih ved (114).
V	primerjavi z letom 1962, ko je bila povprečna cena knjige 60,6 šilinga, se je leta 1963 dvignila cena knjige na 71,8 šilinga.
V	letu 1962 je bilo 261 prevodov iz tujih literatur, kar je predstavljalo 7,1 •/# celotne knjižne proizvodnje leta 1963 pa 291, kar predstavlja 6,9 #/o celotne knjižne produkcije.
Madžarska
Kn jižna produkci ja v letu 1962 izkazuje 22.000 publikacij; od tega je 3484 publikacij z več kot 64 stranmi. V primerjavi z lotom 1961 je znatno naraslo število ipo Ij ud no zn anstv enih del, pri katerih se je itudi občutno povečala naklada. Tudi število stroko v ne literature je porastlo, pri leposlovju pa so se to ildto povečale naklade.
N i z o z e m s k a
V	letu 1962 je imela žepna izdaja knjig v Holandiji velik uspeh. Na zadnjem
Najbolj prevajana slovenska knjiga
Ob 100-letnici Jurčičeve povesti »Jurij Kozjak, slovenski janičar« je izšel pri Mohorjevi družbi v Celju kot redna izdaja (72.000 izv.) tudi nov natis tega dela * slikami Gvidona Birole. Ob tej izdaji, M je v izvirniku osemnajsta, si velja ogledati, po katerih drugih deželah tudi prebirajo to Jurčičevo povest.
. Francozi imajo že štiri izdaje, zadnja je >z leta 1959. Italijani so v lanskem letu dobili že drugo izdajo. Po dve izdaji imajo tudi Angleži (V Kanadi in Londonu), P° eno pa Nemci, Grki, Portugalci ter Latinci.
Povest je že izšla kot podlistek v naslednjih jezikih: v francoščini ( v Parizu ,n Švici), litvanščini (v Ameriki), viet-aamščini, nemščini (v Švici) ter v treh hr-^atskih prevodih (Gradiščanska in dva v Ameriki).
objavo (knjižno ali kot podlistek) in a^dtem morda že v tisku pa so nam znani
knjižnem sejmu v Antwerpnu je bilo uradno ugotovljeno, da so žepne knjige »izdaje tega stolet ja«. Leta 1962 je izšlo 21 nnili joniov knjig, kar predstavl ja po 3 (izvode na vsakega prebivallaa. Od skup-noga 'števila izdanih knjig je bilo nad 35 % »žepnih izdaj«.
Velika B ir i t a n i j a
V drugi polovici 1963 leta se je povprečna cena kn jige dvignila od 23 s 3d na 26 s 4 d.
Posebej velja pripomniti, da se je cena beletristiki dvignila za 3 d.
Združene države Amerike
S pomočjo institucije »American Book Rulblliisbers Counciil« je bilo ugotovljeno, da je bilo leta 1962 prodanih knjig (niso vštete šolske knjlige) za 798 milijonov dolarjev. Po ugotovitvah 'inštituta »American Texitbook PuMishers’ Institute« pa naj bi bilo v istem letu prodanih šolskih knjig za 802 milijona dolarjev.
iicatke	utsU
® Prav gotovo 'malokdo ve, da je tako cen jeni Davisov pokal, tki ga dobi v prehodno posest najboljša teniška reprezen-itancia sveta, velika srebrna posoda za punč. Ko je bogati Davis razmišl jal, kakšno trofe jo, naj bi dal za nagrado za teniško srečanje med Angleži in Amerikanci, je domača gospodinjska pomočnica pred-1 agalia to srebrno posodo, ki je bila sicer precej vredna, toda je niso uporabljali, ker jim ni bila všeč.
•	Zapuščina ameriškega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Ernesta Heming-waya znaša 1,4 mili jona dolarjev. Po odtegljajih (davki in druge obveznosti) bo pisateljeva vdova prejela okoli milijon dolarjev. Ernest Hemingway je umrl leta 1961 v starosti 61 let.
•	Starosta nemških koncertnih pianistov prof. Wilhelm Backhaius je slavil te dni svojo 80-letnico rojstva. Bil je večkrat odlikovan z različnimi glasbenimi nagradami. Že kot osemletni deček je prvič javno nastopil. V začetku svo je živ-Ijenjslke glasbene poti je igral skoro izključno samo Lisztova dela. 'Pozne je pa se je posvetil posebno skladbam Beethovna im Brahmsa, Prof. Backhaus živi danes v Luganu, v Švici.
V/illliam Shakespeare:
Hamlet, Macbet, Othello
V knjigi, ki bo ena najpomembnejših izdaj DZS, so zbrane tri najboljše in najbolj znamenite drame Shakespeara. Vse tri drame je mojstrsko prevedel Oton Župančič. Le »Hamlet« je po vojni doživel še dva ponatisa, drugi dve pa je le težko dobiti v redkih predvojnih izdajah.
Hamlet—Macbet—Othello sodijo med tako imenovane Shakespearove »težke« tragedije, v katerih je postavil na oder tragično podobo primarnih problemov človeške eksistence: samoljublje, oblasti-željnost, življenjski pesimizen, ponos, nehvaležnost. Zgodba o Hamletu, danskem princu, je tragedija človekove vesti, razpete med dvoje skrajnosti: med čustva in dolžnosti; Othello je pretresljiva tragedija elementarne, razjedajoče, pogubne ljubosumnosti; Macbet pa skoraj dramska balada o neustavljivi sli človeškega samoljublja in oblastiželjnosti.
Besedilo je pregledal in prilagodil sodobnemu pravopisu Janko Moder. Knjiga je izšla v izbrani opremi s 352 stranmi.
Zagonetnejše od piramid in azteških svetišč
V džungli Kambodže so odkrili ostanke mogočnih svetišč in vladarske palače. Ostanki mesta z najmanj milijon prebivavcev. Kdo so bili graditelji teh zgodovinskih znamenitosti? Kam so izginili nekdanji prebivavci?
prevodi še v naslednjih jezikih: kitajščini španščini, kinyarwardu (Kongo), nizozemščini, ruščini, v tigrinskem in amarico jeziku (Abesinija), bolgarščini, ukrajin-ščini, armenščini, japonščini, bengalščini, hebrejščini in danščini, v ciganskem, malteškem, aralskem in jeziku z otoka Madagaskar.
Največ zaslug za tako številne prevode ima Ferdinand Kolednik, naš rojak — duhovnik na Koroškem, ki je oskrbel že francoski, italijanski, angleški, nemški in latinski prevod; srbski in hrvatski prevod pa pri nas še nista izšla. Svoje tako plodovito delo na razširjanju Jurčičeve povesti pa neumorno nadaljuje in napoveduje, da bodo to povest kmalu brali še v sirijskem, slovaškem, lužiškosrbskem, švedskem, norveškem, retoromanskem in romunskem jeziku kakor tudi v dveh indijskih in še v drugih jezikih.
Pred 103 leti se je slavni francoski raz-iislkovavec H e n r y M o u h o d tedne in tedne prebijal s svojim spremstvom in nosači skozi držungilo današnje Kambodže (azijska država). Bil je že skoro na tem, da svoje raziskovanje prekine, ker so mu pešale moči, nenadoma pa se mu je zazdelo, da je skozii izaveso ovijalk odkrili obrise velikih izidov in stolpov. V začetku ise mu je zazdelo, da je morda to vročietn iprivitd, kajti tresla ga je mrzlica. Z drhtečimi rolkami si je še naprej utiral pot rtved ovijalkami, jih »razgrnil« in pri tem odkril kamnite bloke pod seboj. In čeprav je bili ves izčrpan, se je začel vzpenjati po zelenih stopnicah in vročično sekal desno in levo skozi ovijalke, ki so mu zapirale pot. Naglo je ddlail in se nenadoma znašel že v temni notranjosti svetišča, o katerem svet do tedaj še ničesar ni vedel.
Ruševine dveh nekdanjih mest Angkor. Koder je Francoz Mouhiod nekoč s težavo prodiral skozi dračje, vodi danes moderna cesta, ki povezuje delno odkopane ruševine starih mest A n g k o r - T o m in A n g k o r - V a t z bližnjim mestom. Angkor pa slovi danes kot največja turistična atrakcija Kambodže.
Angkor izhaja iz zlate dobe cesarstva Kmerov, ki se je v dobi med 600 in 1000 let po (Kristusu raztezali o vse od Bengalskega zaliva do Kitajskega morja.
Angkor-Tom
Angkor-Tom je imel nekoč najmanj milijon prebivalcev.
Notranji del mesta je bil zgrajen po načrtu, in sicer v obliki pravokotnikov, obdan pa z 2,5 kilometra dolgim zidom.
Krasilo ga je 54 stolpov in vsak izmed teh nosi na vseh štirih straneh lik Indijskega boga plodnosti in uničenja — Sive. V središču mesta je vladarjeva palača s 54 glavnimi in isibranskimi stolpi in neskončnimi hodniki in .stopnišči.
Kaj pa je bilo z onim milijonom ljudi, ki so nekoč v njem živeli in o katerih ni sledu? Zgodovinarji danes vedo povedati, da so cesarstvo Kmerov uničili Taji, sedanji Siamci.
Angkor-Vat
Prav tako so zagonetne tudi ruševine bližnjega manjšega Angkor-Vaba, ki je bilo mesto cerkva, samostanov, stanovanjskih poslopij za bodoče menihe, služabnike ter obredne plesalke.
Manjše mesto cerkva se je širilo na približno dveh kvadratnih kilometrih površine. Široko »svečano cesto«, ki je bila dolga 925 metrov in ki vodi do osrednjega svetišča, je obdajalo stebrišče. Cesta vodi skozi vrsto notranjih dvorišč in preko mogočnega stopnišča pripelje do »tretjega nadstropja«, s katerega se vzpenja osrednji stolp.
Sužnji gradili mesti Angkor
Niti velike piramide v Egiptu, niti veličastna svetišča Aztekov niso znanstvenikom dala toliko dela in krila toliko tajnosti, kot jih 'krijeta Angor Tom in Angkor Vat. Koliko ljudi je n. pr. moralo delati, da bi zgradili ti dve mesti. Moralo jih je biti najmanj 30.000. Samo da bi zgra-idili osrednje svetišče, so morali graditi najmanj 40 let. In kdo so bili ti tisoči delavcev, ki so to delali? Verjetno so to bili sužnji, morda ujetniki vladarjev Kmerov, ki so se pogosto bojevali s sosedi,
Naše prireditve
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Biloovsu Vabilo
Naši najmlajši igralci vabijo vse prijatelje naše mladiine na zanimivo igro
»RDEČA KAPICA«
ki bo v nedeljo, dne 5. aprila 1964, ob pol 3. uri popoldne v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu.
Pridite v obilnem številu, da se z našimi otroki poveselimo uspeha njihovega nastopa.
Vabijo mladi igralci
»ODER MLADJE«
uprizori v nedel jo, dne 5. aprila, ob pol 3. uri popoldne v Kolpingovi dvorani v Celovcu zanimivo igro iz južnoameriškega pragozda
»IN POTEM BO NOC«
Pri srčno vabi j eni
ZVAREK
Katoliška mladina iz Šmihela gostuje na belo nedeljo, 5. aprila, ob pol treh popoldne v farni dvorani v Zvabeku z igro
KAPLAN KLEMEN.
Napisal pisatelj Karel Mavser po istoimenski povesti.
VOGRČE
Katoliška mladina iz Šmihela gostuje na belo nedeljo, 5. aprila, ob 7. uri zvečer v farni dvorani v Vogrčab z igro
KAPLAN KLEMEN.
Napisal pisatelj Karel Mavser po istoimenski povesti.
VABILO
Prosvetno društvo »Rož«, v Št. Jakobu v Rožu priredi v nedeljo, dne 5. apr. 1964, ob 14. uri popoldne pri »Pušniku« v Ločah in ob 19.30 zvečer pri »Prangarju« na Brnci igro »MOC UNIFORME«
Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni!
Popravek
Bravce prosimo, da nam oproste, ker se nam je pripetila neljuba napaka. »Škofov zavod v Adrogueju« je v Argentini in ne v Franciji (op. uredništva).
Gledališki list Modra mladje"
Posebno presenečenje zadnje uprizoritve »odra mladje« je gledališki list. Pester v svoji vsebini, nam prinaša poročila iz celovškega mestnega gledališča (Diir-renmafctovi »Fiziki«, Shakespearova »Ukročena trmoglavka« in Brechtov »Kavkiaški krog s kredo«), z Dunaja, iz Gradca in iz Ljubljane. O pomenu malih gledališč razpravlja Matevž Grilc, o »odru mladje« piše Erik P r u n č. Vsi članki so ilustrirani s klišeji iz Celovca, Dunaja in Ljubljane. Okusno zunanjo opremo je napravili Pavel Pernjak. Izdaja tega na lepem papirju tiskanega gledališkega lista je razveseljiv dogodek v koroškem kulturnem življenju.
KAJ JE SAUNA
Sauna je domače parno kopališče, kakršno imajo na Finskem in zdaj že tudi marsi-kod drugod domala pri vsaki domačiji. Vsekakor so Finci tudi zaradi tega tako odporni in žilavi, ker se od zibelke do groba redno, najmanj po enkrat na teden, utrjujejo v saunah.
Sauna je lesena stavba, sestavljena iz brun ter ima samo vhodna vrata in lino, ali odprtino za dim. V kotu je preprosto ognjišče, zloženo iz kamenja, zraven pa je nekaj klopi ali lesenih teras za ležanje. V sauni zakurijo nekaj ur pred uporabo. Brž ko je ves les pogorel in je ostala samo še žerjavica, zaprejo lino, polijejo razbeljeno kamenje z vodo in se začno kopati, se znojiti in se šibatd.
V dobri sauni je okrog 70° C vročine. Ljudje se najprej dobro prepotijo, nato se umivajo z vročo vodo in milom. Potem se spet potč in bičajo po goli koži z brezovimi metlicami. Nazadnje se polivajo še z mrzlo vodo, se podrgnejo s snegom ali skočijo v bližnje jezero in plavajo. Ko se ohladijo, se spet oblečejo in se počutijo kakor prerojeni.
Prav zaradi utrjevanja v saunah Finci mnogo laže prenašajo težave svojega ostrega podnebja. Na marsikateri evropski kmetiji že posnemajo Fince in če jih bomo tudi mi, bo to samo v korist našemu ljudskemu zdravju.
A nas mT&mkem
LIBUČE — »ODER MLADJE«
»In potem bo noč...“ Ugibali smo, kaj nam bo ta čudni naslov igre povedal?... »In potem bo noč... da, noč ima svojo moč...
Strahovita mrzla burja je divjala čez li-buško polje na večer nedelje 15. marca in bodice snežink so se vsipale v obraz, ko smo se gostje bližali Marinovi gostilni. Bali smo se, da dvorana v taki burji ne bo zasedena. Toda, ko so zadnji gostje, ki so prej opravili še pobožnost »križevega pota« prišli v dvorano, je ta bila že polna razigranih gostov.
Scenerija odra je bila zelo zanimiva. Naši študentje so iznajdljivi. Uvodni film z govorniško spremljavo je bil zelo posrečena točka, ki je gledalce v duhu postavila v sredino pragozda južne Amerike.
Igra za one, ki so ji resno sledili, ni bila težko razumljiva. Bila je podučljiva za mlade in stare. Igralci so svoje vloge podajali tako živo, da je bil gledalec nehote zajet in postavljen med luč in temo in tako je med njima lahko izbiral in, upamo, izbral si je luč!
Kakor že vse naše prejšnje predstave na odru, je povedala tudi ta, da je le luč za nas odrešilna — luč — ljubezen.
Zato mislimo, da je bilo povsem zgrešeno, ko se je spodaj pri nekem omizju ču-lo grobo zbadanje,naperjeno proti študentom — ki naj da se le zgubijo čez mejo. Vsi v dvorani pa smo namreč čutili, da hočejo med nas prinašati le mir in luč — bratske ljubezni. Kulturna prireditev — čeprav v našem domačem jeziku podana, ni ogabna volilna propaganda, kakršna f*e te dni razvija v naših treh občinah, združenih v eno družinsko anarhijo.--------
Odru Mladje pa naše polno priznanje!
M. H.
DJEKŠE
(Blagoslavljanje jedil na krstnico.)
Najprej se blagoslovi ogenj in sicer že ob 6 h zjutraj. Takoj nato je prvi blagoslov velikonočnih jestvin pri Lesjaku ■ob pol 7 h. P. d. Lesjak je četrt ure oddaljen od Djekš. Prejšnja leta je bilo blagoslavljanje velikonočnih jedil še veliko ibolj slovesno, ker je bilo združeno s streljanjem iz možnarji. Tudi pri Lesjaku so pred reformo velikonočnega ibogoslužja veselo streljali z možnarji ob priliki blagoslavljanja jestvin.
Drugo blagoslavljanje je pri pd. Slama-niku. Slamanik ali Slamenik je pol ure hoda oddaljen od Djekš. Beseda Slamanik pride od: sleme, na slemenu. Slamanik je prva hiša v Hudem kraju. Od Slamanika
gre pot dalje mimo Petnika ali Patnika. Pri lepem vremenu se od tukaj nudi krasen razgled na Karavanke, Kamniške planine, Julijske planine In gori na Viš in Montaž blizu Sv. Višarij. Dalje na Do-brač in druge gore.
Tretje blagoslavljanje je pri Prohartu. Toda krojaškega mojstra Antona Prohar-ita ni več. Že eno leto spi smrtno spanje na dješkem pokopališču. S kakšnim veseljem je vsako leto prižgal sveči na mizi, ki sta stali poleg križa! Od Proharta gre pot dalje proti pd. Vrhovniku. Ura je že pol 9 h. Pri Vrhovniku po blagoslovu jedil še malo posedimo in se okrepčamo. A dolgo ne smemo sedeti, ker pot je še dolga. Od Vrhovnika gremo doli h Kuncu. Potem pa dalje proti podružni cerkvi sv. Mihaela. Ura je pol 10 h. Sedaj pa vedno navzdol proti Reberniku. Ura je že pol 11 h. Pri Reberniku je že osmo blagoslavljanje. Sedmo je bilo pri Kamavsu. Tu stanuje Bosanec Milan s svojo družino. Po 2. svetovni vojni je prišel iz Bosne. Pri pd. Reberniku se nekoliko ustavimo in okrepčamo. Zdaj bo treba iti zopet navzgor. Ob 12 h pridemo k Droniku. Nato k Cegnarju. Od tulca j sta dva elana družine v bolnici.. Gospodar in sinček. Gospodar se je ponesreči ustrelil v palec na roki, ko je grčil svinje in sinek je v bolnici zaradi pljučnice. Obema želimo, da kmalu ozdravita!
Od Cegnarja gre pot mimo Postatnika na Vrnika. Ura je že pol 2 h popoldne. Dolgo se ne smemo muditi. Zdaj pa zopet navzdol proti Rožancu. Pri Rožancu je dvanajsto blagoslavljanje. Od Rožanca pa zopet navzgor proti Djekšam. Ustavimo se še pri Herku in pri Potniku. Sedaj pa proti farni cerkvi. Tu je zadnje blagoslavljanje, petnajsto. Ura je že 4 popoldne.
Pri pd. Končarju in pri pd. Župniku pa je blagoslovil g. kaplan iz Velikovca. Pripeljal se je z avtom.
BEKŠTANJ
(Občinski odbornik storil svojo dolžnost)
Na listi Delovne skupnosti kmetov in delavcev je bil izvoljen v občinski odbor kot slovenski zastopnik Anton Galob, p. d. Pavlin v Goričah. V zvezi z napadi na njegovo osebo nam iz bekštanjske občine poročajo, da poročilo v »Vestniku« ne odgovarja resnici ter je oddal naš zastopnik svoj glas pri volitvi župana tako, kot je to odgovarjalo sklepu kandidatov Delovne skupnosti. Zato o kakem odstopu našega mandatarja, ki uživa vsestransko zaupanje domačega prebivalstva, tudi ne more biti govora.
Poljedelstvo v
Po eksploziji prve atomske bombe v Hi-roshimi na Japonskem so prihajali tja raziskovat tudi številni znanstveniki in strokovnjaki v Obdelovanju polja. Zanimalo jih je, kako so rastle po eksploziji razne rastline.
Danes vedo, da je atomsko izžarevanje za rastline večkrat zelo blagodejno. Povzroči na primer tudi, da krompir ne začne kaliti, da se mleko ne sesiri, da ,se sočivje ne pokvari. Ako izpostaviš živila atomskemu iz-
DRU2BA SV. MOHORJA V CELOVCU
bo sprejela v prihodnjih mesecih
1.
pridnega, vestnega in poštenega fanta iz verne slovenske družine z dovršeno glavno šolo ali nižjo gimnazijo za
tiskarskega vajenca.
2.
pridno, vestno in pošteno dekle, ki ima veselje za trgovinski posel, z dovršeno glavno šolo ali nižjo gimnazijo kot
trgovsko vajenko
v svojo trgovino s knjigami, pisarniškimi potrebščinami in devocionalijami.
Starše,
ki želijo, da se njihov otrok upošteva pri izbiri, prosimo, da to čimprej sporočijo na naslov:
Družba sv. Mohorja v Celovcu,
Viiktringer Ring 26.
atomski dobi
žarevanju, jih s tem ohraniš cel mesec dobra.
Razume se, da delajo sedaj najrazličnejše poizkuse na tem, področju. Študirajo, v koliko bi si mogli pomagati kmetje z uporabljanjem »atomskega izžarevanja". Med drugim so dali v zemljo razne »radio-Izotope" in jih opazovali, kakšne učinke povzroče v rastlinah, ki jih vsrkajo vase; zasledovali so njihove učinke v kravah, ki so take rastline jedle; v človeku, ki je potem pil mleko teh krav in podobno. Danes znajo tudi vbrizgati rastlinam razne »atomske snovi", ki rastline obvarujejo raznih zajedavcev (pri koruzi, žitu in podobno).
Središče takih poizkusov je v Združenih državah in sicer v Long-Islandu. Ta raziskovalna kmetija je na vrtu atomskega središča v BroOkhavenu. Sredi gozda pinij so ograjeni 4 hektari zemlje in na ograji sa napisi: »Nevarnost izžarevanja". Na vrtu je zasajenih vse polno rastlin s skrivnostnimi tablicami. Sredi vrta je cilindrasti kos radioaktivnega kobalta, ki ga od časa do časa poženejo v izžarevanje, kar pomeni, da »bombardirajo" rastline z atomskimi žarki.
Človek bi se rad naučil, kako pospešiti rast določenih rastlin. Rad bi izboljšal dosedanje vrste rastlin, ki jih uporablja za hrano in druge reči. Študira, kakšni so zakoni, ki jih je Bog položil v naravo.
/(Nadaljevanje na 8. str.)
V spomin na č. g. župnika Franca Katnika:
NEPOZABNI!
V	svetem letu si bil rojen z letnico devetnajststo,
Dravski fari bil prisojen, 'Kranjčevim na vasi — tu.
Verni starši so Ti bili, oče, mati — obadva, v duhu vere Te vodili fanta že od mladega.
Oče bili so posestnik doma tu obdravskega, kmetovalec, pevec, pesnik v zboru kora farnega.
Cerkve so ključar b’li tudi oče Tvoji mnogo let, z župniki za farnih ljudi blagor verski ves zavzet!
Čednost tudi rodoljubja je krasila njih značaj rčjena iz — bogoljubja svet pm bil je — običaj.
Istih svoj štev in lastnosti mati tudi bili sč versko — narodnih kreposti živi vzgled Ti — kažejo.
Morali so oče, mati jesti trd izgnanstva kruh, to je tudi treba znati, da je bil navadno — suh!
Študij Tvojih glavna krona bila je gimnazija, božjega darilo trona slavnost pa posvečenja.
Oče so se veselili, mati ž njimi srečni b’di, so s Teboj Boga hvalili, da dan so ta dočakali!
Kmalu pa si samostojen župnik tudi Ti postal, dvojen tudi, več enojen, vestno si pastiroval!
Gorje, Vovbre ti dve fari z Blačami bile Tvoje so, kjer so bili mladi, stari Skrb za Tvoje vsi — okč.
Trideset je let to bilo, dolga doba težkih dni,
Tvoje delo je rodilo dobrih činov za ljudi.
V	sreč si vsem zapisan svojim ljubim faranom,
in v spomin si vsem zarisan vdanim svojim vernikom.
Čudno ni, da se po letih te bolezni loti zlo, da po tofkih preživetih ti omahne zdaj telo.
Zdravje pa se več ne vrne, hudo enkrat 'zgubljeno, prej se zvezda dol utrne kakor zdravje 'shujšano!
Voljno nosil si bolezen z upi na ozdravljenje, vendar znal si upen, trezen, da zastonj je — upanje!
Dolgo, brate, si bolehal prav postrežen, negovSn,
•tek bolezni ni ponehal, trudi vsi so b’ii zaman.
Ves predcin v božjo voljo, svetotajsko pokrepčan, ves sprijaznjen s svojo boljo, rad greš k Bogu — ves udan!
Fari si zapustil svoji, po plačilo se podal, so končani Tvoji boji, pri Bogu boš — stanoval!
Ti ostal boš nepozabljen svojcem, faram vsepovsod, pa od vseh si prošen, vabljen: Sprošaj milost’ nam odtod!
Mi Vas zabiti ne smemo, v prošnjah bodemo pri Vas, ko za Vami v večnost gremo, spomnite se Vi — na nas!
T. U-

Rez črnega ribeza
Kako oblikujemo ribezov grm?
Za intenzivno (prideUovanje omega ribeza ustreza navadni grm kotlaste oblike s čim večjo površino, ki popolnoma izkorišča razpoložljivi prostor. Grm mora imeti dovolj močnih ogrodnih vej, obloženih z enoletnim in dvoletnim lesom, ki bodo sposobne nositi obilne pridelke. Grm naj bo zračenim veje tako razporejene, da ima vsaka dovolj prostora za nemoten razvoj. Poglejmo, kalko bomo ravnali v posameznih letih, da bi vzgojili takšen grm.
iz gnojenjem zadosti močno podrast, potem je treba porezati nekaj najstarejših rozg prav do tal.
Od četrtega leta dalje
je potrebno vsako leto do zemlje porezati najmanj tretjino štiriletnih rozg in odstra niti ves ostali starejši les. Po potrebi lahko izjemoma vsako leto nekaj štiri- in triletnih rozg pomladimo tako, da režemo do najinilžjega mladega poganjka, ki raste navzven. Priporočljivo je tudi, da vsako leto krajšamo nekaj mladik na 2—3
očesa, ker s tem dosežemo močnejše obra-ščanje grmov.
Če ravnamo tako, bomo ob ustreznem gnojenju in oskrbi nasadov oblikovali grmiče, ki imajo veliko rodno površino in zadostno število mladik.
Za obrezovanje ribeza je potrebno pra-vočasno pripraviti in sproti nabrusiti škarje. Rez naj bo vedno gladka; skozi ranjeno lubje ali les prav lahko prodrejo bolezni in škodil j ivd.
Za odnašanje suhega in porezanega lesa iz nasada porabimo veliko časa. Priročno je, da pomečemo porezano vejevje v vsako drugo vrsto in ga po končanem delu i,z nasada čimprej odstranimo ter sežgemo.
Ob koncu prvega leta
vse enoletne poganjke krajšamo, ali pa ne, kar zavisi od razvoja posameznega grma. če so v prvem letu odgnale samo slabotne, tenke mladike, jih v jeseni prvega leta ponovno režemo prav do zemlje. S tem, da tako močno krajšamo mladike, omogočimo razraščanje naravnost iz zemlje. Tako oblikujemo grm, ki ima lahko močne in široke temelje, razdalje med •ogrodnimi vejami so primerne in lahko v ndkaj letih vzgojimo košatim močan grm z obsežno prostornino. Če pa je grm v prvem letu oblikoval že več kot pet ogrodnih vej, ki so lepo razvrščene, tedaj rez več ni potrebna. Najbolj pogosto pa rez kombiniramo, to je, porežemo dva do tri slabotnejše poganjke, ostale močnejše pa pustimo.
V nadaljnjih dveh letih
zaviisi rez od bujnositi grma. Včasih sploh ni potrebno rezati. Odstranimo le pritlične, plazeče veje, ki ovirajo oskrbo tal, in na katerih bi se plodovi umazali. Porezati je itrdba tudi slabotne tenke mladike, ali pa take, ki se med seboj križajo in zapirajo sredino grma.
Če le ne kaže, da lahko dosežemo samo
Ne tvegajmo setve z neočiščenim semenom
■»Naturalno« seme črne detelje in vseh drugih detelj je tisto, ki ga pridelamo in je samo oluščeno, brez mešičkov. To seme pa vsebuje še različne mrtve in žive primesi, od teh pa so predenica in razni pleveli najbolj škodljivi. Iz 100 kg neolušče-ne črne detelje, dobimo od 30 do 36 kg oluščene detelje, ob dobri letini tudi več.
Specializirana podjetja za promet s semeni odkupujejo naturalno seme črne detelje, ki pa Še ni primerno za nadaljnjo prodajo, 'še manj pa za setev — morajo ga prej temeljito očistiti! Nakup in morebitna setev neočiščenega semena je negospodarna.
Pridelano naturalno seme ima lahko 60 do 90 % čistost. To pomeni, da je lahko v neočiščenem semenu orne detelje celo 40 % ali manj za seme neuporabnega odpadka. V tem odpadku je ogromno število plevelov in predenice.
Napravimo sedaj majhen račun: od 100 kg naturalnega semena s 60 °/o čistostjo bo odpadlo morda kar 45 do 50 °/o semen. Če ima očiščeno seme predpisano kallivost 85 %, nam ostane le 42,50 ali 46, 75 kg dobrega semena. Kaj pa bo, če je neugotovljena kalivost nižja in kakor nas naše izkušnje uče, je to celo velikokrat! S čiščenjem in sortiranjem semen na predpisano kakovost na posebnih stro-bh zelo povečamo vrednost semena. Za dobro in pravilno čiščenje semena črne detelje imamo več posebnih, dragih strojev, ki opravijo čiščenje in sortiranje temeljito v enem nepretrganem postopku: Po teži semen z vetrom, po velikosti semen na sitih z različnimi okroglinami m podolgovatimi luknjami, predenico in nekatere plevele pa odstrani močen elektromagnet s pomočjo železnega prahu.
Kakovostno seme ima kalivost večjo od 85 odstotkov, manj kot 1 % plevelov, manj kot 3 % živih primesi in ie brez predenice.
Žeblji v stanovanju
•žeblje, ki jih imamo pribite v kuhinji ali v kopalnici, moramo prebarvati. To velja Predvsem za one, ki so zelo izpostavljeni vla-ti1, ^barvamo jih z barvo, ki 'bo odgovarjala ,stoni, na katero so pritrjeni. S tem bo videz stene lepši, obenm pa še Obvarujemo žeb-Je tega, da ne zarjave.
odvoda moramo pred začetkom barvanja anvarovati zid s papirjem, ki ga nataknemo na zebelj ob steno.
Sečnina — novo gnojilo
Pri nas je najbolj poznano in razširjeno dušično gnojilo nitramonkala. Vendar pa v svetu uporabljajo še mnoge druge vrste dušičnih gnojil. V zadnjih letih so začeli uporabljati tudi sečnino (ureo).
Sečnina je bela sol v finih kristalih ali drobnih zrncih. V vodi je zelo lahko topna. Rada se navlaži, vendar manj kot ni-tramonkal ali soliter. V skladišču je v originalni embalaži relativno dobro obstojna. Čeprav se v vodi hitro topi, je vendar sorazmerno počasi delujoče gnojilo, ker se mora v zemlji najprej predelati, prodno lahko rastline uporabijo dušik za svojo hrano. Hkrati pa se v tleh dobro veže ter zato ne pride do izgub dušika zaradi Izpiranja. Sečnina je najbolj koncentrirano trdno dušično gnojilo; vsebuje namreč 46 °/o N, to je več kot dvaikrat toliko kot mitramonkal. Zato potrebujemo pri uporabi sečnine le majhno količino tega (gnojila; s 175 kg sečnine na pr. oskrbimo posevek z isto količino dušika kot s 400 kg niibramonkala.
Sečnina je zlasti uporabna za gnojenje slkozi list, t. j. za kropljenje posevkov z vodo, v kateri smo raztopili določeno količimo sečnine, lahko pa jo uporabljamo tudi v trdni obliki za trošenje na površino zemlje pred setvijo ali pri dognojevanju kot n. pr. mitramonkal.
Pri uporabi sečnine v trdni obliki sicer ne dolbimo večjih in boljših pridelkov kot pri uporabi drugih dušičnih gnojil. Ker pa je cena za čisti dušik v sečnini izenačena s ceno dušika v drugih gnojilih je
uporaba sečnine gospodarnejša in zavoljo velike količine dušika tudi cenejša, Vendar pa sečnina v trdi .obliki ni prikladna vedno in povsod. Ostalim dušičnim gnojilom je enakovredna na boljših godnih ilovnato peščenih in ilovnatih pa tudi ma lažjih zemljiščih, ki ne vsebujejo preveč apna in ki so dovolj vlažna. Na z dl o lahkih peščenih in s humusom revnih tleh ter na zelo težkih glinastih zemljiščih pa je učinek sečnine slabši kot učinek drugih dušičnih gnojil.
Sečnino v trdni toblliki ( v .obliki kristalov ali zrnc) trosimo, kadar so tla dovolj vlažna in ne premrzla. Če je le možno, jo po trošenju na kakršen koli način zaddlajimo v zemljo, sicer pride do izhlapevanja amonijaka. Pod navadnimi pogoji je torej možno uporabljati sečnino bodisi za gnojenje pred setvijo bodisi za dognojevanje posevkov. Seveda pa v obeh primerih potrebujemo več kot enkrat manjšo količino sečnine kot na pr. nitramonkala. Pred setvijo jarega žita potrosimo okoli 150 kg sečnine na ha. S to količino gnojila oskrbimo posevek z vso potrdbno količino dušika. Pred setvijo koruze, krompirja in drugih okopavin pa potrosimo le okoli 100 kg sečnine na ha; med rastjo pa pognojimo te posevke še z okolii 100 kg sečnine ali pa z okoli 200 kg •nitramonkala na ha. Rano spomladansko dognojevanje ozimnega žita opravimo z okoli 100 kg sečnine na ha, kasno dognojevanje — ob kolenčenju — pa z okoli 75 kg sečnine na ha.
Semenski krompir
Krompir je rastlina, ki jo napada mnogo škodljivcev in bolezni in s tem slabijo njeno semensko vrednost. Zlasti so nevarne virusne bolezni, ki jih poznamo pod imenom mozaik, kodravost, zvijanje listov in črta-vost. Te 'bolezni s semenskimi gomolji prenašamo iz leta v leto, dokler rastline popolnoma ne propadejo. Virusne bolezni se zlasti v toplih, nižinskih in brezvetrnih krajih tako naglo razmnože, da v kratkem času ohole skoraj vse rastline in pade pridelek za polovico in še več. V takem primeru moramo seme takoj menjati, sicer se zaman trudimo, da bi dosegli velik pridelek krompirja. Tudi obilno gnojenje in dobra obdelava ne zaležejo mnogo.
Semenski krompir zavoljo tega .pridelujemo le v krajih, kjer se virusne bolezni počasi širijo, tako da ostanejo krompirjeve rastline čim dlje zdrave. To so žlasti hladnejša in vetrovna področja, kjer ni (breskovih dreves, na katerih prezimujejo listne uši, ki so najpogostejši prenašalci virusnih bolezni.
Toda popolnoma zdravih krajev, kjer ni nikakršne nevarnosti, da bi se razširile virusne bolezni, nimamo.
Vsaka okužena rastlina bodisi v semenskem nasadu ali v nasadu, ki je namenjen za pridelovanje jedilnega krompirja, predstavlja vir nove Okužbe in možnost, da se bolezen prenese na sosednje zdrave rastline. Semenski nasadi, pomešani z nesemen-skimi, so v stalni nevarnosti, da se močno okužijo z virusnimi boleznimi, kajti nese-menSki nasadi so v največ primerih mnogo bolj okuženi kakor semenski. Velika razdrobljenost in razmetanost semenskih nasadov pa močno otežuje tudi nadzorstvo nad semensko proizvodnjo in podražuje o-praVila, ki so v semenskih nasadih neizo-giibna.
V nekaterih državah, pa tudi pri nas, si zato prizadevajo, da bi pridelovanje semenskega krompirja osredotočili v tako imenovanih zaprtih področjih. To so področja, ki so glede zemlje in vremenskih razmer ter razširjenosti prenašalcev virusnih bolezni
za pridelovanje semenskega 'krompirja najbolj primerna in so obkrožena bodisi s travniki ali z gozdovi, ki segajo vsaj nekaj sto metrov v globino in tako ločijo nasade semenskega krompirja od drugih, ki so v največ primerih že močneje okuženi z virusnimi boleznimi.
Talne obloge (Bodenbelage) dobavi oziroma polaga
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndorf tel. 04236-281
Odpravili so potne vizume
Vlada Jugoslavije ter Švice in treh držav 'Benduxa so se dogovorile za odpravo potnih vizumov. Poleg tega so napovedali', da bodo jugoslovanski turisti za potovanje v tujino v bodoče dobili več deviz, in sicer 35 dolarjev namesto dosedanjih 20. Tako malj bi se lahko zadržali iv tujini 7 do 9 dni.
Za 1. marec so objavili, da so v Jugoslaviji povišane letalske tarife. Podobno .obetajo povišanje železniških pristojbin za 20% in sicer za potniški in blagovni promet.
O železniških 'tarifah so te dni razpravljali v gospodarskem zlboru ljudske skupščine Slovenije. Ugotovili iso, kako sedanji tarifni sistem ne 'ustreza ter so zaradi tega prevozni stroški v vrednosti blagovne proizvodnje zelo visoki. V Jugoslaviji 6,4%, v Veliki Britaniji 5,9%, v Firanciji 4,7%, ter v Zahodni Nemčiji 4%.
Drobni nasveti
•	Cepiče narežemo, jih zavijemo v vlažno krpo in shranimo v hladnem prostoru do cepljenja.
•	Sadne sadike morajo biti zdrave in .ravne z enako razvitimi vejami, močnimi brsti, svežo in gladko skorjo ter brez poškodb bodisi od mraza aili česa drugega. Na kraju odrezanega strelja mora biti deloma zaraščeno. Korenine so pri prvovrstni .sadiki močno razvite, pravilno razporejene, primerno dolge in imajo mnogo drobnih koreninic. Pred saditvijo drevesc do zdravega obrežemo, prav tako pa tudi polomljene dele korenin.
•	Semenski krompir mora biti zdrav in kakovosten. Če že več let uporabljamo doma pridelan krompir za seme, tedaj je skrajni čas, da vzamemo letos kakovosten semenski krompir, zaka j dal nam bo mnogo več kot tisti, ki smo ga sami pridelali.
® Gnoj moramo na njivi takoj zaorali, zakaj če ga pustimo v kupih ali razmetanega, nastane gospodarska škoda. Gnoj zaorjemo 10 do 20 cm globoko. Če ga zaorjemo globlje, tedaj ne bo koristil.
Sorte krompirja
© CVETNIK je srednje rana jedilna sorta in odličnega okusa. Koža je svetlo rumene barve, meso pa je belo. Očesa so zelo plitva. Uspeva na zemljiščih, ki so na splošno primerna za krompir. Priporočljivo je siljenje gomoljev pred saditvijo.
© DOBRIN 'je srednje rana jedilna sorta, rumenkaste barve kože in svetiorumene barve mesa. Očesa so plitva. To je zelo rodovitna sorta, ki je odporna proti krompirjevemu raku in boleznim izrojevanja. Ni pa odporna proti čmi listni pegavosti.
® IGOR je srednje rana jedilna sorta z belim mesom in zelo svetlo rumenkasto barvo kože. Očesa so plitva. Rodovitnost je zelo velika. Ta sorta je precej odporna proti krompirjevi plesni in boleznim izrojevanja, ni pa odporna prati raku.
® JUBILEJ je rana do srednje rana jedilna sorta, podobno kakor Ibintje in rani hemovec. Rodovitnost je zelo velika. Koža je svetlo rumena, meso pa je belo. To sorto je priporočljivo izkopavati, še preden rastlina popolnoma dozori.
© BINTJE je srednje rana, zelo cenjena jedilna sorta, ki ima plitva očesa in meso svetiorumene barve. Pri pravilni negi daje velike pridelke.
® CAPELLA je zelo pozna sorta, uporabna za krmo in industrijsko predelavo, ker ima mnogo škroba. Koža gomolja in meso je svetlo rumene barve. Očesa so plitva, če jo sadimo dovolj zgodaj, daje velik pridelek.
© MERKUR je srednje pozna sorta, ki je primerna za hrano, živalsko krmo in predelavo. Meso je svetlo rumenkaste barve, koža je rjavkasta in groba. Očesa so srednje plitva. To je zelo rodovitna sorta.
•	VIKTORIJA je srednje pozna sorta, primerna za hrano, živalsko krmo in predelavo. Meso je bele barve, koža svetlo rumena, očesa plitva.
Priključek za čiščenje od vodnikov
Čiščenje od vodnikov je drago in težavno opravilo. Neki angleški farmar — izumitelj je izpopolnil stroj za vzdrževanje odvodnikov v močvirnih področjih. S tem izumom lahko očisti kanal 40-krat hitreje, kot je to možno opraviti ročno. Priključek je mogoče pritrditi na vsak traktor, ki lahko dela s hidravliičnima kmetijskimi Stroji.
S tem priključkom se lahko čisti nad 5,5 metrov široke jarke. Značilni sestavni ddli so : močan vzvod, žlica za kopanje ter 'trojni nož za puljenje plevela. Menjava orodja na vzvodu je 'zelo enostavna in traja komaj nekaj minut.
Izumitelj trdi, da je is to napravo možno v oismiih urah .odstraniti 30 cm debel sloj muli j a na dolžini 64 metrov, če stranica ni širša od 6 metrov.
Tarife bi morale biti diferencirane po dejanskih stroških posameznih prevozov namesto sedanje enotne tarife. Talko bi se znižale pmisitojbine za končne izdelke. Ob sedanjem sistemu je preveč navzkrižnih prevozov, ko na .primer premog pošiljajo iz Velenja in Trbovelj v Dalmacijo in Srbijo, iz osrednjih delov 'države pa v Slovenijo. Pri tem prihaja do hudega pomanjkanja vagonov ter do ozkih grli v prometu, kar na primer povzroči, da vozijo železo in apno iz Celja v štore borih 6 ikm daleč po tri 'dni.
Ne poznajo njegovega nauka
Nekdo je rekell, da je naijveflja tragedija 19. in 20. stoletja, da so najrevnejši, trpeči in vabče delovni ljudje zapustili Njega, ki je v prvi vršiti prišel za nje na svet, da jiira pribori pravice človeka vrednega življenja. Saj je Kristus ravno trpečim in delavnim vrnil čast človeškega dostojanstva, ko je vendar poganska miselnost kapitalističnega materializma ponovno „uzakonila“ človekovo vrednost z vrednostjo delovnega živtin-četa.
Huda je bila spotika delovnih mas nad izkoriščevalnim miišiljenljem večine posedujočih, med katerimi so mnogi hoteli še veljati za dobre katoličane. Tudi Cerkev je v mnogih deželah še vedno posedala velika posestva,. katera so ji bila pred stoletji podarjena, ko je bila Evropa še fevdalno urejena. Sicer je Cerkev dohodke svojih po-sestev uporabljala za splošne namene Cerkve in kulturne namene (n. pr. ljubljanska škofija je imela velike gozdove v Savinjski dolini, a je s tem denarjem zgradila škofijsko gimnazijo in jo plačevala, kar je bilo veliko kulturno delo in iz te gimnazije je prišla večina kranjskih duhovnikov in katoliških inteligenitov! Tudi krška škofija z dohodki iz svojih gozdov v krški dolini krije največ stroške za svoje zavode (Tan-zanberg, Marianum). S kulturnim in karita-tivnlim delom Cerkve je razbremenjena država iin še vedno opravičuje današnjo cer-kveno posest.
^Katoliški kapitalisti"
Vendar pa to možu-delavcu ni bilo povsem jasno. Zato je oporekal: „Kaj pa veleposestva Cerkve. Kdor ima tolikšna bogastva, je nujno sovražnik delavstva in ga fiižkohišča. To Vidimo na neštetih kristjanih, ki so bogati pa so napram podložnim prave pijavke. Pijejo jim kri, znoj in mozeg. Ti bodo v najkrajšem času skopali grob vaši Cerkvi."
Niti na misel nli prišlo katoliškemu zagovorniku, da bi opravičeval ljudi, ki se ne morejo otresti materialističnega duha, čeprav se trkajo na svoje „kaitoiiške“ prsi. To delajo Zlasti, kadar si delijo vplivna mesta v politiki ali gospodarskih postojankah. Zato je priznal: „To so katoliki samo po imenu. Materializem jih je omrežil, dede Cerkve pa sem že zadnjič povedal, da vrši ona velikansko kulturno in socialno delo s šolami, bolnišnicami, misijoni itd., za kar ima pravico kot samostojna družba, kateri je Bog določil njeno poslanstvo. Da bi pa nevredni „katoličani“ kopali Cerkvi 'grob, ne drži, čeprav ji njihovo ravnanje mnogo škoduje. Cerkev ima namreč vedno več mladih junakov in raste vedno hitreje. Ti mladi so praktični katoličani, katoličani po mišljenju, v besedah in dejanjih. In zakaj pravite „vaši“ Cerkvi? Mar vi niste katoličani?"
„Cerkev delavcev ne mara"
„Ne, jaz sem ateist. Zakaj pa se Cerkev briga samo za bogataše, za delavske mase pa se ne zmeni?"
~LL MLADINO
IN PROSVETO
Lepše kot jutranja zarja..
„Ni je na svetu lepše stvari kakor mlad fant, ki pošteno živi," zatrjuje veliki prija-jateij slovenskih fantov škof Slomšek.
V izbranih besedah nadaljuje: „Lepše, kot jutranja zarja visoke planine in globoke doline, ogrinja neomadeževana čast mlado lice. V tem je največje fantovo bogastvo in njegova prežlahtna lepota. Gore vsako pomlad ozelenijo, izgubljeno poštenje se ne povrne. Rože vsako vigred zopet cveto, izgubljene rože dušne lepote vekomaj več ne bo!"
Sodobno poganstvo pa vse drugače uči: „Uživaj mladost, saj si le enkrat mlad!" In vse okolje današnjega življenja mu je v pomoč: izložbe, ilustrirani listi, reklame, kino, zabavišča in nočni lokali...
Vsak mlad človek je postavljen pred odločitev, katero pot življenja si naj izbere. Pot poštenja je sicer trnjeva in polna žrtev, a je častna in lepa, pot uživanja pa je vabljiva, lahka in omamljiva, a vodi v razočaranja ...
Klicu so sledili...
Bog kliče svoje sodelavce — kakor nekoč v Galileji — v vseh časih. Največ jih kliče ob svitu življenja v otroških letih. Nekatere pa šele pozneje, ko že imajo svoj poklic...
Ti slednji pogosto postanejo velikani na božji njivi.
Sv. Ambrozij, milanski škof in veliki cerkveni učenik, je bil prej cesarski namestnik. Njegov sodobnik sv. Avguštin pa slaven govornik...
Od slovanskih blagovestnikov je bil sv. Metod prej v vojaški službi. Dramatik Cal-deron de la Barca, eden najbolj plodovitih pisateljev sveta, je s petdesetimi leti življenja zaprosil za mašniško posvečenje.
Mnogi ustanovitelji redov so bili prej lij-ud(je, ki so že imeli ustaljen položaj v človeški družbi. Ustanovitelj Družbe Jezuso-
Zastarelo je vaše mnenje. Res je bil čas, ■ko se je morda zanemarjalo to vprašanje in je Cerkev utrpela vsled tega veliko škodo, a danes je v tej zadevi vse drugače. Nimate boljšega zagovornika delavskih pravic, kot je ravno Cerkev. Lahko -bi vam rekel, da ste premalo sodobni ali pa pri študiju prepovršni — pa ne zamerite. Svetoval bi vam, da se posvetite temeljitemu študiju teh sodobnih vprašanj. Toda nikar pristransko, marveč poskusite poiskati resnico. In še drugo! Nikar ne nasedajte ne-števtilniim oguljenim geslom in krilaticam, saj ste vendar dozorel in razgledan človek An zmožen samostojnega mišljenja."
„Zelo me veseli, da sva se srečala, in upam, da vas še smem nadlegovati; vidim namireč, da je mogoče z vami resno in stvarno govoriti o teh velikih vprašanjih življenja ...“
ve (jezuitov) sv. Ignacij Lojolski je bil prej dvorjan in vojak na španskem dvoru. S tridesetimi leti je sedel v šolsko klop med enajistletne šolarje v latinski šoli. Njegov najboljši prijatelj sv. Frančišek Ksaver, je bil prej slaven profesor na vseučilišču v Parizu. Sv. Frančišek Borgia, jezuitski predstojnik, je bil katalonski podkralj.
Zlasti pa raste število „poznih“ poklicev v zadnjih časih. Tryigue Lunden, švedski strokovnjak za srednji vek, je postal katoličan, nato duhovnik. Urban GroB, ki je med zadnjo vojno pilotiral letečo trdnjavo, je postal dominikanec lin misijonar v Sofciito v Afriki...
In število teh, katere kliče Gospod po izredni poti v svoj vinograd, raste ...
»(Bogastvo"
katoliškega New Yorka
Kako katoličani gradijo socialno življenje in kako Gospod kliče, nam kaže ameriško velemesto New York. Vseh katoličanov v newyorški škofijii, 'katero vodi kardinal Spellmann, je 6 milijonov 960 tisoč. V zadnjem letu je bilo med novorojenimi in ispreobrnjenoi nad 250 tisoč krščenih. V mestu je 1457 župnij, 1421 katoliških šol, katere oskrbujejo sami verniki, 528 drugih katoliških zavodov, 100 seminarjev in noviciatov za redovnike in 53 katoliških bolnišnic. V New Yorku deluje 6822 duhovnikov, 2.498 ibratov-pomočnikov (nekaki diakoni) in 22.928 redovnic. Pet univerz in katoliških kolegijev (visoke šole) obiskuje 55.129 dijakov. Učencev srednjih šol je 150 tisoč, ljudskih šol pa 707.000.
To je največje ..bogastvo" katoliške Cerkve ...
Mladi vodniki
Čeprav slišimo pogosto, da današnja mladina ni za nobeno resno delo, pomeni mladina za starejše vodnike po egiptovskih muzejih in zgodovinskih krajih prav resno konkurenco. Ižkazalo se je namreč, da potniki vse raje najamejo mlade vodnike, češ da jim le-ti boljše tolmačijo. Društvo vodnikov je zato zahtevalo, da je treba uvesti stroge izpite za mlade vodnike, in zopet se je izkazalo, da ti mladi vodniki zelo dobro poznajo egiptovsko zgodovino in umetnost in da v tem starejše precej prekašajo.
Vsekakor častno priznanje ...
filmskega $jwta
FILMSKO MESTO OB MODRI OBALI
Ob čudoviti Modri obali v južni Franciji bo nastalo pravo filmsko mesto. To bi naj bil mednarodni filmski atelje, ki bi naj prekašal onega v Hollywoodu in Cdnnecitta v Rimu. V ta namen so že kupili zemljišče 140 hektarov, na katerem bodo zgradili 12 delovnih dvoran z vsemi najmodernejšimi pripravami za snemanja ter celo vrsto u-pravnih lokalov z raznimi zabavišči. Tako radovednim ne bo treba hoditi v daljno Ameriko ogledovat filmska čudesa in tudi filmske „zvezde“ se bodo še v večjem številu porajale na evropskih tleh.
Bil je premožen kmet, ki si je poleg svojih dobro obdelanih zemljišč pridobil veliko denarja še s prevažanjem lesa. On in njegova žena sta rada dajala vbogajme in sreča jima je bila mila.
V srcu žene pa se zbudi prevzetnost, ki ji pravi: „GIej, vsakokrat prinese mož mošnjo dobička domov, ti pa nimaš ničesar pokazati, kar bi bila sama prigospodarila."
Tedaj sklene biti bolj skopa in spravljati, da bi tudi ona imela možu kaj pokazati. Zato neha dajati vbogajme, prične poditi berače od hiše, darove, namenjene vbogajme, pa metati v skrinjo. Mislila si je, kako zelo je bo mož vesel, ko pride domov.
Mož se vrne, a ne prinese mošnje dobička. Le o nesrečah in smoli je govoril, da ni mogel ničesar izkupiti. Da bi ga žena nekoliko potolažila, mu pove, kako varčna je bila in da se bo tako izgubljeno kmalu spet pridobilo. Pelje ga gledat v skrinjo, kaj je prihranila — ali kaj je bilo! Skrinja je bila polna kač, gadov, modrasov in drugih strupenih živali!
( Bili so prihranjeni, toda revežem utrga-gani darovi. (Slovenska narodna pravljica)


Henrik Sienkiewicz:	14
OBLEGANJE
=^=ZQ{IMU> {/Of'V
V službi Najsvetejše
Zgodovinska slika iz švedsko-poljske vojne
Dospeti so do višine, marljivo nasute za nasipi. Tam je stala cela vrsta voz, na katerih so dovažali topove in krogle.
Toda pri vozovih ni bilo nobenega. Šli so torej mimo njih ter se začeli vzpenjati na nasip brez truda, kakor so pravilno sklepali, zakaj višina je bila položna in dobro napravljena.
Tako so prišli do samih šotorov in z orožjem v roki so obstali tu in tam. V dveh je res gorela luč, torej je izpregovoril gospod Kmitic par besed s Carneckim in dejal: „Jaz pojdem naprej v one, kjer ne spijo ... čakaj sedaj na mo(j strel, potem pa po njih!"
Rekši je šel dalje.
Da se bo izpad .posrečil, je bilo že zagotovljeno, torej se tudi ni trudil, da bi bil posebno tih. Šel je mimo nekaterih šotorov, pogreznjenih v temo; nihče ,se ni zbudil, nihče ni vprašal: „Wer da?“
Jasnogorski vojaki so slišali škripanje njegovih drznih korakov in utrip lastnih src. Priplazil se je do osvetljenega šotora, dvignil zagrinjalo, se nastavil pri vhodu
s samokresom v roki in s sabljo, spuščeno na verižici.
Ustavil se je radi tega, ker ga je luč nekoliko oslepila; na poljski mizi je stal svečnik s šestimi gorečimi svečami.
Za mizo so sedeli trije oficirji, sključeni nad načrti. Eden izmed njih, sedeč v sredi, je bil tako sklonjen nad njimi, da so ležali njegovi beli dolgi lasje na belih kartah. Ko je opazil, da je nekdo vstopil, je dvignil glavo in vprašal z mirnim glasom:
„Kdo je?"
„Vojak," je odgovoril Kmitic.
Takrat sta tudi ostala dva oficirja obrnila pogled proti vhodu.
..Kakšen vojak? Odkod?" je vprašal prvi.
To je bil inženir de Fossis, ki je vodil glavno delo obleganja.
„Iz samostana," je odgovoril Kmitic.
Toda v njegovem glasu je bilo nekaj istrašnega.
De Fossis je dvignil naglo glavo. Kmitic je stal raven in nepremičen .kakor prikazen, le njegov obraz, podoben glavi ptice roparice, je javljal grozečo nevarnost.
Vendar je šinila kakor blisk nagla misel de Fossisu v glavo, da je morda ubežnik 'iz samostana, zato je vprašal še enkrat, a že razburjeno: „iKaij hočeš?"
„Evo, to bočem!" je zakričal Kmitic.
In sprožil mu je samokres naravnost v prsi.
V tem se je razlegel strašen krik in obenem z njim salva strelov na nasipu. De Fossis je padel kakor smreka, ki jo je zrušila
strela, drugi oficir je planil s sabljo na Kmi-tica, toda ta ga je udaril s sabljo med oči, da je ob kosti kar zaškripalo; tretji oficir se je vrgel na tila, hoteč se zmuzniti pod plahto, toda Kmitic je skočil k njemu, mu stopil z nogo na hrbet ter ga zabodel z bodalom.
V tem se je tiha noč izpremenila v sodni dan. Divji kriki: „Bij, ubijaj!" so se mešali s tuljenjem in presunljivimi glasovi švedskih vojakov prosečih pomoči. Blazni od strahu so padali ljudje iz šotorov, ne vedoč, kam naj se obrnejo, kam naj beže. Nekateri, ki niso opazili, od kod prihaja napad, so bežali naravnost k Jasnogorcem in padali od sabelj, kos in sekir, preden so utegnili zakričati „pardon“. Nekateri so v temi bodli s sabljami lastne tovariše, drugi so brez orožja, napol oblečeni, brez klobukov, z dvignjenimi tokami stali nepremično na mestu: nekateri so padali na zemljo sredi razmetanih šotorov. Majhna peščica se je hotela braniti, toda zaslepljena množica jih je suvala, prevračala, tepla. Stoki umirajočih, obupne prošnje za usmiljenje so zmešnjavo še večale.
Ko je postalo iz krikov jasno, da napad ni prišel od samostana, temveč od zadaj, od strani švedske vojske, takrat je objela napadene vojake prava blaznost. Očividno so sodili, da so 'iznenada udarili nanje zavezniški prapori.
Trume pešcev so začele divje skakati z okopov in bežati k samostanu, kakor bi želeli najti zavetišče v njegovem obzidju.
Toda kmalu so novi kriki pokazali, da so naleteli na oddelek Ogra Janiča, ki jih je sekal pod 'samo trdnjavo.
Vtem so Jasnogorci sekajoč, bodeč, teptajoč, prišli do topov. Ljudje s pripravljenim železom so se vrgli takoj nanje, drug* pa so nadaljevali delo smrti. Kmetje, ki bi ne bili kos izurjenim vojakom na odprtem polju, so v kopicah napadali cele gruče.
Slavni polkovnik Horn, gubernator kre-picki, se je trudil, da bi zbral okoli sebe raizpršene knehte (nemški pešci). Skočivši na rob Okopa, je začel klicati v temi in mahati s sabljo. Švedje so ga spoznali in se začeli takoj zbirati, toda na njih vratovih in obenem z njimi so drveli tudi napadalci, ki jih je bilo v temi težko razločiti.
Nenadoma se je zaslišal švist kose in Hornov glas je hipoma utihnil. Kup vojakov se je razpršil, kakor bi ga razgnala granata. Kmitic in gospod čarnecki sta se vrgla s kopico ljudi nanje in jih posekala do zadnjega.
Okop je bil dobljen.
V glavnem švedskem taboru so že začele trombe igrati alarm. Tedaj so se oglasil’ jasnogorski topovi in 'iz samostana so začele leteti ognjene krogle, da so razsvetljevale pot vračajočim se. Vračali so se zasopli, umazani od krvi, kakor beže volkovi, ki so povzročili klanje v ovčami, Pre^ bližajočimi se kriki lovcev. Gospod čarnecki je vodil spredaj, Kmitic je zaslanjal zadnji del čete.
P01 ure pozneje so naleteli na oddelek
P*I*S*A*N*0 * B * R * /\ * N * J * E
MATEVŽ RAINER:
MOJI SPOMINI
Kakor že povedano, je bil Time zelo ve-, ren. Slišal je nekoč, da pomaga pri preganjanju poidgan blagoslovljena voda. Poskusil je in obesil škropilnik z vodo nad posteljo, [pokropil lin čakali tri idmi. Tretje jutro je prišel ves (prestrašen ilz kašče in začel tožiti imoji mami: »Tem zlodejem ne poimaga, celo iza 'lase so me začele ponoči puliti.« Potem pravi: »Bom pa poskusil z vodo, v treh farah blagoslovljeno.« Kar reče, to naredi. Zopet po treh dneh pride zjutraj tožit: »Ne pomaga miič, to vodo so mi pa celo vso popile, ne vem, kaj sedaj narediti.« Pri tem pa Tine ni pomislil, da se je voda v podstrešju, kjer je bilo zelo vroče, v nekaj dneh le posušila. Kako naj prežene podgane?
Slišal je praviti in tudi mežnar mu je svetoval, da pomaga zvonjenje in da v zvoniku, kjer se izvoni, ni podgan. »No dobro, bom pa še to poskusih« Izposodil
je pri nas precej velik zvonček, katerega smo dajali konjem, fco so biilli vpreže-ni v sani. Tega je privezal k lati nad posteljo v slemenu strehe in zraven motvoz tako idollg, da je mogel v postelji zvoniti. Ko gre zvečer v lepem majniku spat, že siliš,imo mili glas bronastega zvončka. To melodijo smo sLišallli s presledki čez enajsto mro, dokler ni Tine zaspal. Slišali so ga vsi (sosedje, popotnik pa, ki je šel po cesti v tej mirni tišini, se je izpraševal, kaj to zvonjenje pomen;. Drugo noč je zvonil Tine celo do dvanajste ure, tretjo noč pa še dalje. Ko pride tretje jutro v našo hišo, pravi, da tudi zvonjenje ne pomaga ter da so podgane začele cdlo na postelj skakati. Sedaj mu pa nekdo svetuje, naj poskusi več zvončkov. Res smo pobrali vse zvončke pri hiši, manjše m večje, in sicer tri po številu, ki jih je Tine privezal k že pritrjenemu, talko da le bilo sedaj zvonjenje štiriglasno, kar ]e dajalo prav lepe akorde. Sedaj bom pa s tem lepim zvonjenjem vendar pregnal te pošasti,« pravi Tine »Ne bom odnehal, dokler ne bo popoln aispeh.« Torej se bo zvonilo dalje.
Sedaj si izmisli moj brat Eoltej še nekaj bolij smešnega. Ko je bil Tine odsoten, igre skrivaj na kaščo, katere Tine ni zaklenil. Priveže tanko dolgo žico k zvon-cum, potisne žico skoz slamnato streho, °d tam skoz krošnjo češnje, katera je stala med kaščo in uto. Nato uto za vozo-ve m drva si je postavil Foltej zasilno postel j in šel tja v topli pomladi spat. Ži-ch ki je bila 'zelo tanka in le za dobro oko vidna, je segala od obešenih zvoncev do Folltejeve postelje. Ta večer se Tine Počuti prav srečnega, meneč: sedaj bom Pa te hudobce z gostim zvonjenjem ven-
dar enkrat pregnal. V mraku gre na kaščo, ise uleže v postelj, opravi kakor ponavadi svoje številne molitve in začne močno zvoniti z vsemi štirimi. Po nekaj minutah neha, meneč: sedaj bodo podgane itak mšlc. Nato pa začne brat Foltej v postelji na uti potegovati za potegnjeno žico, nakar začne nanovo zvoniti. Po kratkem zvonjenju Foltej neha potegovati. Tine pa ves prestrašen, meneč, da zvonijo podgane, poskusi še enkrat krepkeje zvoniti. A tudi to ni pomagalo, ker, ko Tine neha, Foltej začne. To menjavanje zvonjenja je trajalo daleč čez polnoč. Ves prestrašen Tine vso noč ni zatisnil očesa. Navsezgodaj vstane in nam začne 's strahom in skoraj z jokam pripovedovati, da tudi zvonjenje s štirimi ne pomaga podganam. Celo same so začele, ko je on nehal. Cel hudobec mora biti v tej živali. Na Foltejevo prigovarjanje, da mora to preizkusiti vsaj še tri noči, se odloči Tine za to, da bo skusil ta nasvet iizvršiti. 'Drugo im tretjo noč Tine zvoni večkrat v presledkih, a »podgane« (Foltej) mu vračajo. Sedaj pa največji strah in konec zvonjenja. Ni pomagalo ne kropljenje ne zvonjenje. — Kaj pa sedaj začeti?
Omenil sem že, da Tine ni bil prijatelj mačk, Iker so klobaso im ribo ukradle. Samo pridna mačka bi bila v stanu v kratkem času pregnati te škodljivce.
Naše mačke so se Tineja zelo bale in niso šle v njegovo Mižimo. Ni kazalo dru-
(22) gače, kot dobiti kako »potevhano« mačko. Tako je Tine pri nekem sosedu dobil, jo vzel prijazno v roke, jo nesel zvečer na kaščo v postelj. Ko je slišala mačka, ki ima dober posluh, bližajočo se podgano, skoči, jo zgrabi im zadavi. Tako je naredila mačka po presledku z drugo in potem še s tretjo podgano. Tako je šlo nekaj noči. Kar je mački podgan še ostalo, iso iz istrahu pobegnile. Sedaj je pa bilo Tinejevo ležišče prosto podgan in naš 70-letni izčrpani starček Tine je mirno spal.
Sedaj so začele Timeju pojemati moči, da ni mogel več vršiti težkih del, a je šel še vsako leto kot celo življenje dvakrat peš na božjo pot k Sveti Hemi v Krko. Za 'to poit tja in nazaj je rabil navadno tri dni.
Zadnja leta, ko ni mogel več opravljati težkih del, se je preživljal še zmeraj sam s kakim lahkim delom, zraven so mu pa dobri sosedje mdkaj pomagali. Javne podpore ni imel. Umrl je marca 1912. leta. Pokapali smo ga v Ločah ob lepem številu pogrebcev brez vsakega sijaja, kakor je tudi živel. Tine, zaslužil bi, da bi Ti da)li za Tvoje nad 60-iletmo, včasih za Tvoje slabo telo pretežko delo medaljo, kakršne vidimo večkrat v mestih nesti na blazinicah pri pogrebih umrlih, kar je lepo. Tine! Tvoja edina in najlepša medalja je pa bil rožni venec, ki si ga v življenju tisoč in tisočkrat prebiral im ki ga je neslo Tvoje sključeno telo ovitega okrog trdih, žuljevih rok pri nagubanem čellu v večnost.
Tine! ne zameri nam, ako smo Te v naši mlladoStni razgibanosti včasih podražili! Počivaj v miru!
IDri je Imiei
(Po pripovedovanju zapisal Alojz Vauti, selski župnik)
Pri Adamiču na Srednjem Kotu sem si zadnjič ogledal zanimive starine: tri glinaste lonce, visoke 65 cm, različnega obsega. Eden je bolj vitek, tehta 11 kg in drži po moji sodbi 25 litrov, druga dva sta dosti obširnejša s težo 14 in 15 kg in držita 35 do 40 litrov. Prav take samo kamenite vrče si predstavljam, da so stali v veži hiše v Kani Galilejski.
Ti veliki lonci imajo svojo zgodovino. Od nekdanje Adamkove hčere sem zvedel naslednje zanimivosti.
V »Tolstem vrhu« je vrelec, ki smo ga imenovali »pri poku«. Za časa, ko je na Adamkovem gospodaril praded Juri, torej koncem 18. stoletja pred okoli 200 leti, je od časa do časa prihajal v Sele nek velik, črn Italijan. Njegov cilj je bil tisti vrelec v Tolstem vrhu. Tam je imel nekoliko v zemljo zakopane te tri veljke lonce. Nad njimi je od vrelca sem
ležal žleb, na dnu navrtan. Po njem je tekla voda, skozi luknje pa so padale v lonec spodaj kroglice živega srebra, ki ga je voda prinašala iz zemlje s seboj. Tako se je živo srebro nabiralo v loncih. Vsakih 14 dni je ta Italijan iz loncev zajel srebro in ga spravil v »ronc«, veliko mošnjo iz govejega usnja z močno naramnico. To mošnjo, polno živega srebra je oprtal in odnesel. Težko je bilo to breme in utrudil se je po več kot uro dolgi poti do Adanrika. Tam je obesil ronc z dragoceno rudo na kavelj, legel in počival na klopi ob peči. Prosil je za mleko in kruh in ko se je okrepčal, je odnesel živo srebro v roncu neznano kam. Pogovoriti se z njim niso mogli, ker ni znal slovensko, Adamkovi pa ne italijansko. Tako je Italijan pridobival živo srebro več let, seveda le poleti, pozimi bi mu bilo to v visokem snegu nemogoče.
Ali je mož potem opešal ali kaj — dal je na Višarjah oznaniti, da tam v Tolstem vrhu ob studencu na veji bukve še visi en ronc živega srebra. Kdor ga vzame, je njegovo. Takrat sta bila na božji poti na Višarjah dva kmeta iz Sel, Hajnž in Mlečnik. Oba sta oznanilo slišala, oba sta želela obogatiti se z nabranim živim srebrom. Hitela sta vsak zase, kar sta najbolj mogla domov, vsak je hotel pred drugim priti do romca. Pa je bil menda Hajnž hitrejši.
Vrelec pa ni več dajal živega srebra. Italijan ga je namreč »zadelal«, t. j. s čaranjem zaprl.
Nekoč je prišla neka žena s Kolomo-novimi bukvami in je upala rudo zopet izvabiti iz zemlje. Stari Adamk Juri jo je spremljal tja. »Švelala« — zarotovala je iz bukel, pa je začelo bliskati se in grmeti, vlila se je grozna ploha. Vsa mokra je pribežala žena k Adamku. Jurij pa je bežal na planino in tam vedril v pastirskem stanu. Doma tega niso vedeli in so bili v velikih skrbeh.
Minilo je nad 100 let. Med prvo svetovno vojno je bilo. Lukanova Urši in Stinova Angela, šoli odrasli dekleti, sta hodili na planino gledat za živino. Kadar sta po stezi prišli v bližino tistega studenca »pri poku«, sta videli na malem holmcu nad vrelcem ležati veliko kačo temne barve z rdečkastimi lisami. Tako sta se bali te kače, da iz strahu nista več hoteli hoditi na planino. Materi sta jima naročili, naj vzameta s seboj rožni venec in blagoslovijeno vodo. Z njo naj pokropita kačo. To sta storili in kača je zdrvela navzdol in je od tega časa ni bilo več. Nehala je stražiti srebrne zaklade pod zemljo.
Juri Adamk torej nič ni postal deležen srebrnega bogastva iz Italijanove roke. Pa je z umnim gospodarjenjem le postal zelo premožen. Bil je tudi veljaven mož, z družbo par kmetov je šel celo na Dunaj k cesarju iskat pravico. K svoji hiši je dokupil Lukanovo, Gregčevo, Hajnžeje-vo in končno Tesnovo hišo in jih oddal vsakemu sinu eno. Sam se je končno preselil k Tesnu.
Takrat je prišel v iSele popoten »desetnik«. Pri Gregcu je poprosil in dobil kos kruha. Hvaležen je potem vzkliknil: »Ko bi vi Selani vedeli, kako ste bogati! V Selah je mnogo rude, srebrne in druge! Pa ni nikogar, ki bi jo dvignil«!
Res so nekdaj v Selah kopali in topili rudo n. pr. v Babucovem. To dokazuje tudi predor »Knapovc« na Tribah, še sedaj ohranjeno in rabljeno ime »Smele« na Zg. 'Kotu. Na pridobivanje živega srebra pa nas torej le še spominjajo veliki glinasti lonci pri Adamiku. Vanje se ne dotaka več dragocena ruda, marveč služijo za shrambo kurje krme.
aniča, iki ni več odgovarjal na klicanje. Edino on (je plačal s svojim življenjem, za-*aj ko se je zadrvil za nekim oficirjem, so §a ustrelili lastni vojaki s puško.
betica se je vrnila v samostan sredi ognja topov in ognja plamenov. Pri vhodu je že Calkal nanje oče Kordecki in jih štel po Vrsti, kakor je kdo pomolil glavo skozi od-Priino. Ni manjkalo nobenega razen Ja-niča.
K°j sta šla dva moža ponj in čez pol ure prinesla njegovo truplo, zakaj o. Kor-Pecki ga je hotel slovesno pokopati.
Toda nočna tišina, enkrat pretrgana, se ni ^č vrnila. Z obzidja so se oglašali to-Povi, v švedskem stanu je vladala najgroz-^eka zmešnjava. Sovražnik, ki ni poznal °bro svojega poraza, ki ni vedel, odkod utagne priti sovražnik, je zapustil okope v bližini samostana. Celi polki so blodili v °bupnem neredu do jutra, smatrajoč često Sv°je za sovražnike in streljajoč nanje. Se celo v glavnem stanu so zapustili vojaki oficirji šotore in so stali pod milim ne-čakajoč, da se konča ta grozna noč. znemirljive vesti so krožile od ust do ust. govorilo se je, da je prišla pomoč, drugi s° trdili, da so vsi bližnji Okopi zajeti.
Miiller, Sadovski, knez Heski, Vreščovič J* vsi višji oficirji so se trudili nad člove-® sile, da bi pomirili prestrašene polke. Pen e m so odgovarjalli na strele iz samo-ana z ognjenimi kroglami, da so razpršili mo jn pomagali razpršenim, da se zopet
Ena krogla je padla na streho kapelice. Ker pa se je zadela samo ob lemeiz, se je vrnila s šumom in truščem proti taboru, razlivajoč po ozračju potok žarkov.
Naposled je nemirna noč minila. Samostan in tabor sta utihnila. Jutro je začelo beliti cerkveno streho, opeka je počasi dobivala rdečo barvo — zdanilo se je.
Takrat je odjezdil Miiller na čelu svojega štaba na mesto nočnega boja. Lahko bi ga bili iz samostana ugledali in streljali nanj, toda stari general se ni brigal za to. Hotel si je na lastne oči ogledati vso škodo in prešteti,padle. Štab je jezdil za njim. Vsem se je brala na obrazih resna žalost. Ko so prišli do nasipa, so razjahali in začeli stopati navzgor. Sledovi bitke so se videli povsod; spodaj pod topovi so bili razmetani šotori, nekateri so stali še odprti, prazni, tihi.
Kupi 'trupel so ležali zlasti med šotori; pol naga trupla z izbuljenimi očmi, z grozo v mrtvih zenicah so nudila strašen pogled. Očividno so bili vsi ti ljudje pobiti v globokem snu; nekateri niso bili obuti, malokateri je stiskal meč v mrtvi dlani, skoraj nihče ni imel klobuka ali čelade. Nekateri iso ležali v šotorih, zlasti ob vhodu; ti se najbrž niso utegnili prebuditi; drugi so ležali ob šotorih, usmrčeni v hipu, ko so se hoteli rešiti z begom. Povsod toliko trupel, a na nekaterih mestih taki kupi, da bi marsikdo sodil, da je morda pomorila te vojake kaka naravna nesreča; toda globoke rane na obrazih in prsih, nekatera obličja,
očrnela od tako blizu oddanih strelov, da niti ni utegnil zgoreti ves smodnik, so dokazovala preveč očitno, da je rodila to pogubo človeška roka.
MUller je stopil više k topovom. Stali so gluhi, zamašeni ter niso vzbujali večje groze nego lesena polena. Na enem je ležalo vprek topničarjevo 'truplo, skoro napdl presekano s koso. Kri je oblila lafeto in napravila pod njo obširno kalužo. MUller si je molče in z namršanlimi obrvmi vse natančno ogledal. Nihče .izmed oficirjev si ni upal pretrgati tega molka.
Zakaj, kdo bi mogel potolažiti starega generala, ki je bil kakor kak novinec pobit radi lastne ineprevidnosfi? To ni bil le poraz, marveč tudi sramota, ker je sam general imenoval to trdnjavo kumik in obetal, da jo bo zdrobil med prsti, saj je imel vendar devet 'tisoč vojakov, a tam je bilo dve sto mdž posadke; in končno je bil on general vojakov iz krvi in kosti, a proti sebi je imel menihe.
Težak je bil začetek tega dne za MU1-lerja.
Vtem so prišli pešci in začeli odnašati trupla. Štirje iso se noseč na plahti truplo ustavili pred generalom brez povelja.
MUller je pogledal na plahto in pokril oči.
„De Fossis...“ je rekel gluho.
Komaj so odšli ti, so prišli drugi. V tem jim je prišel naproti tSadovskii in klical že od daleč k štabu: „Horna neso!“
Toda Hom je še živel 'in je imel pred se-
boj še dolge dneve groznih muk. Kmet, ki ga je ranil, ga je dosegel s samim koncem kose, toda udarec je bil tako strašen, da mu je odprl vse prsno ogrodje. Vendar je ranjenec bil še pri zavesti. Ko je ugledai MUllerja in njegov štab, se je nasmehnil, hotel je nekaj izpregovoriti, toda mesto glasu se mu je prikazala na ustnicah samo rožnata pena; potem pa je začel silno mežikati z očmi in omedlel.
„Nesdte ga v moj šotor,“ je rekel MUller, „in moj, zdravnik naj ga takoj obveže!"
Potem so ga Slišali oficirji, kako je govoril sam sebi: „Hom, Hom ... V sanjah sem ga videl nocoj... takoj zvečer ... Strašna, nepojmljiva stvar ..
Uprl je oči v tla im se globoko zamislil. Tedaj ga je zbudil liž zamišljenosti presunljiv glas Sadovskega: ..General, general! Poglejte, vaše visokorodje! Tam, tam ... samostan...“
MUller je pogledal in ostrmel.
Bil Ije že popoln lep dan, samo megla je visela nad zemljo, toda nebo je bilo čisto in rdeče od jutranje zore. Bel oblaček je zakrival samo grič Jasne gore in po navadnem redu v prirodi bi bil moral zakrivati tudi cerkev. Toda ta se je kot izredna naravna prikazen dvignila z zvonikom ne le nad skalo, temveč tudi nad meglo, visoko, kakor bi se popolnoma odtrgala od svoje podstave in obvisela v sinjem ozračju pod nebom.
Kriki vojakov so dokazovali, da so tudi oni zapazili prikazen.	(Dalje prih.)
Poljedelstvo v atomski dobi
(Nadaljevanje s 4. strani)
Z atomskim izžarevanjem v rastline na splošno ne dosežejo novih rastlinskih vrst. Veliko jih le zamore. Včasih pa se zgodi kakšna izjema; ta je seveda za kmetijske raziskovalce zelo zanimiva. V raziskovalnem centru v Brookhavenu so s poizkusi prišli do nove, boljše vrste amerikanskih lešnikov, ki imajo mastnajšo lupino kot dosedanji. Vzgojili so tudi novo vrsto breskev, ki dozorevajo do tri tedne prej ali kasneje kot dosedanje. To je velikega pomena za prodajo breskev.
Ce povežemo ta raziskovanja s poizkusi, ki jih delajo v tako imenovanem „phyto-tronu“, se nam odprejo doslej neslutene možnosti razvoja kmetijstva. „Phytotron“ je posebna naprava, v kateri goje rastline v različnih podnebjih. Na tako napravo je mislil že po prvi svetovni vojni Holandec Blauw, ki je gojil tulipane v raznem „ozrač-ju“. Po drugi svetovni vojni jo je naredil drug Holandec, namreč Fric Went, nastav-Ijenec preizkuševalnega agronomskega zavoda v Kaliforniji (USA), v kraju Pesadena. V večjem obsegu so naredili tako napravo potem v belgijskem Ličgeu, doslej najboljšo pa predstavlja ,phytotron“ v Gif-sur-Yvet-te v Franciji, ki ima 21 sob, v katerih po mili volji spreminjajo podnebje in vreme za rastline, ki jih opazujejo. Znajo narediti dneve krajše, pa spet daljše, oblačno, sončno zimsko in poletno vreme, kakor pač rabijo za raziskovanja.
► Razne novice ^
•	V Venezueli se širi epidemija griže, za katero je umrlo v zadnjih nekaj dneh nad sto ljudi. To je doslej najhujša epidemija te vrste v Venezueli. Uradno sporočilo vsebuje podatek, da je zdravstvenim oblastem uspelo zaustaviti širjenje nevarne bolezni.
•	Bernard Lovell, ravnatelj observatorija Jordell Bank, se zavzema v članku, ki ga je objavil „,Saturday Evening Post“, za mednarodno nadzorstvo nad vesoljskimi poskusi, ki utegnejo povzročiti motnje v podnebju in pokvariti splošne življenjske razmere na našem planetu. Znanstvenik ne izključuje možnosti, da se Ibo zaradi teh poskusov v »laboratoriju, ki je last vsega človešitva, ne pa posameznih raziskovalcev ali držav, začasno ali za stalno spremenilo vreme oziroma podnebje na Zemlji.“
® Kakor poroča japonska časopisna a-gencija Kiodo, so odkrili v pokrajini činčou, ob zalivu Pekih v severovzhodnem delu Kitajske bogata ležišča nafte. Kitajska je Japonski že ponudila prvo nafto iz teh vrelcev.
© V španskem glavnem mestu se je med igraditvljo podrlo ogrodje velike podzemeljske garaže. Nesreča je zahtevala eno smrtno žrtev, pet delavcev pa je dobilo hujše poškodbe.
® Skupina hamburških policistov je z dresiranimi psi iskala ugrabitelja, ki naj bi bil v parku zmašiil deklico v vrečo in jo odnesel. Več ur so iskali zaman, potem se je izkazalo, da so nasedli domišljiji devetletnega dečka, ki si je »zaradi dolgega časa izmislil razburljivo zgodbico".
® Med treningom v Parizu so trije tigri napadli dva dreserja v cirkusu „Hiver“. Osemnajst mesecev stari tiger je krotilca Jefa van Beena mahnil s šapo po tilniku. Zaradi vonija po krvi sta se vznemirila še druga dva tigra, potem so vsi trije napadli dreserja in njegovega pomočnika, ki sta dobila 'hujše poškodbe.
® Po naročilu jordanske vlade naj bi nemški geologi preiskali 2.800 let stare Salomonove rudnike bakra. Pregled naj bi pokazal, ali vsebuje ruda še toliko bakra, da bi jo bilo vredno izkoriščati po tem ali onem sodobnem postopku.
NAFTOVOD TRST —DUNAJ
Štirje predstavniki avstrijske državne petrolejske ustanove so imeli razgovore s predsednikom trgovske zbornice Caidassi-jem in z županom Franzilom o vprašanju gradnje naftovoda Trst — Dunaj. Po mnenju gospodarskih krogov, bi naj ta obisk pomenil, da se je spremenilo mnenje zainteresiranih avstrijskih krogov glede načrta. Zadnje mesece so vladala nasprotja o udeležbi ENI-ja pri tem podjetju in avstrijska državna ustanova je podpisala pogodbo z nekaterimi mednarodnimi petrolejskimi družbami za ustanovitev organizacije za gradnjo in upravo naftovoda.
Staro vprašanje namreč posebno muči raziskovalce: kako rastline spreminjajo energijo, ki jo dobe od sonca, v hranilno snov. Gre za to, kar bi po domače povedali: pogruntati, kako raste trava. Znanstveniki pravijo, da bi radi spoznali takozvano »fotosintezo", postopek, pri katerem rastlina sončne žarke vsrka in jih uporabi, da dela kemična pretvarjanja raznih elementov, iz katerih sestoje rastline. Ce bi to spoznali do dna, bi znali kmalu ta postopek narediti umetno.
Rastline so nekake tovarne, ki črpajo gradivo v zraku in v zemlji in vse to predelajo v celulozo, sladkor, proteine, ami-don. Motor, ki goni kolesa te tovarne je sončna energija, namreč svetloba. V rastli-
ni je celo skladišče reči, iz katerih se potem živijo živali in ljudje. Dokler ni rastline, so le minerali, voda, zrak, svetloba, če bi človek lahko sam naredil to, kar delajo rastline, bi to pomenilo ogromno.
Zaenkrat človeška znanost še ne ve veliko v tem pogledu. Da rastlina predela sončno energijo v kemično, potrebuje zeleni klorofil, to vedo, več pa ne. Pa vendar se predela na zemlji s pomočjo rastlinske fotosinteze do 100 milijard ton organske materije na leto. Za vse to rastline porabijo le od 1—2 odst. svetlobe, ki jo dobe od sonca.
Iz tega razmotrivanja vidimo, da bo seda-nji način obdelovanja polja v teku časa izginil. Nadomestila ga bo poljedelska industrija. Poljedelec atomske dobe bo moral marsikaj vedeti 'in znati, ostal bo pa še vedno — kot vse reči na svetu — v službi drugih ljudi, v službi človeštva.
Velika noc hladnejša kot lanski Božič
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vezuva (Italija) razbilo italijansko potniško letalo. Vzrok nesreče je neznan.
•	V Nagoyi (Japonska) je trčil na postaja ekspresni vlak v potniškega. Pri nesreči je bilo 146 oseb ranjenih, med njimi 26 težko ranjenih.
•	V Itami (Japonska) je zgorela dvonad-stropna 'bolnišnica. Pri tem je zgorelo 9 'bolnikov.
O V švicarskem kantonu Walllisu je zasul snežni plaz 4 turiste. Samo enega so rešili živega.
•	V francoski pokrajini Bretagni so požrli morski valovi 3 može in 1 ženo, ki so na neki skali lovili hibe. Živega so rešili samo enega moža.
Boji in nemiri po svetu
V mnogih delih sveta so bili velikonočni prazniki vse prej kot mirni.
•	Na Cipru so se pomalem bojevali na oba velikonočna praznika.
O 8 britanskih lovskih letal je bombardiralo na veliko soboto jemensko utrdbo Harib kot protiukrep za letalske napade jemenskih bombnikov na Saudovo Arabijo.
• Na somalijisko-etiopski meji je prišlo o Veliki noči do hudih bojev, ki so zahtevali več sto mrtvih, šele na velikonočni ponedeljek se je vendar posrečilo v Khartumu (Sudan-Afrika) mirovna pogajanja, ki so potekala že več tednov, uspešno zaključiti.
Obe državi sta za to, da najprej odpokličeta vojaške oddelke z obmejnih predelov in šele potem hočeta razpravljati o tem, kje naj bi potekala meja med obema deželama.
© Neka izraelska patrulja je na izraelsko-jordanski meji ustrelila 3 jordanske vojake, ki so poskušali vdreti na izraelska tla.
Vendar je zasijal na Veliko noč tudi majhen sončni žarek. Francoski predsednik de Gaulle je pomilostil za Veliko noč 100 bivših članov tajne organizacije OAS.
hekai- & UattadsU&n*
Kar je Anglija za nogomet, to je Kanada za hokej -na ledu — namreč domovina hokeja.
Prav tako kot Anglija je tudi Kanada žela spočetka samo uspehe. Moštvo je šlo* zmagoslavno in nepremagljivo od olimpia-de do olimpiade.
Toda uspehi ne trajajo večno. Kmalu so bili »učenci" boljši od »učitelja". Kanadčani so bili prvič premagani. Najhujše pa je šele sledilo: ponovno je bilo poraženo to in ono moštvo na olimpiadah. Kanada je namreč pošiljala na ta svetovna prvenstva eno izmed najboljših zveznih moštev iz vrst amaterjev.
Ti igralci so bili pravi »orjaki". Možje z razoranimi obrazi, ki so si priborili zmago tudi s silo. Zato velja kanadsko zvezno moštvo še danes kot najkrutejše.
Tako pa seveda ni moglo iti dalje. Kmalu je ovenel »javorov list", ki ga nosijo kot simbol. Poiskati je bilo treba drugih potov. Prednost so dobili sedaj -igravci, ki so bili nekoč profesionalci. Nič se ni spremenilo
Popolnoma drug veter je zavel, ko je dobil vso stvar v roke katoliški duhovnik nemško-irskega pokolenja, pater David Bauer. To je pravi voditelj moštva, o katerem govori danes ves športni svet. Pater David Bauer je bil sam navdušen in nadarjen igravec. Dobil bi izvrstna mesta kot profesionalec, če ne bi sledil svojemu poklicu. 'Postal je duhovnik in celo profesor na bogoslovni fakulteti.
Že v Stockholmu pri svetovnem prvenstvu je opazoval posamezna moštva, posebno še domače. Zato je šel z vsem srcem na delo. Izmed mladih, nadpovprečno nadarjenih fantov-študentov je 'izbral igralce za novo moštvo. Mnogi izmed njih bi lahko
postali profesionalci, a so vse pogoje odklonili. Zopet hočejo privesti svojo domovino do nekdanje slave.
V	Stockholmu pa je spoznal pater tudi vzroke te nenavadne krize v kanadskem hokeju. Dognal je, da je bil poraz že prej določen, še preden so prišli igralci na led. Pa zakaj to? Zato, ker so si podlago gradili že v dneh pred turnirjem v hotelih in nočnih lokalih.
To je ravno tisto, kar se sedaj ne ponavlja več. Vzgledno in zmerno življenje naj bo in je tudi pri njih podlaga za vsak uspeh. Igravec pa mora kazati tudi pravo ljubezen in prizadevanje za hokej.
V	Evropi se čudno sliši, da je duhovnik voditelj takega moštva kot nekaj nenavadnega, a onkraj oceana je nekaj, kar je popolnoma v redu. Čakajo sedaj samo še na uspehe, ki jih bo v bodoče želo mlado moštvo s svojim voditeljem.
QLEDALISCE v CELOVCU*
Potok, 3. aprila, ob 19.30: BeVvedere (premiera) Walter Miiller kot gost; 16. predst. za A-abonmii in GVVF-pctok; 10. predst. za podeželski petkov o bon mA. — Sobota, 4. aprila, ob 19.30: Balletabend: Franzosische Snete, Der Feuervogcl in Cavalleria Rusticana, Ermamno Lorenzo kot gost. — Nedelja, 5. aprila, ob 15. uri: Belvcdcre in ob 19.30: Die Wienenvaldfee (Dunajska gozdna vila). — Torek, 7. aprila, ob 19. uri: Die Wildcnte (Divja raca); mladinski A-abonma (zaključna predstava). — Sreda, 8. aprila, ob 19.30: Belvcdcre, 16. predst. za B-abonma in GVVF-srcda; 10. predst. za podeželski sredin abonma. — Četrtek, 9. apnila, ob 19.30: Bel-vcdcrc; 16. predst. za C-abonmA in GWF-četrtok; 10. predst. za podeželski četrtkov abonmA. —
Za vse predstave velja, tudi prosta prodaja vstop-mic in abonmA.
Tudi otroci ljubijo lepe obleke! Mamica jih najde v veliki izbiri
v ofroški trgovini
H. THOMASSER
Villach	Widmanngasse 33
Istofam dobite košare za dojenčke z vso opremo, stotine otroških vozičkov in posteljic
Potres na Aljaski posledica A-poskusov
Huda elementarna nesreča na Aljaski. Po dosedanjih vesteh je terjal potres 105 smrtnih žrtev ter povzročil ogromno razdejanje.
Hud potres, ki je v -noči -na veliko soboto močno opustoči'1 Aljasko dn povzročil velikanske mo-rske valove, ki so**l vso silo butali -ob ameriško obalo m Tihem oceanu -in so -dosegli celo Južno Ameriko, je bil naj-b-rž posledica zadnjih atomskih -poskusov.
To trda švedski meteorolog (vremenoslovec) S v e n S w a m t e s s -o n. On je celo — po vesteh švedskega vladnega glasila »Tidmdngen« — prerokoval to potresno nesrečo. Strahoviti potres ni zahteval 600 — kot je bilo prvotno javljeno — temveč le 105 človeških žrtev in 70 ranjenih.
P-o -teoriji tega švedskega meteorologa so mnogi potresi zadnjega časa direktna -odmevi atomskih eksplozij, posebno še -ogromnih sovjetskih atomskih poskusov iz -leta 1962. Tedaj -so namreč Sovjeti preizkušali svoje superatomske bombe.
O Po podatkih ljudskega štetja -ima Turčija 27.75 milijona prebivalcev (med njimi 13.59 milijona žensk). Število prebivalcev Carigrada, edinega milijonskega mesta v državi (leta 1960 nekaj nad 1.93 milijona), je zdaj že preseglo dva milijona, v Ankari pa živi dn dela 710.662 ljudi.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 6. 4.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — V oddaji Kar po domače_bodo
sodelovali: Franci in Joži h Kotmare vesi, Butejev mešani kvartet, moški zbor iz št. Vida v Podjuni (vodi: Hanzi Kežar) in mešani zbor iz Škofič (vodi: Tone Umek) — 10 minut za športnike, športne novice zbira Mirko Bogataj. — 18.00 Za našo vas. Ma-nuskript Blaž Singer. — TOREK, 7. 4.: 14.15 Poročila, objave. — Komedijanti v odrski luči in na dnevni svetlobi... Prof. Marijan Rus bo pripovedoval v tej, 4. oddaji anekdote iz življenja opernega pevca Maria Šimenca. — SREDA, 8. 4.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 9. 4.: 14.15 Poročila, objave. — Ob zvoku orglic... Igral bo Andy Blumauer s svojim ansamblom. — Bolje je paziti kot zdraviti se... -PETEK, 10. 4.: 14.15 Poročila, objave. - Novice, ki jih zbira Blaž Singer. Od petka do {tetka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Žena in dom. — SOBOTA, 11. 4.: 9.00 Voščila, ki jih oddajamo pod naslovom Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 12. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
KNJIGARNA MOHORJEVE DRUŽBE
vam priporoča:
JANEZ XXIII., krasna knjiga za darilo,
37 fotografij, 132 strani, 36.— šil.
JEZUSOVO ŽIVLJENJE, svetovno znano delo zgodovinarja Ricciottija, ki je sedaj umrl, 680 strani, 120.— šil.
Kupimo: Šematizem (personalni) krške škofije od 1920—1960 po primerni ceni.
Družba sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
MOTORNE VERIŽNE ŽAGE
(Motorkettensagen)
znamk Stihi, Jonsereds, Pioneer in Solo naročite najceneje pri domači tvrdki
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. DOBRLA VES - Ebemdorf
Telefon 04237 246
Ugodni plačilni pogoji — tudi na obroke. — Priložnostni nakup že rabljenih žag.
Nainovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
I
HANS WERNIG
KLAGENHJRT, Paulitschgasse (ProsenhoO
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stane mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.