Skladišče

PL

ZAKONI
Merkur /55

364 . 3 - 23 - 057 . 116 ( 497 . 1 )( 094 . 5 )

0040308

gg|

TJREDBE

*- SK

Uredba

o preshrbovanju nezaposlenih
delavcev

Ponatis iz „Službenega lista
kraljevske banske uprave dravske banovine"

V Ljubljani 1938

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani
(Predstavnik tiskarne 0. Mihdlek)

^A

a k o ni in

uredbe

tv. zvezek

Uredba

^ CX*— 'C

‘J

/

o preskrbovanju nezaposlenih
delavcev

Ponatis iz »Službenega lista
kraljevske banske uprave dravske banovine"

V Ljubljani 1938

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani
(Predstavnik tiskarne O. Mihdlek)







!



t



Vsebina

Stran

I. Splošne določbe.1

1. Javna služba za posredovanje dela in podpiranje

nezaposlenih delavcev.1

2. Olajšave za javno službo posredovanja dela ... 3

3. Naloga uprav za posredovanje dela.  4

4. Ustanavljanje in ukinjanje uprav za posredovanje

dela .5

II. Samouprava.6

1. Člani samoupravnih organov.6

2. Postavljeni člani.7

3. Voljeni člani.: 10

4. .Dodeljeni člani.13

5. Poslovni red samoupravnih organov.15

6. Zastopanje uprave in razpolaganje z rmovino . . 17

7. Osrednji odbor za posredovanje dela.17

8. Predsedništvo osrednjega odbora za posredovanje

dela .10

9. Upravni odbor.20

10. Ravnateljstvo.21

11. Nadzorni odbor.22

III. Uprava.23

1. Osrednja uprava za posredovanje dela.23

2. Javne borze dela.25

3. Krajevne uprave za posredovanje dela.26

4. Strokovne borze: dela...

5. Občine kot pomožni organi javne službe za posre¬
dovanje dela.

6. Administracija.

IV. Podpore..

1. Vrste podpor.

2. Občni pogoji za prejemanje podpore.

3. Redne podpore.

4. Podaljšane podpore.

Stran

5. Potne podpore.45

6. Izredne podpore.46

7. Postopek pri dajanju podpor.47

8. Podpiranje rudarskih in topilniških delavcev . . 50

V. Javno posredovanje dela .50

1. Posredovanje po javnih borzah dela.50

2.  Posredovanje dela za tuje državljane v državi in

za jugoslovanske državljane v inozemstvu ... 53

3. Posredovanje dela za mornarje.54

4. Posredovanje dela za rudarske in topiiniške delavce 55

5. Splošno poslovanje.55

VI. Ustanove za posredovanje dela.56

VII. Obrti za posredovanje dela.60

VIII. Denarno poslovanje javne službe za posredovanje dela 62

1. Sredstva.62

2.  Proračun in zaključni račun.. . 65

3. Upravljanje imovine.67

4. Knjigovodstvo.68

5. Nadzor nad denarnim poslovanjem.68

IX. Gradnja delavskih stanovanj in poslopij službe za

posredovanje dela.70

X. Kazni.72

XI. Prehodne in končne določbe.73

(I

Uredba

o preskrbovanju nezaposlenih delavcev.*

I. Splošne določbe.

1. Javna služba za posredovanje dela in podpiranje
nezaposlenih delavcev.

§ 1 .

(') Javna služba za posredovanje dela in podpiranje
nezaposlenih delavcev (okrajšano: javna služba za po¬
sredovanje dela) so vsi posli, ki jih vrše po tej uredbi,
ki nadomešča predpise IV. poglavja zakona o zaščiti de¬
lavcev z dne 28. februarja 1922. in po drugih zakonskih
in na zakonu osnovanih predpisih (okrajšano: veljavni
predpisi) uprave za javno posredovanje dela neposredno
ali posredno po -ustanovah za neobrtno posredovanje
dela (okrajšano: ustanove za posredovanje dela).

( 2 ) Uprave za javno posredovanje dela (okrajšano:
uprave za posredovanje dela) so osrednja uprava za po¬
sredovanje dela pri ministrstvu za socialno politiko in
ljudsko zdravje (okrajšano: osrednja uprava) in njene
oblastne uprave. Oblastne uprave so javne borze dela * 1
oziroma strokovne borze dela s svojimi krajevnimi upra¬
vami. Krajevne uprave javnih borz dela so podružnice

* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne

1. januarja 1938., št. 1/1/6. .— »Službeni list kr. banske

uprave dravske banovine« št. 92/15 iz 1. 1938.

t

2

javnih borz dela, ekspoziture javnih borz dela in po¬
verjeništva javnih borz dela (okrajšano: podružnice, eks¬
poziture in poverjeništva).

( 3 ) Ustanove za posredovanje dela so tiste ustanove,
ki jih bodisi na podstavi posebnih zakonskih predpisov
bodisi po teh predpisih ustanove delavske in deloda¬
jalske organizacije, dobrodelna društva in javna telesa
radi preskrbovanja nezaposlenih delavcev, ki pa niso
obrti.

( 4 ) Delavec ali nameščenec po teh predpisih je
vsakdo, ki oddaja ali želi oddajati v najem svojo umsko
ali telesno delovno moč na podstavi kakršnega koli de¬
lovnega razmerja, ne glede na spol, leta starosti in držav¬
ljanstvo, kolikor ni to delovno razmerje javnopravnega
značaja.

§ 2.

j 1 ) Uprave za posredovanje dela so samoupravne
javne ustanove, ki imajo v mejah svoje pristojnosti svoj-
stvo oblastva. Osrednja uprava in javne borze dela so
pravne osebe, ki morejo pridobivati pravice in se zave¬
zovati.

( 2 ) Samoupravni organi uprav za posredovanje de¬
la so:

a) pri osrednji upravi: osrednji odbor za posredo¬
vanje dela (okrajšano: osrednji odbor) kot osrednji
samoupravni organ;

b) pri javnih borzah dela: upravni odbor javne borze
dela (okrajšano: upravni odbor) kot oblastni organ
osrednjega odbora.

( 3 ) Predsedništvo osrednjega odbora za posredovanje
dela (okrajšano: predsedništvo) je izvrševalni organ
osrednjega odbora, ravnateljstvo javne borze dela (okraj¬
šano: ravnateljstvo) in nadzorni odbor podružnice ali
ekspoziture (okrajšano: nadzorni odbor) sta izvrševalna
organa upravnega odbora.

( 4 ) Uprave za posredovanje dela morajo imeti svoje
napise in okrogle pečate z državnim grbom. Napisi in

3

pečati imajo naslov: a) »Osrednja uprava za posredovanje
dela pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko

zdravje v Beogradu«; b) »Javna borza dela v.«;

c) »Podružnica javne borze dela v.«; č) »Ekspo¬
zitura javne borze dela v .«, d) »Poverjeništvo

javne borze dela v.«.

( 5 ) Samoupravni organi uporabljajo pečat uprave,
pri kateri so osnovani.

( 6 ) Službeni jezik pri poslovanju je srbsko-hrvatsko-
slovenski.

§ 3.

(0 Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
vrši državni nadzor nad javno službo posredovanja dela
po predsednikih samoupravnih organov.

( 2 ) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
odloča o vseh sporih, ki se pojavijo glede ustroja in po¬
slovanja med osrednjim odborom in upravnimi odbori.

( 3 ) Denarno poslovanje spada pod nadzor predstav¬
nika glavne kontrole pri osrednji upravi.

2. Olajšave za javno službo posredovanja dela.

§ 4 .

(>) Pri opravljanju svojih poslov so uprave za posre¬
dovanje dela oproščene vseh državnih, banovinskih in
občinskih taks, glede poštno-telegrafsko-tele krnskih taks
in pristojbin pa izenačene z državnimi uradi.

( 2 ) Osrednja uprava in njene uprave so glede svoje
premične in nepremične imovine, kolikor služi javni
službi za posredovanje dela, oproščene vseh vrst državnih
ali samoupravnih naklad, davkov, doklad in pristojbin.
Prav tako so oproščene davka in doklad vse podpore,
določene z veljavnimi predpisi.

( 3 ) Zlasti so oproščene vseh vrst taks (kolkovine,
pristojbin) vse razprave in listine, ki se nanašajo na
ugotovitev in rešitev pravnih razmerij po veljavnih pred¬
pisih med upravami za posredovanje dela z ene strani

i*

4

in nezaposlenimi delavci in njih delodajalci z druge
strani, prav tako tudi vse poslovne knjige teh uprav in
vse listine, izkazi, prijave, spomenice in vloge, ki se
predlože po veljavnih predpisih.

§ 5.

j * 1 ) Oblastne in krajevne uprave za posredovanje dela
imajo pravico, izdajati nezaposlenim delavcem objave za
znižano voznino s 50%nim popustom od normalne tarife
na vseh državnih in državno pooblaščenih prometnih na¬
pravah v smislu pravilnika o teh ugodnostih.*

( 2 ) V krajih, kjer ni uprave za posredovanje dela,
preide ta pravica na mesta in občine, ki se morajo pri
opravljanju teh poslov ravnati po veljavnih predpisih.
V ta namen je osrednja uprava pooblaščena, da sme
izdajati taksirane »objave za znižano voznino nezaposle¬
nih delavcev«.

( 3 ) Pravilnike o znižani voznini za nezaposlene de¬
lavce predpiše minister za socialno politiko in ljudsko
zdravje sporazumno z ministrom za promet.

§ 6 .

Mesta in občine, kjer se ustanove uprave za posre¬
dovanje dela, morajo tem dati ob svojih stroških na raz¬
polago potrebne prostore tako za urade kakor tudi za
delavska prenočišča, zavetišča, ogrevalnice in delavske
kuhinje.

3. Naloga uprav za posredovanje dela.

§ 7 .

Osrednja uprava je osrednji urad za posredovanje
dela v kraljevini Jugoslaviji. Kot tak ravna vse posle
javne službe za posredovanje dela, ki so ji z veljavnimi
predpisi in naredbami dani v pristojnost.

* »Službeni list« št. 357/56 iz 1. 1931., št. 786/100 iz

1. 1932. in št. 140/19 iz 1. 1935.

5

§ 8 .

Javne borze dela s svojimi podružnicami, ekspozi¬
turami in poverjeništvi so podrejeni uradi osrednje
uprave. Kot taki posredujejo delo, podpirajo nezaposlene
delavce, osnavljajo socialne ustanove za njih zaščito in
opravljajo vse ostale posle, ki so jim z veljavnimi pred¬
pisi in naredbami dani v pristojnost.

§ 9.

(!) Uprave za posredovanje dela sodelujejo s pristoj¬
nimi oblastvi in ustanovami ob opravljanju nadzora nad
obrtnim posredovanjem dela in pri preskrbovanju doma¬
čih delavcev v inozemstvu.

( 2 ) V pristojnost uprav za posredovanje dela spada
tudi preskrbovanje kmetijskih delavcev, mornarjev, va¬
jencev (učencev) in posvetovalna služba za izbiro poklica.

( 3 ) Z odobritvijo ministra za socialno politiko in
ljudsko zdravje smejo uprave za posredovanje dela pre¬
vzeti tudi druge naloge za uravnavo delovnega trga.

§ 10 .

(*) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
sme prenesti posle iz svojega področja na uprave za
posredovanje dela. Pri opravljanju teh poslov so vezane
uprave za posredovanje dela na navodila ministra za
socialno politiko in ljudsko zdravje.

( 2 ) Ce bi nastali upravam za posredovanje dela z
opravljanjem poslov iz odstavka 1. tega paragrafa stroški,
je potreben poprejšnji pristanek prizadete samouprave
in osrednjega odbora.

4. Ustanavljanje in ukinjanje uprav za posredovanje dela.

§ H.

(‘) Javne borze dela se ustanavljajo in ukinjajo z
odlokom ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje
na predlog osrednjega odbora.

6

( 2 ) Podružnice in ekspoziture se ustanavljajo in uki¬
njajo z odlokom osrednjega odbora na predlog pristoj¬
nega upravnega odbora.

(•’) Poverjeništva se ustanavljajo in ukinjajo z odlo¬
kom predsedništva na predlog pristojnega ravnateljstva.

§ 12 .

j 1 ) Oblastno pristojnost javnih borz dela določi mini¬
ster za socialno politiko in ljudsko zdravje na predlog
osrednjega odbora.

( 2 ) Krajevno pristojnost podružnic, ekspozitur in
poverjeništev določi predsedništvo na predlog pristojnega
upravnega odbora javne borze dela.

§ 13 .

Ko se uprave za posredovanje dela ustanavljajo in
razmejujejo, morajo pristojne samouprave zlasti upo¬
števati:

a) splošne gospodarske razmere in potrebe dotične
oblasti ali območja;

b) možnost, izravnavati ponudbe dela in povpraše¬
vanje po njem v mejah dotične oblasti ali območja;

c) v pretežno kmetijskih krajinah možnost, izenače¬
vati delovni trg med mestom in vasjo,

II. Samouprava.

1. Člani samoupravnih organov.

§ 14.

(') Člani samoupravnih organov so postavljeni, volje¬
ni ali dodeljeni.

( 2 ) Postavljeni člani so: predsedniki osrednjega od¬
bora, upravnih odborov, nadzornih odborov in predstav¬
nik glavne kontrole pri osrednji upravi, kakor tudi mi¬
nistra za finance, če je postavljen po § 28., odst. 2., teh
predpisov.

( 3 ) Voljeni člani so predstavniki delavcev in delo¬
dajalcev.

7

( 4 ) Dodeljeni člani so člani strokovnih odborov, stro¬
kovnega sveta, osrednjega odbora in njih namestniki in
predstavniki samoupravnih teles po §§ 27., 28., 61., 62. in
63. teh predpisov.

§ 15 -

i 1 )  Člani osrednjega odbora, predsedništva, upravnih
odborov, ravnateljstev in nadzornih odborov in dodeljeni
člani kakor tudi predstavnik glavne kontrole in ministra
za finance imajo pravico do honorarja; višino mu določa
minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, odobruje
pa s proračunom osrednji odbor.

( 2 ) Predsednikom in predstavniku glavne kontrole se
določi mesečni honorar za opravljanje dolžnosti, določe¬
nih s temi predpisi. Voljeni člani samoupravnih orga¬
nov in dodeljeni člani imajo pravico do honorarja samo
za vsako opravljeno sejo v mejah teh predpisov.

( 3 ) Člani samoupravnih organov so odgovorni za pra¬
vilno upravljanje njim poverjene imovine.

( 4 ) Odgovornosti po prednjem odstavku je oproščen
tisti član, ki vloži zoper sklep dotičnega samoupravnega
organa v 8 dneh od storitve sklepa pritožbo na nadzorni
organ v smislu § 38., odst. 2., teh predpisov.

( 5 ) Člani samoupravnih organov morajo varovati
službeno tajnost, kakor uslužbenci.

(°) Ob nastopu dolžnosti prisežejo člani in namestniki
zvestobo kralju in zakonito opravljanje službe.

2. Postavljeni člani.

§ 16.

j 1 ) Predsednika osrednjega odbora postavi ministrski
svet na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko
zdravje izmed višjih strokovnih uradnikov ministrstva za
socialno politiko in ljudsko zdravje s fakultetno izobraz¬
bo. Predsednik osrednjega odbora je upravnik osrednje
uprave.

( 2 ) Predsednika upravnega odbora javne borze dela
v Beogradu postavi minister za socialno politiko in ljud-

8

sko zdravje izmed višjih strokovnih uradnikov ministr¬
stva za socialno politiko in ljudsko zdravje s fakultetno
izobrazbo, ki službujejo pri ministrstvu ali pri upravi
mesta Beograda.

( 3 ) Predsednike upravnih odborov in predsednike
nadzornih odborov pri podružnicah in ekspoziturah na
sedežu kraljevskih banskih uprav postavi minister za
socialno politiko in ljudsko zdravje na banov predlog
izmed višjih strokovnih banovinskih ali državnih urad¬
nikov s fakultetno izobrazbo, ki jim je po prejšnjem
delovanju ali tedanjem zvanju socialna zakonodaja znana.

( 4 ) Predsednike nadzornih odborov podružnic in
ekspozitur izven sedeža kraljevskih banskih uprav po¬
stavi po zaslišanju sreskega načelstva in mestnega pogla¬
varstva krajevno pristojni ban izmed državnih ali občin¬
skih uradnikov.

( 5 ) Predsednik osrednjega odbora je predsednik nje¬
govega izvrševalnega organa, predsedništva, predsednik
upravnega odbora pa je predsednik njegovega izvrše¬
valnega organa, ravnateljstva.

§ 17.

j 1 ) Namestnika predsednika osrednjega odbora po¬
stavi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
izmed višjih strokovnih uradnikov ministrstva za socialno
politiko in ljudsko zdravje s fakultetno izobrazbo.

( 2 ) Namestnik predsednika upravnega ali nadzornega
odbora je po uradni dolžnosti referent za inšpekcijo dela,
če je; kjer ga ni ali če je sam predsednik, oziroma kjer
je zgubil mesto po točki č) odstavka 1. § 18. teh pred¬
pisov, se postavi predsedniku namestnik skladno s pred¬
pisi odstavkov 2. do 4. prednjega paragrafa.

( 3 ) Namestnik zastopa predsednika, kadar je zadržan.
Ima pravice in dolžnosti predsednika, kadar opravlja
njegove posle.

§ 18.

(*) Predsedniki in njih namestniki zgube svoja
mesta:

9

a) z ostavko;

b) z odpoklicem ali s premestitvijo iz kraja, kjer je
sedež uprave za posredovanje dela;

c) če zgube svojstvo aktivnega državnega, banovin¬
skega ali samoupravnega uradnika;

č) ob disciplinski obsodbi zaradi nevestnega ali ne¬
rednega vršenja dolžnosti.

(-) Ob odstranitvi ali suspenziji z redne dolžnosti
po disciplinskem postopku se postavijo predsednikom in
njih namestnikom namestniki, dokler se postopek ne
konča.

( 3 ) 0 zgubi mesta predsednika in predsednikovega
namestnika odloči organ, ki je pristojen za njiju posta¬
vitev.

§ 19 .

Glavna kontrola odredi v osrednji odbor svojega
predstavnika z nalogo, da nadzira denarno poslovanje
uprav za posredovanje dela po veljavnih predpisih in
odločbah pristojnih samouprav. Predstavnik glavne kon¬
trole prisostvuje sejam osrednjega odbora in predsedni-
štva. Ima vse pravice člana osrednjega odbora, izvzemši
glasovalno pravico. Predstavnik glavne kontrole ima pra¬
vico ugovora zoper odločbe, ki posegajo v imovino ali
denarno poslovanje javne službe za posredovanje dela,
kolikor niso v skladu z veljavnimi predpisi ali pristojno
storjenimi odločbami samouprav. Na ugovor predstavnika
glavne kontrole, ki se ugotovi zapisniško, mora dati pred¬
sednik isti predmet v isti ali naslednji seji vnovič na
glasovanje. Če obvelja prvotna odločba samouprave tudi
po vnovičnem glasovanju, jo mora predsednik zadržati od
izvršitve, dokler ne odloči dokončno minister za socialno
politiko in ljudsko zdravje, ako ni za to pristojen osrednji
odbor. Predstavnik glavne kontrole je upravičen, pregle¬
dovati računsko poslovanje uprav za posredovanje dela.
0 svojih pregledih in opazbah poroča predsedništvu in
osrednjemu odboru, da po pristojnosti o tem odločijo.

10

B. Voljeni člani.

§ 20.

Č) Predstavniki delavcev in delodajalcev so voljeni
člani samoupravnih organov. Volijo jih po številu, dolo¬
čenem s temi predpisi, pristojne delavske in delodajalske
zbornice.

( 2 ) Delavske zbornice naj uvažujejo pri volitvi, da se
izvolijo tako predstavniki nameščencev kakor tudi pred¬
stavniki manjšin, delodajalske zbornice pa, da se izvolijo
predstavniki izmed trgovcev, obrtnikov in industrijcev
ob udeležbi predstavnikov manjšin.

( 3 ) Na isti način in po istih pogojih se postavijo vsa¬
kemu članu osebni namestniki. Člane pri samoupravnih
in izvrševalnih organih zastopajo, če so zadržani, njih
osebni namestniki. Namestniki imajo pravice in dolžnosti
članov, kadar opravljajo njih posle.

( 4 ) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
sme, če se ustanove strokovne borze dela, samoupravne
organe razširiti, da se jih udeleže tudi predstavniki do-
tične stroke pri samoupravi s pravicami voljenih članov,
upoštevaje pri tem načelo enakega zastopstva delavcev in
delodajalcev. Natančnejše predpise izda z naredbo mini¬
ster za socialno politiko in ljudsko zdravje.

§ 21 .

Č) Voljeni člani osrednjega odbora, upravnih in
nadzornih odborov morajo biti državljani kraljevine
Jugoslavije, morajo imeti najmanj 30 let starosti, uživati
grajanske pravice in biti nastanjeni najmanj 6 mesecev
na sedežu uprave 'posredovanja dela, v katero se volijo,
niso pa ne aktivni ne bivši uslužbenci javne službe za
posredovanje dela.

( 2 ) Predstavnik delavcev ali nameščencev je lahko,
kdor je po svojem stalnem opravilu delavec ali namešče¬
nec, je bil zavarovan in je plačeval prispevke za zavaro¬
vanje delavcev v poslednjih petih letih najmanj dve leti.
V času, ko je izvoljen ali odrejen, ne sme biti ne ne-

11

zaposlenec ne uslužbenec javnopravnih ustanov, kolikor
ni s temi predpisi določeno drugače.

( 3 ) Predstavnik delodajalcev je lahko, kdor zaposluje
razen vajencev (učencev) in služinčadi v svoijem podjetju
ali obratu redno vsaj enega delavca, za katerega pla¬
čuje zavarovalni prispevek, in vodi svoje podjetje vsaj
že dve leti.

( 4 ) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
sme ob pogojih odstavka 1. tega paragrafa dovoliti, da
so po en predstavnik delavcev ali nameščencev in delo¬
dajalcev v upravnem odboru ali največ polovica članov
osrednjega odbora predstavniki zbornic oziroma delav¬
skih ali delodajalskih združb.

( 5 ) Kdor je voljen za člana samoupravnega organa
javne službe za posredovanje dela, ne more biti istočasno
član kakega drugega samoupravnega organa javne službe
za posredovanje dela, kolikor ni s temi predpisi določeno
drugače.

§ 22 .

( J ) Voljeni člani samoupravnih organov imajo pra¬
vico, prisostvovati s predsednikovo odobritvijo obdobno
poslovanju uprave, v katero so izvoljeni, in pregledovati
vpričo šefa ali namestnika šefa uprave knjige in služ¬
bene spise. To pregledovanje pa ne sme ovirati redno
opravljanje poslov pri dotični upravi.

( 2 ) Voljeni člani samoupravnih organov smejo obče¬
vati s šefom uprave neposredno, z uslužbenci uprave pa
samo preko predsednika oziroma šefa uprave, v katero
so izvoljeni. Ti člani nimajo pravice, dajati jim kakršne
koli neposredne naredbe. Predsednik mora dajati volje¬
nim članom samouprave na njih zahtevo vsa potrebna
obvestila o poslovanju uprave za posredovanje dela, za
katero so pristojni.

§ 23 .

(*) Mandat voljenih članov samouprav traja tri leta.

( 2 ) Najkasneje do dne 1. julija vsakega tretjega leta
se morajo sestaviti novi samoupravni organi. Z dnem

12

sestave novega organa preneha dolžnost prejšnjega samo¬
upravnega organa. Ob sestavi voli osrednji odbor pred-
sedništvo, upravni odbori pa volijo izmed sebe ravnatelj¬
stvo za svoje izvrševalne organe.

( 3 ) V izvrševalne organe volijo predstavniki delav¬
cev in nameščencev svoije predstavnike, predstavniki
delodajalcev pa svoje.

§ 24.

(0 Pristojne zbornice morajo izvoliti svoje delavske
oziroma delodajalske predstavnike v samoupravne organe
za posredovanje dela:

a) ob triletnem obnavljanju samouprav, najkasneje
do dne 1. junija tistega leta, v katerem poteče mandat
prejšnji samoupravi;

b) ob izpraznitvi mesta enega ali več članov samo¬
upravnega organa, če ni namestnikov, najkasneje v
15 dneh od prejema poziva, ki ga jim pošlje predsednik
dotične uprave za posredovanje dela.

( 2 ) Delavske oziroma delodajalske zbornice izvolijo
za vsakega predstavnika delavcev oziroma delodajalcev
po tri kandidate. En predstavnik delavcev ali nameščen¬
cev gre organizacijam manjšin, registriranim pri delav¬
skih zbornicah, če jih je kaj. Kandidati za to predstav¬
niško mesto se vzamejo v trikratnem številu, če je samo
ena taka organizacija, ali pa v dvakratnem številu, kjer
je takih organizacij več. Nalično temu se določijo pred¬
stavniki manjšin delodajalskih zbornic, kjer je kaj takih
manjšin. Izmed izvoljenih kandidatov odredi minister za
socialno politiko in ljudsko zdravje člane predsedništva
osrednjega odbora, upraivnik mesta Beograda ali pri¬
stojni ban pa člane upravnih in nadzornih odborov
uprav za posredovanje dela. Imena izvoljenih članov se
objavijo v službenem glasniku osrednje uprave.

§ 25.

( 1 ) Voljeni člani samouprav in njih namestniki
zgube svoja mesta:

13

a) z iztekom mandata ali z zgubo delavskega ali
delodajalskega svojstva, kjer je to svojstvo pogoj za
članstvo;

b) z ostavko ali s preselitvijo iz kraja, kjer je sedež
uprave za posredovanje dela, v katero so bili izvoljeni;

c) z zgubo grajanske časti ali državljanstva kralje¬
vine Jugoslavije;

č) z razveljavitvijo mandata zaradi nerednega ali
nevestnega opravljanja dolžnosti, stalnega hudega krše¬
nja reda v sejah ali stalnega neopravičenega izostajanja
od sej.

( 2 ) 0 razveljavitvi mandata voljenih članov osred¬
njega odbora odloči minister za socialno politiko in
ljudsko zdravje na predlog predsednika osrednjega od¬
bora, glede ostalih voljenih članov samouprav pa uprav¬
nik mesta Beograda ali krajevno pristojni ban na pred¬
log predsednika upravnega odbora ali nadzornega odbora
na sedežu kraljevske banske uprave.

( 3 ) Da je mesto izpraznjeno, se priobči pristojni
zbornici, ki se obenem pozove, naj izvoli v določenem
roku novega predstavnika.

§ 26.

(>) Če bi pristojne zbornice ne opravile volitve v
določenem roku, popolni izpraznjena mesta:

a) za osrednji odbor minister za socialno politiko in
ljudsko zdravje;

b) za upravne odbore in za nadzorne odbore kra¬
jevno pristojni ban.

( 2 ) Tako odrejeni predstavniki delavcev in delo¬
dajalcev morajo spolnjevati pogoje, določene z odstav¬
koma 2. in 3. § 20. in § 21. teh predpisov.

4. Dodeljeni člani.

§ 27.

Č) Z naredbo ministra za socialno politiko in ljud¬
sko zdravje se smejo v sestavu osrednjega odbora ali

14

upravnih odborov osnovati kot pomožni organi predsed-
ništva ali ravnateljstva strokovni odbori, na katere se
smejo prenesti tisti posli samouprave, ki se nanašajo na
dotično stroko. Odločbe teh odborov so izvršne v mejah
njih pristojnosti, če se predsednik dotične samouprave
z njimi strinja, sicer pa šele po odobritvi predsedništva
ali ravnateljstva. Strokovni odbor je sestavljen iz pred¬
sednika, odrejenega od predsednika osrednjega ali
upravnega odbora, in po enega predstavnika delavcev in
delodajalcev dotične stroke. Predstavnika delavcev in
delodajalcev odredi skladno s § 21. in odstavkom 3. § 23.
teh predpisov dotična samouprava.

( 2 ) Minister za socialno politiko in lijudsko zdravje
sme odrediti v osrednji odbor dva državna uradnika ali
po enega predstavnika delavcev ali delodajalcev, ki spol¬
njujejo pogoje § 21. teh predpisov, s pravicami članov
osrednjega odbora in z mandatom, ki traja do preklica,
toda najdalj do konca mandatne dobe dotične samoupra ve.

( 3 ) Za posamezna vprašanja sme poklicati predsed¬
nik na seje tudi strokovnjake za taka vprašanja brez
glasovalne pravice, če je to po značaju in važnosti pred¬
meta, ki se obravnava, potrebno.

§ 28.

(G Osrednji odbor sme na predlog pristojnega uprav¬
nega odbora odobriti, da so zastopana v samoupravah
tista samoupravna telesa, ki naklanjajo upravam za po¬
sredovanje dela trajne dotacije najmanj v znesku če¬
trtine letnega proračuna dotične uprave. Predstavniki
teh samoupravnih teles se udeležujejo poslovanja samo¬
uprave s pravicami, ki jih določi osrednji odbor po po¬
prejšnjem sporazumu z dotičnim samoupravnim telesom.
Glasovalno pravico imajo samo, kadar gre za uporabo
naklonjenih dotacij.

( 2 ) V sestavu osrednjega odbora se lahko osnuje
strokovni svet za javna dela, čigar področje in sestavo
določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na
predlog osrednjega odbora in sporazumno s prizadetimi

15

ministri. V strokovni svet spadajo predstavniki gospo¬
darskih ministrstev in predstavniki delavcev in delo¬
dajalcev, ki jih odrede pristojne zbornice. V strokovni
svet sme vstopiti tudi predstavnik ministra za finance
z nalogo, da nadzira porabo kreditov, dovoljenih v
državnem proračunu. Strokovnemu svetu predseduje
predsednik osrednjega odbora.

5. Poslovni red samoupravnih organov.

§ 29.

j 1 ) Predsednik sklicuje seje s pismenim pozivom.
Poziv navajaj čas, kraj in dnevni red seje. Dnevni red
določi predsednik.

( 2 ) V dnevni red se uvrste:

a) predmeti, ki jih določi z odlokom dotična samo¬
uprava ali njen izvrševalni organ;

b) predmeti, ki ijih določi predsednik;

c) predmeti, ki zahteva njih uvrstitev v dnevni red
kak član samouprave pismeno najkasneje 3 dni pred sejo.

§ 30.

(*) Seje vodi predsednik. Seje so praviloma tajne.
S sklepom dvetretjinske večine prisotnih članov se smejo
proglasiti seje osrednjega odbora in upravnih odborov
za javne.

( 2 ) Sejne zapisnike osrednjega odbora in upravnih
odborov podpišejo predsednik, tajnik in po en predstav¬
nik delavcev in delodajalcev, odrejen takoj v začetku
seje izmed dotičnega odbora, le da eden od podpisnikov
ne sme biti član izvrševalnega organa. Sejne zapisnike
izvrševalnih organov podpišejo vsi prisotni.

( 3 ) Glasovanje je javno. Tajno se glasuje na zahtevo
predsednika ali dveh prisotnih članov ali kadar je tak
način glasovanja določen po veljavnih predpisih.

( 4 ) Nihče ne sme prisostvovati glasovanju ali skle¬
panju o predmetu, v katerem je posredno ali neposredno
osebno prizadet.

( 5 ) Izid glasovanja se vpiše v zapisnik.

16

§ 31.

(O Samoupravni organi so sklepčni, če je v seji
razen predsednika prisotna vsaj polovica članov. Sklepa
se z navadno večino glasov, če ni z veljavnimi predpisi
drugače določeno.

( 2 ) Ce na dve zaporedoma sklicani seji ne pride
najmanjše predpisano število članov, je predsednik
upravičen, sklepati v tretji seji polnoveljavno s prisot¬
nim številom članov.

§ 32.

j 1 ) Predsednik pazi, da se poslovni red izvršuje in
da se predmeti dnevnega reda mirno obravnavajo.

( 2 ) Kazni, s katerimi se člani lahko kaznujejo, so:
a) opomin na red; b) odtegnitev besede, in c) izključitev
iz seje. Prvi dve kazni izreka predsednik; za tretjo je
potreben sklep dotičnega samoupravnega organa.

( 3 ) Odločba o kazni se vselej vpiše v sejni zapisnik.

§ 33.

(') Predsednik in člani samouprave imajo pravico,
pritožiti se zoper vsako odločbo samoupravnih organov, s
katero se kršijo veljavni predpisi ali tehtne koristi
javne službe za posredovanje dela. Prav tako se smejo pri¬
tožiti tudi druge prizadete osebe, če posegajo te odločbe
v njih koristi. Pritožba se vloži preko dotične uprave
v 8 dneh od dne izdaje ali priobčitve dotične odločbe.
Predsednik oceni, ali naj pritožba odloži izvršitev odločbe.

( 2 ) O predpisno podanih pritožbah zoper odločbe
osrednjega odbora odloči dokončno minister za socialno
politiko in ljudsko zdravje; o pritožbah zoper odločbe
predsedništva odloči dokončno osrednji odbor; o pritož¬
bah zoper odločbe upravnega odbora odloči dokončno
predsedništvo; o pritožbah zoper odločbe ravnateljstva
odloči dokončno upravni odbor; o pritožbah zoper odločbe
nadzornega odbora pa ravnateljstvo pristojne javne borze
dela, če ni s temi predpisi drugače določeno.

17

§ 34.

(*) Sejni zapisniki upravnega odbora in ravnatelj¬
stva se izročijo predsedništvu, sejni zapisniki nadzor¬
nega odbora pa pristojnemu ravnateljstvu, in sicer naj¬
kasneje v S dneh od dneva, ko je bila seja.

( 2 ) Predsedništvo oziroma 'ravnateljstvo' sme v 30
dneh od dne, ko prejme zapisnik, vsak sklep razvelja¬
viti, če je bil storjen zoper veljavne predpise, naredbe
ali važne koristi službe. Odločbe predsedništva in rav¬
nateljstva so dokončne.

6. Zastopanje uprave in razpolaganje z imovino.

§ 35.

( 1 ) Nasproti oblastveni in drugim osebam predstavlja
osrednjo upravo predsednik, javno borzo dela, podružnico
ali ekspozituro pa predsednik in šef dotične ustanove.

( 2 ) Namesto predsednika zastopa upravo v posamez¬
nih predmetih lahko tudi kak drug član samouprave ali
član oblastnega ali krajevnega samoupravnega organa, ki
ga odredi predsedništvo, ravnateljstvo ali nadzorni odbor.

§ 36.

Spise, s katerimi se prevzemajo obveznosti ali od¬
stopajo pravice, podpisuje predsedništvo oziroma ravna¬
teljstvo, nadzorni odbor pa samo s pooblastitvijo' ravna¬
teljstva. Pooblastilo se izda za vsak posamezni primer
posebej.

7. Osrednji odbor za posredovanje dela.

§ 37.

V pristojnost osrednjega odbora spada, da:

a) odobruje proračune in zaključne račune javne
službe za posredovanje' dela;

b) določa stopnje nezaposlenske podpore v mejah
veljavnih predpisov;

c) skrbi za gradnjo delavskih stanovanj iir določa za
to potrebna sredstva;

2

18

č) določa število honoriranih sej za samoupravne
organe v mejah veljavnih predpisov;

d) voli svoj izvrševalni organ (predsedništvo);

e) opravlja posle, ki mu jih nalagajo veljavni pred¬
pisi in naredbe ministra za socialno politiko in ljudsko
zdravje.

§ 38,

(‘) Osrednji odbor ima svoj stalni sedež v Beogradu.

( 2 ) Osrednji odbor je sestavljen iz predsednika in
po enega predstavnika delavcev ali nameščencev in delo¬
dajalcev za vsako oblastno in za osrednjo upravo. Za
vsako oblastno upravo odredi upravni odbor javne borze
dela po' enega predstavnika delavcev ali nameščencev in
delodajalcev izmed članov upravnega odbora, ki niso
člani ravnateljstva. Za osrednjo upravo volijo tako od¬
rejeni člani skladno z določbami §§ 21. in 23 teh pred¬
pisov po tri kandidate za mesto predstavnika delavcev
ali nameščencev in delodajalcev izmed članov ali taj¬
nikov osrednjih delavskih ali delodajalskih zbornic, če
pa takih ni, izmed osrednjih delavskih in delodajalskih
korporacij ali delavskih in delodajalskih zbornic. Mini¬
ster za socialno politiko in ljudsko zdravje sme dovoliti,
da volijo predstavnike za osrednjo upravo v trikratnem
številu delavske in delodajalske zbornice s sedeža oblast¬
nih uprav. Izmed izvoljenih kandidatov odredi minister
za socialno politiko in ljudsko zdravje predstavnike za
osrednjo upravo. Člani, odrejeni za osrednjo upravo, so
obenem člani predsedništva. Minister za socialno politiko
in ljudsko zdravje gleda pri odreditvi članov na to, da
so v osrednjem odboru enako zastopani predstavniki
trgovine, industrije in obrta in da je zastopstvo zajam¬
čeno tudi zasebnim nameščencem.

§ 39.

j 1 ) Osrednji odbor se snide na predsednikov poziv
redoma dvakrat na leto. Kraj sestanka določi predsed¬
ništvo.

19

( 2 ) S posebno odobritvijo ministra za socialno poli¬
tiko in ljudsko zdravje skliče predsednik osrednji odbor
lahko tudi na izredne seje.

( 3 ) Na sej© osrednjega odbora pokliče predsednik
lahko tudi predsednike upravnih odborov, referente
osrednje uprave in šefe javnih borz dela, po potrebi pa
tudi druge strokovne referente. Ti imaijo posvetovalni
glas.

( 4 ) Tajnika odredi predsednik izmed uradnikov
osrednje uprave. Dolžnost tajnika je, da vodi zapisnik in
podaje po predsednikovi odredbi potrebna poročila.

8. Predsedništvo osrednjega odbora za posredovanje dela.

§ 40 .

V pristojnost predsedništva spada, da:

a) izvaja sklepe osrednjega odbora po upravnih
organih;

b) pregleduje sklepe samouprav javnih borz dela;

c) otvarija trimesečne kredite osrednji upravi;

č) odobruje denarne izdatke osrednje uprave in, v
mejah svoje pristojnosti, njenih oblastnih uprav;

d) ugotavlja proračunske predloge in zaključne ra¬
čune javne službe za posredovanje dela in jih predlaga
osrednjemu odboru v odobritev obenem s poročilom o
delu, opravljenem za minulo dobo;

e) določa podružnicam in ekspozituram krajevno
pristojnost:

f) odreja ukrepe za pospeševanje javne službe za
posredovanje dela v vsej kraljevini;

g) izdaja na zahtevo ravnateljstva splošno obvezne
načelne odločbe, ki se objavljajo v službenem glasilu
osrednje uprave;

h) opravlja vse druge posle, ki mu jih nalagajo ve¬
ljavni predpisi in naredbe ministra za socialno politiko
in ljudsko zdravje.

2 *

20

§ 41.

Predsedništvo ima svoj sedež v Beogradu.

( 2 ) Predsedništvo je sestavljeno iz treh članov: pred¬
sednika osrednjega odbora in po enega predstavnika
delavcev in delodajalcev.

( 3 ) Predsedništvo se voli vsaka tri leta ob obliko¬
vanju osrednjega odbora izmed članov osrednjega odbora,
ki stalno prebivajo v Beogradu.

§ 42,

( 1 ) Predsedništvo se shaja na seje v prostorih osred¬
nje uprave redno enkrat na teden.

( 2 ) Tajniške posle opravlja uradnik osrednje uprave,
ki ga odredi predsednik. Tajnikova dolžnost je, da vodi
zapisnik in pripravi material za seje. Tajnik je referent
o vseli vprašanjih, za katera je pristojna osrednja uprava,
če ne odredi predsedništvo v posameznih primerih
za referenta svojega člana ali pa predsednik drugega
uradnika.

9. Upravni odbor.

§ 43.

V pristojnost upravnega odbora spada, da:

a) ugotavlja proračunske predloge in zaključne ra¬
čune na predlog ravnateljstva;

b) sklepa o znižbi stopnje podpor za svojo oblast
v mejah veljavnih predpisov;

c) opravlja za svojo oblast posle, s katerimi pre¬
vzemajo oblastne uprave obveznosti in odstopajo pravice;

č) voli svoj izvrševalni odbor;

d) opravlja posle, ki mu jih nalagajo veljavni pred¬
pisi in naredbe predsedništva.

§ 44.

(*) Upravni odbor ima svoj sedež na sedežu javne
borze dela.

21

( 2 ) Upravni odbor je sestavljen iz 7 članov: pred¬
sednika in po treh predstavnikov delavcev in delo¬
dajalcev.

( 3 ) Člana samouprave volita po odstavku 2. § 24. teh
predpisov delavska in delodajalska zbornica, pristojni
za sedež oblastne uprave, izmed oseb, ki stanujejo na
sedežu dotične uprave. En predstavnik delavcev mora
biti izvoljen izmed nameščencev, po en predstavnik delo¬
dajalcev pa izmed trgovcev, industrijcev in obrtnikov.

§ 45.

(*) Upravni odbor se sestane na predsednikov poziv
na redno sejo najmanj enkrat vsake tri mesece, največ
pa dvanajstkrat na leto.

( 2 ) Tajniške posle opravlja šef javne borze dela ali
njegov namestnik. Tajnik nima glasovalne pravice, ima
pa pravico predlaganja. Tajnik je referent o vseh vpra¬
šanjih, za katera je pristojna javna borza dela, če ne od¬
redi upravni odbor v posameznih primerih za referenta
svojega člana ali pa predsednik drugega uslužbenca.

10. Ravnateljstvo.

§ 46.

V pristojnost ravnateljstva spada, da:

a) izvaja sklepe upravnega odbora po svoji upravi;

b) pregleduje sklepe samoupravnih organov krajev¬
nih uprav;

c) odloča o pritožbah nezaposlenih delavcev zoper
odločbe šefa uprave glede dovolitve in odmere podpore;

č) otvarja trimesečne kredite javni borzi dela in
krajevnim upravam po veljavnih predpisih;

d) odobruje denarne izdatke javne borze dela in
njenih krajevnih uprav;

e) izvršuje proračun in nadzira uporabo kreditov;

f) predlaga proračunske predloge in zaključne raču¬
ne upravnemu odboru obenem s poročilom o opravlja¬
nem delu za minulo dobo;

22

g) pregleduje podpore, izdane nezaposlenim de¬
lavcem;

h) opravlja posle, ki mu jih nalagajo veljavni pred¬
pisi in naredbe predsedništva.

§47.

O Ravnateljstvo ima svoj sedež na sedežu javne
borze dela.

{-)  Ravnateljstvo je sestavljeno iz treh članov: pred¬
sednika upravnega odbora in po enega predstavnika
delavcev in delodajalcev.

( 3 ) Ravnateljstvo se voli vsaka tri leta, ob oblikova¬
nju upravnega odbora, izmed članov upravnega odbora,
ki imajo svoje stalno prebivališče na sedežu javne borze
dela.

§ 48.

j 1 ) Ravnateljstvo se shaja na sejo v prostorih javne
borze dela redoma enkrat vsakih štirinajst dni.

( 2 ) Tajniške posle opravlja šef javne borze dela ali
njegov namestnik obenem z dolžnostmi, ki jih ima kot
tajnik upravnega odbora.

11. Nadzorni odbor.

§ 49.

V pristojnost nadzornega odbora spada, da:

a) izvaja sklepe ravnateljstva po svoji upravi;

b) odloča o pritožbah nezaposlenih delavcev zoper
odločbe šefa uprave glede dovolitve in odmere podpore;

c) pregleduje podpore, izdane nezaposlenim delav¬
cem;

č) odreja ukrepe za pospeševanje javne službe za
posredovanje dela v svojem območju;

d) opravlja vse druge posle, ki mu jih nalagajo v

pristojnost veljavni predpisi in naredbe upravnega od¬
bora. [

23

§ 50 .

(’) Nadzorni odbor ima svoj sedež na sedežu podruž¬
nice ali ekspoziture.

( 2 ) Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov:
predsednika in po enega predstavnika delavcev in delo¬
dajalcev.

( 3 ) Člane samouprave volita delavska in delodajal¬
ska zbornica, pristojni za sedež podružnice ali ekspozi¬
ture, izmed oseb, ki stanujejo na sedežu podružnice ali
ekspoziture in spolnjujejo pogoje, določene s § 21. teh
predpisov. Delavske zbornice volijo za mesto predstav¬
nika delavcev tri kandidate, delodajalske zbornice ali
njih oddelki pa za mesto predstavnika delodajalcev po
enega kandidata. Izmed izvoljenih kandidatov določi ban
člane nadzornega odbora.

§ 51 .

C) Nadzorni odbor se shaja na sejo v prostorih po¬
družnice ali ekspoziture enkrat na mesec.

( 2 ) Tajniške posle opravlja šef krajevne uprave ali
njegov namestnik. Tajnik nima pravice glasovanja, pač
pa pravico predlaganja in je referent o vprašanjih, za
katera je pristojen nadzorni odbor, če ne odredi nadzor¬
ni odbor v posameznem primeru za referenta svojega
člana ali pa predsednik drugega uslužbenca.

III. Uprava.

1. Osrednja uprava za posredovanje dela.

§ 52.

j 1 ) V pristojnost osrednje uprave spadajo vsi posli
ob ustroju posredovanja dela in podpiranja delavcev ob
nezaposlenosti, vodstvo celotne uprave posredovanja dela
in nadzor nad javno službo za posredovanje dela.

( 2 ) Osrednja uprava opravlja upravne posle pravilo¬
ma po svojih oblastnih upravah; neposredno pa jih oprav¬
lja samo ob neobhodni potrebi ali če so ti posli po ve¬
ljavnih predpisih njej izrečno pridržani.

24

( 3 ) S podrejenimi upravami občuje osrednja uprava
neposredno.

§ 53 .

V področje osrednje uprave spada zlasti, da:

a) opravlja administrativne posle iz svoje pristojno¬
sti vobče, zlasti pa posle osrednjega odbora in njegovega
predsedništva in izvršuje njiju sklepe;

b) vodi osrednje knjigovodstvo;

c) vodi centralno statistiko;

č) ureja socialno knjižnico;

d) izdaja službeni glasnik;

e) znanstveno obdeluje vprašanja iz svojega pod¬
ročja;

f) nadzira poslovanje oblastnih uprav;

g) nadzira posredovanje dela in podpiranje ne¬
zaposlen ih delavcev in odreja ukrepe za spopolnitev
službe;

h) sodeluje s pristojnimi uradi in ustanovami radi
zaščite izselnikov, priselnikov in povratnikov;

i) skrbi za učinkovito odpravljanje nezaposlenosti in
za javna dela;

j) skrbi za enotnost poslovanja vseh uprav za po¬
sredovanje dela;

k) opravlja posle, katere ji nalagajo veljavni pred¬
pisi in naredbe ministra za socialno politiko in ljudsko
zdravje.

§ 54 .

(‘) Osrednji upravi načeluje upravnik osrednje upra¬
ve. Upravnik je starešina osrednje uprave in predsednik
osrednjega odbora. Kot upravniku mu je dolžnost, da:

a) vrši starešinsko oblast nad uslužbenci osrednje
uprave, jim določa dolžnosti in podaja predloge za njih
postavitev in napredovanje;

b) nadzira ostale uslužbence javne službe za posre¬
dovanje dela;

c) nadzira skupno poslovanje uprav za posredovanje
dela neposredno ali po svojih uslužbencih; v ta namen
sme zlasti opravljati sam ali po svojih odposlancih iz-

25

nenadne preglede administrativnega poslovanja in imo-
vinskega stanja vseh uprav za posredovanje dela;

č) daje blagajni osrednje uprave naloge za izplačilo
v mejah svoje pooblastitve, in sicer vse naloge za redne
izdatke po proračunu, za izredne pa do 2000 dinarjev;

d) obvešča redno svojo samoupravo in neposredno
ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje o poslova¬
nju uprav za posredovanje dela in o gospodarskih in
socialnih razmerah v državi v zvezi z javno službo za
posredovanje dela;

e) opravlja vse ostale posle, ki mu jih izrečno nala¬
gajo veljavni predpisi, naredbe ministra za socialno po¬
litiko in ljudsko zdravje ali sklepi samouprave.

f) Upravnik je referent ministra za socialno politi
ko in ljudsko zdravje in je temu odgovoren za svoje po¬
slovanje.

2. Javne borze dela.

§ 55.

O Javna borza dela opravlja v svoji oblasti vse po¬
sle za posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih
delavcev, ki niso pridržani osrednji upravi ali ki niso
poverjeni strokovnim borzam dela po §§ 61. do 63. teh
predpisov.

f) Javna borza dela opravlja svoje posle neposredno,
kolikor jih ne prenese na svoje krajevne ustanove.

§ 56.

V področje javne borze dela spada zlasti, da:

a) opravlja administrativne posle iz svoje pristojno¬
sti in posebej še posle upravnega odbora in ravnateljstva
in izvršuje njiju sklepe;

b) vodi knjigovodstvo za svojo oblast;

c) vodi statistiko za svojo oblast;

č) vodi evidenco o javnih delih v svoji oblasti;

d) nadzira poslovanje krajevnih uprav;

e) organizira posredovanje dela in skrbi za izrav-
nanje delovnega trga v svoji oblasti;

26

f) podpira nezaposlene delavce v svoji oblasti in
odreja ukrepe za njih preskrbo;

g) skrbi, da se osnavljajo ustanove za zaščito neza¬
poslenih delavcev;

h) opravlja posle, katere ji nalagajo veljavni pred¬
pisi in naredbe osrednje uprave.

§ 57 .

O Javni borzi dela načeluje šef javne borze dela.
Šefa potrjuje minister za socialno politiko in ljudsko
zdravje.

( 2 ) Šef je starešina javne borze dela in tajnik uprav¬
nega odbora in ravnateljstva. Kot šefu mu je dolžnost, da:

a) vrši starešinsko oblast nad uslužbenci javne borze
dela, jim določa dolžnosti in podaja predloge za njih
postavitev in napredovanje;

b) nadzira poslovanje uslužbencev pri krajevnih
upravah javne borze dela, podaja predloge za njih po¬
stavitev in napredovanje in jim daje potrebna navodila
za poslovanje;

c) nadzira poslovanje svojih krajevnih uprav; v ta
namen sme zlasti opravljati sam ali po svojih odposlan¬
cih iznenadne preglede administrativnega poslovanja in
imovinskega stanja krajevnih uprav;

č) izdaja naloge za izplačilo blagajni javne borze
dela v mejah svoje pooblastitve;

d) odobruje podpore nezaposlenim delavcem;

e) obvešča redno svojo samoupravo in osrednjo
upravo o razmerah na delovnem trgu in o poslovanju
uprav in ustanov za posredovanje dela v svoji oblasti;

f) opravlja vse ostale posle, ki mu jih nalagajo ve¬
ljavni predpisi in naredbe.

3. Krajevne uprave za posredovanje dela.

§ 58 .

(‘) Podružnice, ekspoziture in poverjeništva so kra¬
jevne uprave javne borze dela. Opravljajo v svojem ob-

27

močju vse posle za posredovanje dela in preskrbovanje
nezaposlenih delavcev, ki jim jih poveri upravni odbor
javne borze dela.

( 2 ) V področje podružnic in ekspozitur spada zla¬
sti, da:

a) opravljajo administrativne posle iz svoje pristoj¬
nosti in posebej še posle nadzornega odbora in izvršujejo
njegove sklepe;

b) vodijo statistiko za svoje območje;

c) posredujejo delo za svoje območje;

č) izplačujejo podpore nezaposlenim delavcem svo¬
jega območja in odrejajo ukrepe za njih preskrbo;

d) opravljajo posle, katere jim nalagajo veljavni
predpisi ali naredbe javne borze dela.

§ 59.

(‘) Krajevni upravi načeluje šef podružnice ali
ekspoziture. Šefe potrjuje predsedništvo.

( 2 ) Šef je starešina podružnice ali ekspoziture in
tajnik nadzornega odbora. Kot šefu mu je dolžnost, da:

a) vrši starešinsko oblast nad uslužbenci svoje upra¬
ve in jim določa dolžnosti;

b) izdaja blagajni svoje uprave naloge za izplačila
v mejah svoje pooblastitve;

c) odobruje podpore nezaposlenim delavcem;

č) redno obvešča nadzorni odbor in javno borzo
dela o razmerah na delovnem trgu in o poslovanju svoje
uprave;

d) opravlja ostale posle, ki mu jih nalagajo veljavni
predpisi in naredbe.

§ 60.

j 1 ) V krajih, kjer dajo občine pristojnim javnim
borzam dela na razpolago potrebne prostore s kurjavo
in razsvetljavo in mestno blagajno za izplačevanje pod¬
por, smejo otvoriti javne borze dela po določbah § 11.,
odst. 3., teh predpisov svoja poverjeništva s področjem
ekspozitur javnih borz dela, toda brez nadzornega
odbora.

28

p) Poverjeništvom sme dati javna borza dela na
razpolago enega uradnika ali sporazumno z dotično ob¬
čino prevzeti nase popolne ali delne stroške za plačeva¬
nje enega honorarnega uradnika ali delno nagrajamje
največ dveh honorarnih uradnikov, ki opravljajo posle za
posredovanje dela m podpiranje nezaposlenih delavcev.
Voditelji poverjeništev, ki niso uslužbenci posredovanja
dela, se postavljajo z odobritvijo pristojnega ravnatelj¬
stva javne borze dela. Prednost imajo stalni uslužbenci
dotične občine in poverjeniki okrožnih uradov za zava¬
rovanje delavcev. Osebni in materialni izdatki za ta
poverjeništva ne smejo znašati več ko 24.000 dinarjev
na leto,

( 3 ) Kontrolo nad poslovanjem teh poverjeništev po¬
veri lahko občina višjemu občinskemu uradniku ali pa
postavi poseben kontrolni odbor pod predsedstvom tega
uradnika. Področje kontrolnega uradnika ali odbora do¬
loči občina sporazumno s predsednikom upravnega
odbora.

( 4 ) Osrednji odbor za posredovanje dela ustroji lah¬
ko sporazumno z osrednjim uradom za zavarovanje de¬
lavcev skupna poverjeništva.

( 5 ) Poverjeništva opravljajo svoje posle po navodilih
pristojne javne borze dela.

4. Strokovne borze dela.

§ 61.

C) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
sme sporazumno s prizadetimi ministri za tiste skupine
delavcev, ki niso v sestavu osrednje uprave, ustanoviti z
naredbo posebne strokovne borze dela z lastnimi krajev¬
nimi upravami in s pravicami in dolžnostmi javne borze
dela in njih krajevnih uprav za dotično skupino delavcev.

( 2 ) Na predlog osrednjega odbora sme minister za
socialno politiko in ljudsko zdravje izločiti z naredbo iz
pristojnosti javnih borz dela posle za posredovanje dela
in podpiranje nezaposlenih delavcev glede določenih sku¬
pin delavcev, za katere se pokaže potreba, da se povečajo

29

skrb in podpore nasproti podporam, določenim s temi
predpisi, in ustanoviti zanje v sestavu osrednje uprave
posebne strokovne borze dela. Te strokovne borze dela
smejo imeti svoje krajevne uprave, vse pravice in dolž¬
nosti javnih borz dela za dotično skupino delavcev v svo¬
jem območju in razen tega, kolikor ni s temi predpisi
drugače določeno, še posebno obveznost, dajati višje pod¬
pore, a smejo tudi pobirati višje doklade.

( 3 ) Natančnejše predpise o sestavi samouprave stro¬
kovnih borz dela, o njih razmerju do javnih borz dela,
o njih področju in njih poslovanju in o višini podpor
in doklad izda z naredbo minister za socialno politiko
in ljudsko zdravje. Višina podpor in doklad ne sme biti
večja od dvakratne višine podpor in doklad, določenih
v teh predpisih.

§ 62 .

O V sestavu osrednje uprave se ustanovi z dnem,
ki ga določi minister za socialno politiko in ljudsko
zdravje sporazumno z ministrom za promet, strokovna:
borza dela za mornarje (brodarje), ki naj:

a) vodi pregled o zaposlenih in nezaposlenih mor¬
narjih (brodarjih);

b) vodi posle za posredovanje dela in podpiranje
mornarjev (brodarjev) in skrbi za njih socialno zaščito;,

c) pošilja mednarodnemu uradu dela vsa obvestila,
statistike in drugo, kar se nanaša na nezaposlenost mor¬
narjev (brodarjev) in na poslovanje strokovne borze
dela in njenih krajevnih uprav.

( 2 ) V lukah in pristaniščih se ustanove, kjer se po¬
kaže službena potreba, v sestavu krajevnih uprav za po¬
sredovanje dela odseki (uradi) strokovne borze dela za
mornarje (brodarje), ki naj:

a) posredujejo delo in odobrujejo podpore nezapo¬
slenim mornarjem (brodarjem) in vodijo statistiko o
nezaposlenosti svoje stroke;

b) opravljajo vse posle, k) jim jih nalagajo veljavni
predpisi in naredbe.

BO

O Posle strokovne borze dela in njenih podrejenih
odsekov (uradov) vodijo uslužbenci javne službe za po¬
sredovanje dela, ki so jim vprašanja mornarjev (brodar¬
jev) znana.

( 4 ) Z dnem ustanovitve strokovne borze dela za
mornarje (brodarje) spadajo v osrednji odbor en pred¬
stavnik ministrstva za promet in po en predstavnik po¬
morskih (brodarskih) delavcev in lastnikov ladij.

§ 63.

0) V sestavu osrednje uprave se ustanovi z dnem,
ki ga določi minister za socialno politiko in ljudsko
zdravje sporazumno z ministrom za gozdove in rudnike,
strokovna borza dela za rudarske in topilniške delavce,
ki naj:

a) vodi pregled o nezaposlenih rudarskih in topil-
niških delavcih;

b) opravlja posle za posredovanje dela in podpiranje
nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev in skrbi
za njih socialno zaščito;

c) pošilja mednarodnemu uradu dela vsa obvestila,
statistike in drugo, kar se nanaša na nezaposlenost ru¬
darskih in topilniških delavcev in na poslovanje stro¬
kovne borze dela in njenih krajevnih uprav.

( 2 ) Pri glavnih bratovskih skladnicah v Beogradu,
Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu in pri podrejenih
blagajnah pri posameznem rudniku se ustanove, če se
pokaže potreba, odseki za posredovanje dela rudarskim
in topilniškim delavcem kot podrejeni odseki (uprave)
strokovne borze dela, ki naj:

a) posredujejo delo in odobrujejo podpore nezapo¬
slenim rudarskim in topilniškim delavcem in vodijo sta¬
tistiko o nezaposlenosti svoje stroke;

b) opravljajo posle, katere jim nalagajo veljavni
predpisi in naredbe.

( 3 ) Z dnem ustanovitve strokovne borze dela za ru¬
darske in topilniške delavce spadajo v osrednji odbor
en predstavnik ministrstva za gozdove in rudnike in po

31

en predstavnik rudarskih in topilniških delavcev in delo¬
dajalcev.

5. Občine kot pomožni organi javne službe
za posredovanje dela.

§ 64.

C) Mestne in selske občine, kjer ni uprave za posre¬
dovanje dela, morajo kot pomožni organi javne službe
za posredovanje dela sprejemati prijave nezaposlenih
delavcev po predpisih službe za posredovanje dela in po
navodilih pristojne javne borze dela, izplačevati odobrene
podpore, izdajati nezaposlenim delavcem objave za zni¬
žam voznino in opravljati druge posle v zvezi s posredo¬
vanjem dela in podpiranjem nezaposlenih delavcev.

( 2 ) Mestne in selske občine odrejajo v sodelovanju z
organi za posredovanje dela potrebne ukrepe radi od¬
pravljanja nezaposlenosti in podpiranja nezaposlenih
delavcev; v ta namen poskrbe za potrebna proračunska
sredstva za podpiranje svojih nezaposlenih Občinarjev, ki
trpe pomanjkanje, v naravi ali z javnimi deli ali v
gotovini.

6. Administracija.

§ 65.

C) Administrativne posle uprav za posredovanje
dela opravljajo plačani uslužbenci. Za uslužbence veljajo
predpisi pragmatike za uslužbence osrednje uprave za
posredovanje dela in javnih borz dela z dne 27. maja
1933., potrjene s § 59. finančnega zakona za 1. 1934./35.*
Imajo vse dolžnosti državnih uslužbencev in uživajo iste
ugodnosti.

( 2 ) Uslužbenci opravljajo svoje posle po predpisih,
veljavnih glede službe za posredovanje dela in podpira¬
nje nezaposlenih delavcev.

* »Službeni list« št. 508/79 iz 1. 1933. in št. 272/34
iz 1. 1934.

32

( 3 ) Upravnik osrednje uprave je podrejen ministru
za socialno politiko in ljudsko zdravje; šefi javnih borz
dela so podrejeni upravniku in predsedniku pristojnega
upravnega odbora, šefi krajevnih uprav pa šefu pristojne
javne borze dela in predsedniku nadzornega odbora.

(■*) Uslužbenci morajo izvrševati zakonite naredbe
svojih starešin in neposredne naredbe osrednje uprave
v poslih občne administracije, statistike, knjigovodstva,
posredovanja dela in podpiranja nezaposlenih delavcev.

( 5 ) Uslužbenci smejo občevati s samoupravnimi or¬
gani samo preko svojih neposrednih starešin.

( e ) Uslužbenci odgovarjajo disciplinsko in material¬
no za pravilno uporabo predpisov in so dolžni izvrševati
pristojno storjene sklepe samoupravnih organov. Šefi od¬
govarjajo kot nakazovalci, blagajniki in režiserji kot
računodajniki.

§ 66 .

j 1 ) Vse spise iz pristojnosti samoupravnih organov
podpisujejo njih predsedniki, vse ostale spise pa stare¬
šine dotične uprave. Če je starešina zadržan, podpiše
namesto njega vršilec dolžnosti starešine.

( 2 ) Upravnik osrednje uprave in šefi javnih borz
dela smejo po potrebi službe pooblastiti svoje podrejene
uslužbence, da podpisujejo namesto njih določeno vrsto
spisov iz njih področja.

§ 67 .

j 1 ) Administracija za posredovanje dela in podpira¬
nje nezaposlenih delavcev se opravlja po javni borzi dela
in njenih podrejenih upravah. Administrativne posle
vodi starešina uprave v mejah veljavnih predpisov.

O V poslih za posredovanje dela in podpiranje ne¬
zaposlenih delavcev in v statističnih poslih občujejo vse
uprave za posredovanje dela med seboj neposredno.

( 3 ) V vseh ostalih poslih občujejo podrejene uprave
z drugimi upravami za posredovanje dela samo preko
pristojne javne borze dela, če ne odredi v posameznih

33

primerih osrednja uprava ali pristojna javna borza dela
drugače.

( 4 ) Javne borze dela občujejo med seboj neposredno,
če ne odredi za posamezni primer osrednja uprava
drugače.

IV. Podpore.

1. Vrste podpor.

§ 68 .

P) Vrste podpor, ki jih uživajo nezaposleni de¬
lavci, so:

a) redne podpore;

b) podaljšane podpore;

c) potne podpore;

č) izredne podpore v gotovini in v naravi.

( 2 ) Redne podpore zavarujejo delavce ob nezaposle¬
nosti za dobo, določeno s temi predpisi.

( 3 ) Podaljšane podpore zavarujejo ob veliki občni
nezaposlenosti delavce, ki so že izčrpali pravico do redne
podpore ali ki te pravice še niso pridobili.

( 4 ) Potne podpore se izdajo nezaposlenim delavcem,
da si poiščejo zaposlitve zunaj sedeža uprave za posre¬
dovanje dela.

( 5 ) Izredne podpore se dovoljujejo nezaposlenim de¬
lavcem ob izjemni potrebi.

§ 69 .

{') Pravico do redne podpore ima vsak nezaposleni
delavec, ki spolnjuje pogoje, določene v teh predpisih.
Ostale podpore izdajejo uprave za posredovanje dela
osebam, ki spolnjujejo pogoje, samo, če imajo za te pod¬
pore razpoložljivih sredstev.

( 2 ) Podpora se deli na osebno podporo in na rodbin¬
sko doklado. Osebna podpora se daje za vzdrževanje ne¬
zaposlene osebe, rodbinska doklada pa za vzdrževanje
rodbine.

s

34

( 3 ) Rodbinsko doklado prejema nezaposleni delavec
za nepreskrbljene otroke, ki imajo do njega zakonito
pravico za vzdrževanje in ki jih nezaposleni delavec de¬
jansko povsem ali pretežno sam vzdržuje. Otroci zakon¬
skega druga, posvojeni in nezakonski otroci so izenačeni
z zakonskimi otroki delavca. Za nepreskrbljene veljajo
vsi otroci pod 14 leti starosti, otroci pa, ki hodijo v šolo,
do 18 let starosti. Ne glede na starost veljajo otroci za
nepreskrbljene, če so po zdravniškem potrdilu nespo¬
sobni za pridobivanje.

( 4 ) Osebna podpora in rodbinska doklada se izpla¬
čujeta praviloma nezaposlenemu delavcu samemu. Če pa
je nezaposleni delavec vdan pijančevanju ali drugim sla¬
bim navadam ali če je sicer nesposoben, upravljati imo-
vino, se sme izplačevati podpora ženi ali odraslemu
otroku ali roditelju ali skrbniku ali pa osebi, ki jo označi
skrbstveno oblastvo oziroma državna ali samoupravna
ustanova za zaščito otrok in mater.

2 .  Občni pogoji za prejemanje podpore.

§ vo.

(‘) Podpore, označene v oddelku 1. tega poglavja,
smejo dobivati delavci, ki so sposobni za delo in delo-
voljni, a so ostali brez zaposlitve mimo svoje volje, in
spolnjujejo splošne in posebne pogoje za prejemanje
podpor po teh predpisih, a so stari najmanj 14 let.

( 2 ) Sposoben za delo je tisti delavec, ki more po svo¬
jih močeh in sposobnostih glede na svojo izobrazbo in
na dotedanji poklic zaslužiti vsaj tretjino tega, kar za¬
služijo z najemnim delom umsko in telesno zdravi delavci
iste vrste in podobne izobrazbe v istem kraju.

( 3 ) Delovoljen je tisti delavec, o katerem ni razloga
dvomiti, da bi ne hotel delati, če se mu da možnost zapo¬
slitve po njegovi izobrazbi in sposobnostih.

( 4 ) Mimo svoje volje nezaposlen je tisti delavec, ki
ostane brez svoje krivde nezaposlen in se ni mogel za¬
posliti, najsi se je trajno in resno trudil, da bi našel
novo zaposlitev.

35

§ 71,

j 1 ) Tuji državljani jugoslovanske narodnosti so glede
pravice do podpore izenačeni z jugoslovanskimi držav¬
ljani.

( 2 ) Prav tako so izenačeni z jugoslovanskimi držav¬
ljani pribežniki, ki jim dajo pristojna oblastva azilno
pravico v državi, za čas, dokler ta pravica traja.

( 3 ) Ostali inozemski državljani so načeloma izenačeni
z jugoslovanskimi državljani. Za državljane držav, v ka¬
terih obstoji državno organizirana pomoč ob nezapo¬
slenosti, ki pa glede dajanja podpor ne ravnajo s tamkaj
živečimi našimi delavci kakor s svojimi, sme predpisati
minister za socialno politiko in ljudsko zdravje izjemen
postopek. Če odreka tuja država jugoslovanskim držav¬
ljanom samo neke vrste podpor, sme predsedništvo tudi'
njenim državljanom ustrezne podpore odreči. Od teh
predpisov se morejo določiti odstopki s posebnimi med¬
narodnimi sporazumi.

§ 72.

Podpore ob nezaposlenosti ne morejo uživati delavci:

a) ki so bili po svoji krivdi odpuščeni ali ki so
službo samovoljno brez opravičenega razloga zapustili;

b) ki so brez opravičenega razloga zavrnili name¬
stitev ali delo, najsi so bili poučeni o posledicah, in jim
je namestitev priskrbela pristojna uprava za posredo¬
vanje dela ali pa kdor koli drug, v kraju ali zunaj kraja
njih stalnega prebivališča;

c) ki se nočejo dalje strokovno izobraževati ali pri-,
pravljati za spremembo poklica, ki jim utegne zaposli¬
tev olajšati ali pospešiti;

č) dokler se udeležujejo stavke ali dokler traja izpor
v podjetju, v katerem so dotlej delali;

d) dokler prejemajo hranarino. ali porodnično pod¬
poro, rento za onemoglost ali starostno ali nezgodno
rento, višjo od 50%, ali kake druge redne podpore, ki
zadoščajo za njih obstanek in obstanek njih rodbine;

s*

86

e) ki so zavestno prosili podpore v prevarne na¬
mene ali so drugače zlorabljali uprave za posredovanje
dela, in to za čas, dokler njih kaznivo dejanje ne zastara.

§ 73.

(‘) Za presojo, ali so bili delavci po svoji krivdi od¬
puščeni in ali so samovoljno zapustili namestitev brez
opravičenega razloga, so odločilne določbe zakona oobrtih
in ostalih veljavnih predpisov.

( 2 ) Opravičen je razlog, da se zavrne ponujena na¬
mestitev:

a) če se za delo ne plača mezda, določena z veljavno
tarifo za dotično delo v dotičnem podjetju, ali mezda,
predpisana po uredbi o določanju minimalnih mezd, skle¬
panju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu
z dne 12. februarja 1937.,* ali pa mezda, običajna v kraju
namestitve za dotično delo po delavčevi sposobnosti;

b) če delavec ponujanega mu dela po svojih umskih
ali telesnih sposobnostih ali po prejšnjem poklicu ali
izobrazbi ne more opravljati;

c) če je bilo mesto izpraznjeno' s stavko ali z iz-
porom;

č) če škodujejo vrsta posla ali okolnosti v zvezi s
poslom zdravju, morali ali časti delavčevi.

( 3 ) Če je prejemal delavec v 12 mesecih podporo
osem tednov, ne sme ponujene mu namestitve zavrniti,
češ da ne ustreza njegovemu prejšnjemu poklicu ali iz¬
obrazbi. V takem primeru zgubi delavec ne glede na
svoj poklic pravico do podpore, če zavrne namestitev, za
katero ima umske in telesne sposobnosti in s katero
mu je zagotovljeno najnujnejše njegovo vzdrževanje in
vzdrževanje njegove rodbine.

§ 74.

(') Delavci obdobnih (sezonskih) opravil imajo pra¬
vico do redne in podaljšane podpore samo v dobi, v katero

* »Službeni list« št. 103/15 iz 1. 1937.

37

pride njih redna zaposlitev. V času redne nezaposlenosti
se izdajanje podpore prekine, ki se pa, če nezaposlenost
traja, nadaljuje šele, ko zopet nastopi doba redne zapo¬
slitve, in traja, dokler ni pravica do podpore izčrpana.
Vendar smejo ti delavci v času svoje redne nezaposlenosti
prejemati redno in podaljšano podporo, če dokažejo, da
so v času redne zaposlitve (v poslednji sezoni) bili za¬
posleni manj ko štiri mesece. Višina podpore se odmerja
v takem primeru po članstvu, ki so ga pridobili v pred¬
pisani obračunski dobi eno leto prej, računaje nazaj od
13 do 36 mesecev od dne prijave nezaposlenosti in po
odbitku podpore, prejete v času redne zaposlitve.

( 2 ) Za delavce obdobnih opravil v smislu teh pred¬
pisov se štejejo kmetje, ki opravljajo priložnostna dni¬
narska dela, osebe, katerih glavno opravilo ni zavezano
zavarovanju, a so zavarovani za posle, ki jih opravljajo
kot postransko zaposlitev, in vsi tisti delavci, ki so v
poslednjih dveh letih od dne prijavljene nezaposlenosti
delali izključno ali pretežno pri kakem obdobnem opra¬
vilu, kar se ugotovi iz prijav in odjav pri delavskem
zavarovanju.

( 8 ) Za obdobna opravila se smatrajo tista opravila,
pri katerih se zaposlovanje časovno redno prekinja, ker
je tak običaj ali taka narava dela. To so opravila, ki so
zavisna od vremenskih razmer, letne dobe (sezonska
opravila) ali od načina in rednih razvojnih stopenj (faz)
proizvodnje ali izmenjave. Med ta opravila spadajo polje¬
delska, gozdna, gradbena, opekarska dela, sezonska dela
v tvornicah sladkorja, cementa, tobaka ali pri rudarstvu,
nadalje žganje oglja, tujski promet, vkrcavanje in iz¬
krcavanje na suhem in na morju, hišno delo po kosu in
pod. Ne štejejo se za obdobna opravila tista dela, ki
se opravljajo v podjetjih sezonskega značaja tudi med
redno prekinitvijo dela.

( 4 ) Osrednji odbor ugotovi z odločbo vrste obdobnih
opravil in čas redne nezaposlenosti v njih. Upravni od¬
bori določijo z odločbo za svoje ozemlje opravila, ki jih

38

je v njihovem območju poleg teh opravil imeti za ob¬
dobna, in čas redne nezaposlenosti v njih.

( 5 )  Predsedništvo izda natančnejša navodila za de¬
lavce, ki so bili zaporedoma v obdobnih in v stalnih za¬
poslitvah, in določi, kateri čas je treba pri teh delavcih
šteti za čas njih redne nezaposlenosti.

( 6 ) Obdobnost zaposlitve in čas redne nezaposlenosti
ocenja za posameznega delavca šef uprave za posredo¬
vanje dela v okviru teh predpisov in sklepov osrednjega
odbora in upravnega odbora. Zoper odločbo šefa ima
delavec pravico pritožbe na ravnateljstvo v 8 dneh od
dne priobčene mu odločbe. Odločba ravnateljstva je do¬
končna. V dvomu smejo zaprositi ravnateljstva, preden
odločijo o pritožbi, načelno odločitev predsedništva.

! § 75 .

(*) Delavcu, ki ima zadosten drug dohodek za svoje
vzdrževanje in vzdrževanje svoje rodbine, teče podpora
šele od dne prestanka teh dohodkov. V dohodke se ra¬
čunajo tudi dohodki rodbine, če živi delavec z njo v hišni
skupnosti. Ce ti dohodki ne zadoščajo, se smejo izdajati
podpore v sorazmerno znižanem znesku.

( 2 ) Podpora se sme odreči tudi delavcu, ki ima po
zakonu pravico do vzdrževanja proti osebam, ki imajo
za to potrebna sredstva.

( 3 ) Delavcu, ki je prejel odpravnino ali odpovednino,
teče podpora šele, ko mine čas, ki ustreza prejeti od¬
pravnini ali odpovednim. Če odpravnina ali odpoved-
nina nista določeni z rokom, se izračuna ta čas tako, da
se deli prejeti znesek s povprečnim zaslužkom v posled¬
njem mesecu namestitve, pri čemer je vzeti največ 2000
dinarjev kot enomesečni zaslužek.

( 4 ) Delavcem, ki prejemajo hranarino ali porodniško
podporo, teče podpora od dne, ko preneha prejemanje
hranarine ali podpore.

( 5 ) Delavcu, ki se udeležuje stavke ali ga je zadel
izpor, začne teči podpora šele osmi dan od dne, ko pre¬
neha stavka ali izpor, če je še dalje ostal nezaposlen.

39

( 6 ) Bolovanje do treh dni ali priložnostna zaposlitev
do treh dni ne prekinja prejemanja podpore, če je redno
prijavljena pristojni upravi za posredovanje dela.

§ 76.

( 1 ) Delavec, ki je odpuščen po svoji krivdi ali ki je
zapustil delo brez opravičenega razloga ali ki noče spre¬
jeti ponujeno namestitev ali se brez opravičenega razloga
noče strokovno dalje izobraževati ali pripravljati za spre¬
membo poklica ali se noče dati zdravniško pregledati,
da bi se ocenila njegova delovna sposobnost, zgubi pra¬
vico do podpore za določen čas, vendar največ za 26 ted¬
nov od dne ugotovljenega dejstva.

( 2 ) Delavec, ki zlorablja uprave za posredovanje dela
ali pravice, ki jih dajejo veljavni predpisi, zgubi pravico
do podpore za največ 52 tednov; ni pa s tem izključen
pregon po kazenskem zakoniku.

( 3 ) Čas, za katerega je kazen izrečena, se šteje kot
čas uživanja podpore.

§ 77.

(') Maloletni delavci pod 18 leti smejo uživati pod¬
poro, če dokažejo, da nimajo rodbine, ki bi bila rodbin-
skopravno zavezana skrbeti zanje in bi to tudi zmogla,
in da so navezani samo na svoj osebni zaslužek, a zanje
ni možnosti, da bi se namestili po zavodu za zaščito malo-
letnikov ali šoli.

( 2 ) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
predpiše, ob kakih pogojih se smejo ti delavci prisiliti,
naj se strokovno dalje izobražujejo ali pripravljajo za
spremembo poklica.

§ 78.

j 1 ) Podpore v gotovini se smejo po razmerah in po¬
trebah deloma ali popolnoma nadomestiti z dajatvami
v naravi, in to zlasti kadar gre za maloletne delavce pod
18 leti in za ženske. Za te osebe se sme predpisati tudi
poseben način podpiranja.

40

( 2 ) Podpiranje maloletnih delavcev in žensk po pred¬
njem odstavku se sme poveriti državnim, samoupravnim,
delavskim, delodajalskim ali zasebnim dobrodelnim usta¬
novam, katerim se smejo v te namene odobriti subven¬
cije iz rednih in izrednih dohodkov javne službe za po¬
sredovanje dela.

( 3 ) Odločati v prednjih primerih so pristojni upravni
odbori.

§ 79.

j 1 ) Če se izvajajo javna dela ali dela za odpravljanje
nezaposlenosti, mora sprejeti delavec delo, ki ustreza po
mnenju šefa uprave za posredovanje dela njegovim spo¬
sobnostim, pridobi pa pravico do podpore šele, ko pre¬
neha njegova zaposlitev pri takih delih.

( 2 ) Maloletni nezaposleni delavci pod 18 leti, pri ka¬
terih ni možnosti za nadaljnje strokovno izobraževanje
ali pripravo za spremembo poklica, se smejo prisiliti,
da se zaposlijo pri delih za odpravljanje nezaposlenosti, ki
ustrezajo njih umskim in telesnim sposobnostim in slu¬
žijo njih zdravstveni in moralni zaščiti.

( 3 ) Kot dela za odpravljanje nezaposlenosti po teh
predpisih veljajo:

a) dela, ki se ne izvajajo ob običajnem času ali se
ne izvajajo v takem obsegu ali ki se drugače vobče ne
bi izvajala, in niso redna dela, pri katerih je potrebno
trajno zaposlovanje delavcev ali kakega števila delavcev;

b) ki so občekoristna in se opravljajo z namenom,
da se podpirajo določene vrste nepreskrbljenih oseb;

c) ki ne ovirajo rednega zaposlovanja nezaposlenih
delavcev niti rednega poslovanja gospodarskih podjetij;

č) ki ustrezajo umskim in telesnim svojstvom, letom
starosti in rodbinskim razmeram nezaposlenih delavcev
in nimajo škodljivih posledic za njih bodoče zaposlovanje.

( 4 ) Nosilci javnih del in del za odpravljanje nezapo¬
slenosti so praviloma država, banovine, občine in dobro¬
delna društva. Če bi ostvarile osrednja uprava in oblastne
uprave izredna sredstva ali bi bila uporaba proračunskih
sredstev za podpore pravilnejši odmeri podpor ali var-

41

čevanju v korist, smejo poveriti opravljanje takih del
svojim upravam ali ustanovam. V teh primerih se sme
vezati prejemanje podpore s pogojem udeležbe pri teh
delih ali podpora nadomestiti z mezdo. Odločati v teh
primerih je pristojno predsedništvo.

B. Redne podpore.

§ 80.

Č) Pravico do redne podpore ima delavec 7 dni po-
prijavi nezaposlenosti, delavec obdobnih opravil pa 14 dni
po prijavi nezaposlenosti, če je pridobil v obračunski
dobi potrebno članstvo pri delavskem zavarovanju za
bolezen. Obračunska doba se računa z 24 meseci in
7 dnevi (737 koledarskih dni) od dne prijave nezaposle¬
nosti nazaj. Dan, za katerega je imel delavec pravico do
hranarine, porodniške podpore ali podpore za zdrav¬
ljenje, se ne všteva v obračunsko dobo, ki se podaljša
za seštevek teh dni. Najkrajše potrebno članstvo pri de¬
lavskem zavarovanju za bolezen znaša 200 prispevnih dni
(8 mesecev). V članstvo se računa samo tisti čas, za
katerega so predpisane doklade za borzo dela.

( 2 ) Članstvo se dokaže s potrdilom pristojnega kra¬
jevnega organa osrednjega urada za zavarovanje delav¬
cev. V primerih, ko je bil,.delavec zavezan zavarovanju,
ni pa bil zavarovan, se je delavec dolžan prijaviti pri¬
stojnemu krajevnemu organu osrednjega urada radi ugo¬
tovitve članstva pred izdajo potrdila in naknadnim pred¬
pisom doklade.

§ 81.

( l ) Redna podpora se izplačuje v tedenskih zneskih
za 7 ali 14 dni nazaj, samo za popolne tedne nezaposle¬
nosti. Prvo izplačilo se opravi najzgodneje 14 dni, pri
delavcih obdobnih opravil pa najzgodneje. mesec dni od
dne prijave nezaposlenosti.

O Trajanje redne podpore je odvisno od trajanja
članstva v obračunski dobi in ne more biti daljše od
26 tednov. Na vsakih 200 prispevnih dni (8 mesecev)

42

članstva se računajo 4 tedni redne podpore. Če je imel
delavec v obračunski dobi nepretrgano članstvo 12 mese¬
cev, dobiva poleg spredaj omenjene podpore nadaljnjo
podporo še 6 tednov, če pa ima nepretrganega članstva
24 mesece, dobiva podporo še 14 tednov.

( 3 ) Višina redne podpore je odvisna od mezdnega
razreda in od rodbinskega stanja. Dovoljuje se brez
doklade ali z rodbinsko doklado in ne sme znašati več
ko 150 dinarjev na teden. Za rodbino velja najmanj en
nepreskrbljen otrok. Tedenska podpora znaša za vsak
teden nezaposlenosti:

Osebna podpora

brez rodbinske z rodbinsko
doklade: doklado:

60 dinarjev 70 dinarjev

90 dinarjev 110 dinarjev

120 dinarjev 150 dinarjev

( 4 ) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
sme spremeniti razpored mezdnih razredov in stopnje
podpor, če se spremenijo mezdni razredi pri delavskem
zavarovanju.

V mezdnem razredu:

III. do VIII.

IX. do XI.
XII.

§ 82.

j 1 ) Za določitev mezdnega razreda je odločilen naj¬
nižji mezdni razred zavarovanja v poslednjih 75 prispev¬
nih dneh (3 mesecih). Kdor dokaže, da v tem naj nižjem
razredu ni bil zavarovan popolnih 25 prispevnih dni
{1 mesec), se vzame zanj naslednji višji mezdni razred.

( 2 ) Če imata do redne podpore istočasno pravico mož
in žena, prejema osebno podporo in rodbinsko doklado
v popolnem znesku tisti izmed njiju, ki je zavarovan v
višjem razredu, zakonski drug pa polovico zneska osebne
podpore, ki mu gre v njegovem mezdnem razredu.

§ 83.

(*) Če je redna podpora izčrpana, pridobi delavec
pravico do nove podpore šele, ko je pridobil pri delav¬
skem zavarovanju novo članstvo najmanj 200 prispevnih
dni (8 mesecev).

43

( 2 ) Če delavec redne podpore ni izčrpal, obdrži 12
mesecev od dne izplačila poslednje redne podpore pra¬
vico do neizčrpanega dela redne podpore tudi poleg pra¬
vice do nove redne podpore, ki bi jo bil medtem pridobil.

4. Podaljšane podpore.

§ 84.

( 1 )  Podaljšano podporo smejo uživati samo ob veliki
splošni nezaposlenosti tisti delavci, ki žive v težkih živ¬
ljenjskih razmerah. Za take se štejejo delavci, ki ni¬
majo sredstev niti za najpotrebnejše svoje vzdrževanje
in vzdrževanje svoje rodbine in tudi ne uživajo zadostne
podpore od drugih oseb ali ustanov.

( 2 ) Za prejemanje podaljšane podpore veljajo isti
pogoji, ki so predpisani za redno podporo, če ni s temi
predpisi določeno drugače.

§ 85.

l 1 )  Podaljšano podporo smejo uživati tisti delavci,
ki so najmanj 5 mesecev nepretrgano prijavljeni kot ne¬
zaposleni javni borzi dela ali krajevnim upravam ali pa
v obračunski dobi leta dni, če so medtem bili zaposleni.

( 2 ) Trajanje podpore zavisi od trajanja delavčevega
zavarovanja v obračunski dobi poslednjih dveh let od
dne prijavljene nezaposlenosti. Za vsakih 50 popolnih
prispevnih dni (2 meseca članstva) pri delavskem zava¬
rovanju se sme odobriti teden dni podaljšane podpore.

( 3 ) Če je podaljšana podpora izčrpana, se sme de¬
lavcu odobriti iznova podaljšana podpora šele, ko je
pridobil in izčrpal pravico do nove redne podpore, in
šele po preteku 15 dni od dne, ko je prejel poslednji
obrok redne podpore.

( 4 ) Če nezaposleni delavec podaljšane podpore ni iz¬
črpal, a je dobil iznova zaposlitev, se mu sme ob novi
nezaposlenosti po preteku 15 dni od dne prijavljene nove
nezaposlenosti odobriti izredna podpora za preostale

44

tedne neizčrpane podaljšane podpore, povečane za en
teden na vsakih 50 prispevnih dni (2 meseca članstva)
naknadne zaposlitve.

( 5 ) Če je pridobil delavec medtem pravico do redne
podpore, ima pravico za neizčrpani čas podaljšane pod¬
pore, ki mu teče šele po izteku 15 dni, ko je izčrpal
redno podporo.

( 6 ) Neizčrpani čas podaljšane podpore se ne more
ukoristiti za novo nezaposlenost, če je preteklo od dne
izplačila poslednje podaljšane podpore leto dni.

( 7 ) Dokler obstoji pravica do redne podpore in 15 dni
potem, ko je izčrpana, se podaljšana podpora ne sme
odobriti.

( 8 ) Podaljšana podpora se odmeri po stopnjah redne
podpore. Praviloma je, izvzemši prvo stopnjo, za eno
stopnjo nižja od redne podpore in se izplačuje kakor
redna podpora z ustrezno doklado za 7 ali 14 dni nazaj.

§ 86 .

(') Rešitev, da se da podaljšana podpora, v kateri
višini iri za kateri čas, izda na predlog osrednjega od¬
bora minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, če
so dosegle prihrane za podpore vsoto 50,000.000 dinarjev.

( 2 ) Osrednji odbor sme odrediti, da se trajanje po¬
daljšane podpore začasno do dvojnega časa podaljša, če
so izredna sredstva zagotovljena. Taka odločba osrednjega
odbora velja do končne odločitve ministra za socialno
politiko in ljudsko zdravje.

( 3 ) V breme sredstev, potrebnih za izplačevanje
rednih podpor, se podaljšane podpore nikakor ne smejo
zvišati.

( 4 ) Upravni odbori smejo skleniti, da se odloži izpla¬
čilo, podaljšanih podpor na določene mesece v letu. Pred¬
pisati smejo, naj se prejemanje posameznih obrokov po¬
daljšane podpore prekine, in smejo podaljšati karenčne-
roke 5 mesecev in 15 dni.

45

5. Potne podpore.
§ 87.

( 1 ) Potno podporo smejo uživati tisti nezaposleni
delavci, o katerih se dokaže, da bi se mogli zaposlovati
zunaj svojega dosedanjega prebivališča oziroma zunaj
sedeža uprave za posredovanje dela, pri kateri so pri¬
javljeni. V takem primeru se smejo poravnati potni
stroški popolnoma ali deloma tudi za rodbinske člane
nezaposlenega delavca, če potujejo' zaradi zaposlitve ob¬
enem z delavcem ali se selijo v kraj nove zaposlitve.

( 2 ) Potno podporo smejo uživati delavci, za katere
se ugotovi:

a) da so v dosedanjem svojem prebivališču dejanski
že tri dni brez posla in da so prijavljeni pristojni upravi
za posredovanje dela;

b) da jim v tem kraju ni moči najti zaposlitev;

c) da so sami ali pa po upravi za posredovanje dela
našli namestitev v drugem kraju ali da je zelo verjetno,
da zaposlitev najdejo;

č) da glede na svojo nezaposlenost in višino dote¬
danje mezde in glede na posebne rodbinske okolnosti
potnih stroškov do kraja nove zaposlitve nikakor ne
zmorejo;

d) da delodajalec ni dolžan trpeti potne stroške za
to potovanje.

(‘) Po pokazani potrebi se izda delavcu kot potna
podpora:

a) objava za potovanje po polovični ceni z železnico
ali ladjo;

b) objava za potovanje po znižani ceni z železnico
ali ladjo s popolnoma ali deloma plačano razliko do na¬
membnega kraja, največ trikrat na leto, ne glede na
upravo, ki je olajšavo dala;

c) podpora v znesku največ 20 dinarjev za nezapo¬
slenega delavca in največ po 10 dinarjev za vsakega
rodbinskega člana.

§ 88 .

46

( 2 ) Izdatki za potne podpore, kolikor se ne poravna¬
vajo po sklepu upravnega odbora iz izrednih dohodkov,
ne smejo presegati 5% kredita, določenega v proračunu
za podpore nezaposlenih delavcev.

6. Izredne podpore.

§ 89.

(*) Nezaposleni delavci, ki so bili zavarovani, a niso
pridobili ali so izčrpali redno in podaljšano podporo, ki
jih pa uprava za posredovanje dela iz opravičenih raz¬
logov ne more napotiti na domovinsko občino, ki naj bi
skrbela za njih nadaljnje vzdrževanje, smejo dobiti iz¬
redno podporo, če so zašli zaradi dolgotrajne nezaposle¬
nosti, bolezni v rodbini ali pod. v tako stanje, da ni
drugega izhoda.

( 2 ) Izredna podpora ne sme znašati več ko tri redne
podpore v višini najvišjega mezdnega razreda zavarovanja
tega delavca v enem letu. Delavcem, ki ne morejo doka¬
zati nobenega članstva pri zavarovanju, se sme izplačati
največ 20 dinarjev osebne podpore in 10 dinarjev rodbin¬
ske podpore, največ trikrat v enem letu.

( 3 ) V posebnih, preskušenih primerih, če gre za
obstanek rodbine, predvsem otrok, kakor tudi če služi
podpora za nadaljnje strokovno izobraževanje ali pri¬
pravljanje za spremembo poklica ali za podpiranje tistih
delavcev, ki so našli delo, s katerim bi se stalno vzdrže¬
vali, a jim je podpora potrebna, da morejo delo započeti.
se sme odobriti izredna podpora do višine redne pod¬
pore te osebe za tri tedne najvišjega mezdnega razreda.
Ta podpora se sme dovoliti, ne glede na članstvo pri
delavskem zavarovanju, delavcem, ki niso bili zaposleni
v službah, ki bi bile zavezane zavarovanju, ali ki iščejo
prvič zaposlitve; vendar se v ta namen ne sme porabiti
več ko ena petina kreditov, določenih za izredne podpore.

§ 90.

(‘) Izredne podpore se odobrujejo predvsem v na¬
ravi. Upravni odbor poskrbi, da se v sodelovanju z

47

državnimi in samoupravnimi oblastvi in ustanovami, de¬
lavskimi in delodajalskimi združbami in dobrodelnimi
društvi ukrene, česar je treba za prehrano in nastanitev
nezaposlenih delavcev in njih rodbin.

( 2 ) Skupni izdatki za trenutne podpore in subvencije
za ustvaritev in vzdrževanje ustanov za podpiranje neza¬
poslenih delavcev v naravi ne smejo presegati 12% kre¬
ditov, določenih za podpore v letnem proračunu. Izredni
dohodki javnih borz dela se smejo uporabljati za tre¬
nutne podpore samo po sklepu upravnega odbora ali po
odredbi osrednje uprave.

( 3 ) Podpore v naravi se smejo dajati ob dolgotrajni
nezaposlenosti tudi poleg rednih in izrednih podpor po
splošni odločbi upravnega odbora. To velja zlasti, če
stroški za dajanje podpor v naravi sredstev javne službe
za posredovanje dela vobče ne obremenjajo ali jih
obremenjajo le po neznatnem delu.

7. Postopek pri dajanju podpor.

§ 91 -

(■) Nezaposleni delavec mora prijaviti svojo nezapo¬
slenost upravi za posredovanje dela v tistem kraju, kjer
ga je nezaposlenost zatela. V krajih, kjer ni uprave za
posredovanje dela, prijavi nezaposleni delavec nezaposle¬
nost pristojni selski ali mestni občini.

( 2 ) Nezaposleni delavec mora vložiti prošnjo za pod¬
poro na predpisanem obrazcu in paziti, da predloži
potrebna potrdila o obstoju in vzrokih nezaposlenosti, o
rodbinskem stanju in članstvu pri delavskem zavaro¬
vanju, če se ta potrdila ne priskrbe službeno. Osrednja
uprava sme predpisati tudi poseben način, kako se naj
izkažejo nezaposleni delavci, katerim se dovoljuje
podpora.

( 3 ) Uprava za posredovanje dela mora podatke neza¬
poslenega delavca preskusiti. V ta namen sme zahtevati
obvestila od zasebnikov in od državnih in samoupravnih
oblastev, ki morajo upravi zaprošena poročila poslati,.

48

§ 92.

( J ) Nezaposlenim delavcem, ki ne stanujejo v kraju,
kjer jih je zatela nezaposlenost, se sme na njih prošnjo
-dovoliti, da prejemajo podporo v svojem stanovališču
(stalnem bivališču). To je zlasti dovoliti, če je stalno
bivališče v območju okrožnega urada, pri katerem je
bil nezaposleni delavec pretežno zavarovan.

( 2 ) Izučenim delavcem, ki morejo dokazati, da je za
njih vnovično zaposlitev ali za nadaljnje strokovno
izobraževanje potrebno, da potujejo iz kraja v kraj, se
sme izdati potno dovolilo za določen čas, a največ za
10 tednov. To dovolilo jim daje pravico, da se prijavijo
in prejemajo podporo pri tistih upravah za posredovanje
dela v državi, ki so v njem navedene.

§ 93.

(‘) Nezaposleni delavec, ki mu je odobrena podpora,
mora dokazati trajanje nezaposlenosti z rednimi prija¬
vami pri upravah, po katerih prejema podporo. Ob¬
vezni sta najmanj dve prijavi na teden. Delavci obdobnih
opravil med običajno nezaposlenostjo niso zavezani,
podajati te prijave; morajo pa po izteku te dobe doka¬
zati, da so bili v tem času nezaposleni, če želijo podporo
še dalje prejemati.

( 2 ) V krajih, kjer ni uprave za posredovanje dela,
sprejema te prijave občina. V malih krajih, kjer je
nezaposlenost posameznika opazen pojav in občini znana,
sme občina posameznega nezaposlenega delavca oprostiti
rednih prijav, Občine potrjujejo upravam za posredo¬
vanje dela po veljavnih predpisih okolnosti in trajanje
nezaposlenosti. Za točnost teh podatkov odgovarja občina
moralno in gmotno.

( 3 ) Redne prijave služijo razvidnosti o razpoložljivih
nezaposlenih delavcih, iskanju ustrezne zaposlitve zanje
in nadziranju njih sposobnosti in delovoljnosti. Pri
upravah, kjer je delo razdeljeno po poklicih, spreje¬
majo prijave strokovni odseki. Po 8 tednih prejemanja

49

podpore se sporoči prijava vsem odsekom radi zaposlitve
v kaki drugi stroki.

( 4 ) Nezaposleni delavec ne sme prejeti redno ali
izredno podporo za tisti teden, za katerega ni podal
redne prijave, a te opustitve zadostno ne opraviči. Zato
se trajanje re'dne ali izredne podpore ne podaljša. Oblast¬
ne uprave smejo po odobritvi predsedništva predpisati
tudi drug način ugotavljanja nezaposlenosti in predpisati
posebna potrdila za delodajalce o trajanju in prekinitvi
delovnega razmerja.

( 5 ) Podpore izplačujejo pristojne uprave za posredo¬
vanje dela. V krajih, kjer jake upraye ni, opravlja izpla¬
čila občina prebivališča nezaposlenega delavca ali pa se
izplačujejo po Poštni hranilnici ali na drug ustrezni način.

§ 94.

( J ) Delavec, ki prejema podporo, mora takoj in brez
posebnega poziva pristojni upravi za posredovanje dela
prijaviti:

a) odpravnino ali odpovednim), ki jo je prejel po
prejšnji ali po prejšnjih zaposlitvah;

b) zaposlitev in dohodke, ki jih ima sam ali pa
njegov rodbinski član, ki živi z njim v hišni skupnosti;

c) da prejema hranarino, porodniško podporo, rento
za nezgode ali za onemoglost in starost ali kako drugo
redno podporo;

č) smrt rodbinskega člana, za katerega ima pravico
do rodbinske doklade;

d) vsa ostala dejstva, zaradi katerih se po veljavnih
predpisih odloži ali odvzame pravica, prejemati podporo.

( 2 ) Prekršitev te dolžnosti se sme kaznovati z zgubo
podpore največ do 52 tednov; ni pa s tem izključen
pregon po kazenskem zakoniku

§ 95 .

(') Če ni v teh predpisih določeno drugače, odloča
o priznanju pravice do podpore in o izplačilu podpore
pristojni šef uprave za posredovanje dela.

4

50

( 2 ) Zoper odločbo šefa je dopustna pritožba na ravna¬
teljstvo ali nadzorni odbor v 8 dneh od dne priobčitve
odločbe. Odločbe o pritožbah so dokončne. Če je razlaga
sporna, sta pristojno ravnateljstvo ali nadzorni odbor
upravičena, zahtevati od predsedništva, naj izda načelno
odločbo.

8. Podpiranje rudarskih in topilniških delavcev.

§ 96.

Nezaposleni rudarski in topilniški delavci se pod¬
pirajo neposredno iz sredstev sklada za preskrbo neza¬
poslenih rudarskih in topilniških delavcev s tem, da
se jim:

a) dajejo redne podpore;

b) odobrujejo izredne podpore;

c) dajejo potne podpore;

č) dajejo podpore v naravi.

V. Javno posredovanje dela.

1. Posredovanje po javnih borzah dela.

§ 97.

(*) Poslovanje ob posredovanju dela je prizadevanje,
da se najde prosto zaposlitveno mesto ali da se najde
oseba, kateri je določena zaposlitev potrebna. Uprave
za posredovanje dela morajo potemtakem skrbeti, da
sestavijo kar’ najpopolnejšo evidenco o nezaposlenih
delavcih in prostih zaposlitvenih mestih.

( 2 ) Pri posredovanju dela je treba zlasti uvaževati:

a) potrebnost, da se popolnjujejo prosta mesta z
delavci, ki imajo kar najboljšo izobrazbo in sposobnost
za dotično mesto;

b) okolnosti, značilne za dotično prosto mesto (n. pr.:
nočno delo, delo s strupeninami, posebne telesne ali
umske sposobnosti in pod.);

c) življenjske razmere in trajanje nezaposlenosti
dotičnega nezaposlenega delavca (gmotne razmere, dol-

51

govi, obveznosti nezaposlenega delavca proti rodbini,
zakonskim in nezakonskim otrokom in pod.).

§ 98 .

Radi kar najuspešnejšega posredovanja dela morajo
uprave za posredovanje dela:

a) upostaviti kar najtesnejšo zvezo z vsemi delav¬
skimi in delodajalskimi združbami, državnimi in samo¬
upravnimi oblastvi in koncesioniranimi podjetji;

b) stopiti v stik s kar največjim številom deloda¬
jalcev radi obveščanja o povpraševanju po delovnih
močeh;

c) organizirati v vseh krajih možnost za brezplačno
ali ceneno in hitro oglašanje razpoložljivih delavcev in
prostih mest;

Č) iskati, ali je takih prostih mest za prijavljene
nezaposlene delavce tudi pri tistih delodajalcih, ki takih
prostih mest upravi niso prijavili;

d) ukrepati vse ostalo, česar je treba za organizacijo
delovnega trga.

§ 99 .

Uprave za posredovanje dela smejo, na zahtevo pri¬
zadetih interesentov pa morajo dajati vsa obvestila, ki
so zanje važna: delavcem o posebnosti prostih mest in
o delovnih pogojih, delodajalcem pa o izobrazbi neza¬
poslenih delavcev tiste stroke, za katero iščejo delavcev.
Obvestila smejo dati samo na podstavi dejstev, za katera
so zvedele ob vršitvi uradne dolžnosti.

§ 100 .

Uprave za posredovanje dela opravljajo svoje posle
brezplačno, ne da bi zahtevale za službeno poslovanje
nikakršnih nasprotnih storitev. Izjemoma sme uprava za
posredovanje dela zahtevati od delodajalca povračilo
stroškov za nujne telefonske pogovore in brzojavke in za
potovanja uradnikov, nastalih na izrečno delodajalčevo
zahtevo in za to, da se najde potrebna delovna moč. V

4 *

!  52

teh primerih gre uradniku povračilo potnih stroškov po
predpisih pragmatike. Z odobritvijo ministra za socialno
politiko in ljudsko zdravje se smejo pobirati samo pri¬
stojbine za zaščito maloletnih nezaposlenih delavcev.

§ 101 .

(') Uprave za posredovanje dela opravljajo svoje
posle nepristransko, ne glede na delavčevo ali delo¬
dajalčevo strankarsko ali drugo pripadnost. Pri tem se
ne sme ob isti in enako dolgi strokovni izobrazbi ali
sposobnosti delavcev dajati mimo drugih prednost po¬
sameznim osebam ali posameznim poklicem.

( 2 ) Prepovedano je zahtevati od strank, za katere se
delo posreduje, obvestila o njih strankarski, organiza¬
cijski (sindikalni) ali podobni pripadnosti. Taka obvestila
. sp izjemoma dopustna, če se posreduje delo za delavske
ali delodajalske združbe ali za politična, sindikalna,
vojaška, verska, znanstvena, umetniška ali podobna pod¬
jetja, glede katerih je pripadnost h kaki združbi (organi¬
zaciji ali sindikatu) pogoj za sprejem v službo.

( 3 ) Nezaposleni delavci so se dolžni redno prijavljati
za zaposlitev pristojnim upravam za posredovanje dela.
Delavcem, ki se ne bi ravnali po prijavni dolžnosti, smejo
uprave za posredovanje dela odtegniti podpore, a največ
za dobo treh mesecev od dne poslednje prijave neza¬
poslenosti.

§ 102.

(') Uprave za posredovanje dela načeloma niso upra¬
vičene, navezati posredovanje dela na višino nagrade
kot pogoj ali na druge delovne pogoje, in posredujejo
delo po ponujenih pogojih. Posredovanje se sme odklo¬
niti samo. če delavec ali delodajalec upravo zlorablja,
če delodajalec z delavcem grdo ravna ali če delavec
zaposlitvene razmere izigrava,

( 2 ) Če obstoji ob času posredovanja dela tarifna
pogodba, ki velja za doticno stroko ali podjetje, ali če je
določena za iskano zaposlitveno mesto minimalna mezda,

53

se sme delo posredovati samo po pogojih veljavne tarife
ali določene mezde ali pa po boljših pogojih.

§ 103.

(*) Uprave za posredovanje dela morajo zahtevati
poročila o začetku in koncu stavk in izporov, referenti
za inšpekcijo dela in delavske zbornice pa morajo upra¬
vam za posredovanje dela zaprošena poročila redno
pošiljati.

( 2 ) Ob stavki ali izporu uprave za posredovanje dela
ne posredujejo dela za tista podjetja, kjer je stavka ali
izpor, dokler ne prenehata.

§ 104.

( 1 ) Uprave za posredovanje dela vrše posredovanje
dela praviloma v posebnih oddelkih za moške in za
ženske. Posredovanje dela za delavce vrše praviloma
uslužbenci, za delavke pa praviloma uslužbenke.

( 2 ) Oblastne uprave za posredovanje dela smejo po
posebni odobritvi osrednje uprave same ali sodeluje z
javnimi telesi ali dobrodelnimi društvi ustanavljati po¬
sebne naprave za posredovanje dela, predvsem za hišne
pomočnice, s pravico, pobirati pristojbine od delodajalcev
za opravljeno posredovanje.

( 3 ) Osrednja uprava predpiše način posredovanja
dela za kmetijske delavce in dninarje in tiste delavce,
za katere je potrebna posebna vrsta posredovanja dela
bodisi zaradi potrebnosti posebne socialne zaščite ali
zaradi posebnosti stroke.

2. Posredovanje dela za tuje državljane v državi in za
jugoslovanske državljane v inozemstvu.

§ 105.

(’) Uprave za posredovanje dela smejo posredovati
delo za tuje državljane, če imajo ti dovolitev za zaposlo-

54

vanje po predpisih uredbe o zaposlovanju tujih državlja¬
nov z dne 29. marca 1935.

( 2 ) Za mornarje, tuje državljane, smejo posredovati
uprave za posredovanje dela delo samo na ladjah tuje
zastave, če so državljani držav, ki so ratificirale med¬
narodno konvencijo o nameščanju mornarjev. Kljub temu
se sme posredovati delo tudi na domačih ladjah za osebe,
omenjene v § 71., odstavkih 1. in 2. teh pravil.

8. Posredovanje dela za mornarje.

§ 106.

(*) Za mornarje, razen za poveljnike, palubne in
strojne častnike in častnike občne službe, posreduje delo
izključno in brezplačno osrednja uprava kot osrednji in
nadzorni organ za posredovanje dela mornarjem po stro¬
kovni borzi dela za mornarje.

( 2 ) Za opravljanje poslov iz pristojnosti strokovne
borze dela za mornarje kakor tudi za nadzor nad izvr¬
ševanjem določb za zaščito dela mornarjev in luških de¬
lavcev se ustanavlja pri osrednji upravi oddelek za
socialno zaščito mornarjev, brodarjev in drugih delavcev.
Temu oddelku sme dodeliti minister za socialno politiko
in ljudsko zdravje na delo enega strokovnega inšpektorja
dela in enega uradnika pravnika.

( :1 ) Natančnejše določbe o poslovanju strokovne borze
dela za mornarje in njenih odsekov in o načinu posre¬
dovanja dela za mornarje, brodarje in luške delavce
izdaja minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
sporazumno z ministrom za promet. S temi predpisi se
določi področje samouprave, oddelka za socialno zaščito
mornarjev, brodarjev in luških delavcev, strokovne borze
dela in njenih odsekov pod okriljem javne službe za
posredovanje dela in skladno z določbami uredbe o ure¬
ditvi delovnih pogojev na morskih ladjah kraljevine
Jugoslavije z dne 29. marca 1935 kakor tudi ostalih
veljavnih predpisov.

55

4. Posredovanje dela za rudarske in topilniške delavce.

§ 107.

(*) Za rudarske in topilniške delavce posreduje delo
strokovna borza dela za preskrbo nezaposlenih rudar¬
skih in topilniških delavcev neposredno sama ali po
svojih odsekih ali pa posredno po glavnih bratovskih
skladnicah in podrejenih blagajnah pri posameznem rud¬
niku v soglasnosti s predpisi, ki veljajo za posredovanje
dela po javnih borzah dela.

( 2 ) Natančnejše določbe o ustroju in poslovanju stro¬
kovne borze dela za rudarske in topilniške delavce in o
načinu posredovanja dela za rudarske in topilniške de¬
lavce izdaja minister za socialno politiko in ljudsko
zdravje sporazumno z ministrom za gozdove in rudnike.

5. Splošno poslovanje.

§ 108.

j 1 ) Posle za posredovanje dela ravna za vso' državo
osrednja uprava. Nadzira poslovanje uprav in ustanov
za posredovanje dela in skrbi za izravnavo delovnega
trga med posameznimi krajevnimi upravami.

f) Posredovanje dela vrše oblastne in krajevne
uprave. Imajo prednost pri posredovanju dela pred vse¬
mi ustanovami in obrati za posredovanje dela, ki se mo¬
rajo pri posredovanju dela ravnati po njihovih navodilih.
Nasprotni dogovori nimajo veljave.

§ 109.

0) Osrednja uprava in njej podrejene uprave imajo
pravico, izdajati radi posredovanja dela posebne oglas¬
ne novine.

( 2 ) Osrednja uprava sme, kadar je to v korist javni
službi za posredovanje dela, odobriti izdajanje takih
oglasnih novin iz prednjega odstavka ustanovam in dru¬
štvom, če ne opravljajo tega posla radi zaslužka.

56

§ no.

Radi kar moči popolnega pregleda o nezaposle¬
nih delavcih morajo delodajalci in tudi vsa državna in
samoupravna telesa, ki odpuste več ko 5 delavcev hkrati,
to pristojni upravi za posredovanje dela prijaviti, in
sicer še istega dne, ko so bile odpovedi dane in delavci
odpuščeni, in navesti število odpuščenih delavcev in vrste
njih opravila. Osrednja uprava sme v isti namen vsa
podjetja, ki redno zaposlujejo več ko 5 delavcev, obvezati,
da morajo prijaviti pristojni upravi za posredovanje dela
prosta mesta, in sicer še istega dne, ko se ta mesta
izpraznijo.

( 2 ) Prav tako si morajo vsa državna in samoupravna
oblastva in koncesionirane družbe priskrbovati svoje
delovne moči predvsem po upravah za posredovanje dela,
zlasti pa tisti delodajalci, ki izvršujejo dela večjega ob¬
sega za državo, samouprave in mestne ali selske občine.

( 3 ) Na zahtevo uprav za posredovanje dela morajo
pristojna državna in samoupravna oblastva pravočasno
pošiljati o javnih delih, ki se nameravajo izvajati, o pri¬
bližnem številu za to potrebnih delavcev po kvalifikaciji
in predvidnem trajanju zaposlitve kakor tudi podatke o
številu nezaposlenih delavcev in ostale potrebne podatke
za poslovanje javne službe posredovanja dela.

VI. Ustanove za posredovanje dela.

§ m.

t 1 ) Za ustanove za posredovanje dela po teh pred¬
pisih se štejejo tiste ustanove za posredovanje dela in
službe delavskih in delodajalskih združb in dobrodelnih
društev kakor tudi javnih teles, ki opravljajo te posle,
toda ne radi zaslužka.

( 2 ) Prav tako se štejejo za ustanove za posredovanje
dela skladno s prednjim odstavkom tiste ustanove, ki
jih osnujejo javne borze dela radi preskrbe nezaposle¬
nih delavk ali kmetijskih delavcev ali vajencev (učencev)
s pomočjo delavskih, delodajalskih in dobrodelnih združb
ali javnih teles.

57

( 3 ) Take ustanove smejo poslovati poleg javnih borz;
dela in njih krajevnih uprav.

( 4 ) Za voditev ustanov za posredovanje dela je'
potrebna posebna dovolitev. Dovolitev daje osrednja;
uprava, ko je poprej zaslišala upravni odbor pristojne-
javne borze dela, brez plačila takse.

§ 112.

j 1 ) Prošnjo za dovolitev, da bi se smela voditi usta¬
nova za posredovanje dela, vlože združbe in telesa*
navedena v odstavku 1. prednjega paragrafa, pri pri¬
stojni javni borzi dela.

( 2 ) Prošnja mora obsegati:

a) naziv združbe ali telesa, ki prošnjo vlaga;

b) kraj z navedbo ulice in številke, kjer bo sedež;
poslovalnice za posredovanje;

c) navedbo stroke ali strok, za katere se prosi dovo¬
litev za posredovanje;

č) načrt prostorov in podatke o higienskih pogojih
za poslovanje v teh prostorih;

d) dva primerka pravil združbe ali telesa, ki prosi
dovolitve, potrjena po pristojnem oblastvu, za delavske
in delodajalske združbe pa po pristojni zbornici, iz ka¬
terih je razvidno, da ji je naloga, posredovati delo brez¬
plačno.

( 3 ) Pri osrednji upravi se osnuje knjiga ustanov za-
posredovanje dela, v katero se vpisujejo v smislu teh
predpisov izdane dovolitve in vse spremembe.

( 4 ) Dovolilo mora obsegati podatke, omenjene v
točkah a), b) in c) odstavka 2. tega paragrafa, in mora
posebej navajati, za katero stroko ali za katere stroke
velja. Na dovolilo se zapiše tudi številka vpisa v knjig;®
ustanov za posredovanje dela.

§ 113.

j 1 ) Združba ali telo, ki je dobilo dovolitev, voditi
ustanovo za posredovanje dela, mora prijaviti pristojni
javni borzi dela svojega voditelja kakor tudi vsako spre-

58

membo bodisi prostorov, bodisi voditeljeve osebe ali pa
organizacijskih pravil. Javna borza dela pošilja take
prijave s svojimi pripombami vred osrednji upravi v
pristojni postopek.

( 2 ) Voditelj (poslovalec) ustanove' za posredovanje
dela mora biti polnoleten in neoporečen, duševno in
telesno zdrav, pismen in sicer sposoben za službo in
mora uživati popolne grajanske pravice.

( 3 ) Ustanove, ki jim je izdana taka dovolitev, odgo¬
varjajo za pravilnost poslovanja moralno in gmotno. Ce
bi zlonamerno ali iz nemarnosti javno borzo dela oško¬
dovale, odgovarjajo solidarno z voditeljem ustanove za
povzročeno škodo; ni pa s tem izključen pregon po
kazenskem zakoniku.

§ 114.

Ustanove za posredovanje dela (odsek za posredo¬
vanje dela in službe) sindikalnih ali delodajalskih združb
smejo posredovati delo samo za delavce in uslužbence
svoje stroke oziroma za delavce in uslužbence, ki iščejo
zaposlitve v obratih, podjetjih in poslih, katerih imetniki
so člani dotične delodajalske ali prisilne združbe. Usta¬
nove za posredovanje dela sindikalnih združb ne smejo,
ne da bi to posebej dovolila osrednja uprava za posredo¬
vanje dela, omejiti posredovanje dela samo na svoje
člane, marveč morajo posredovati delo tudi za ostale
delavce dotične stroke. Osrednja uprava sme na obraz¬
ložen predlog upravnega odbora pristojne javne borze
dela in soglasno s prizadetimi združbami ustanovam za
posredovanje dela dovoliti posredovanje dela tudi za
druge ali sorodne stroke, če se bodo dohodki, ki se na¬
vajajo v § 116., odst. 2., teh predpisov, sorazmerno upo¬
rabljali za podpiranje delavcev teh strok in bo njih
predstavnikom zajamčena ustrezna udeležba pri upravi
ustanove.

( 2 ) V obsegu prednjega odstavka ustanove za posre¬
dovanje dela:

a) posredujejo delo za osebe, ki predlože pravilne
listine o istovetnosti (poslovno ali delavsko knjižico ali

59

sindikalno člansko knjižico), niso mlajše od 14 let ali
od dobe, ki se določi kot najmanjša starost za zaposlo¬
vanje po zakonskih predpisih;

b) sprejemajo prošnje za podporo od oseb, ki jih
vodijo v evidenci nezaposlencev, in opravljajo za svoje
člane vsa predhodna dejanja, potrebna za prejemanje
podpor za nezaposlenost, pri pristojni upravi za posredo¬
vanje dela;

c) opravljajo vse ostale posle v zvezi s posredova¬
njem dela, s statističnim poslovanjem in podpiranjem
nezaposlenih delavcev, ki jih odredi osrednja uprava ali
pristojna javna borza dela in za katere se zavežejo, ko
se jim izda dovolitev.

( 3 ) Ustanove za posredovanje dela združb ali teles,
ki niso niti delavske niti delodajalske strokovne združbe,
smejo dobiti dovolitev za posredovanje dela za eno ali
za več strok.

§ H5.

(*) Ustanove za posredovanje dela morajo voditi:

a) spisek, v katerega se vpisujejo nezaposleni de¬
lavci po redu prijav;

b) pregled o ponudbi in povpraševanju po delu po
redu prijav;

c) pregled poskušenih in uspešno izvršenih posre¬
dovanj.

( 2 ) Potrebne obrazce za 'opravljanje poslov, omenje¬
nih v prvem odstavku tega paragrafa, oddajajo 1  pristojne
javne 1  borze dela po lastni ceni.

§ 116.

( J ) Radi kritja izdatkov za pisarniške potrebščine,
kurjavo in razsvetljavo smejo pobirati te ustanove od
delavcev in delodajalcev za prijavo nezaposlenosti in za
opravljeno posredovanje pristojbino, katere višino določi
pristojni upravni odbor združbe ali telesa, čigar je usta¬
nova, odobruje pa pristojna javna borza dela.

( 2 ) 0 pobranih povračilih kakor tudi o izdatkih,
opravljenih v breme teh dohodkov, morajo 1  voditi usta-

60

nove za posredovanje dela redne knjige. Prebitek, ki se
pokaže pri pobranih povračilih konec leta, se mora upo¬
rabiti za podpiranje nezaposlenih delavcev.

§ 117.

(‘) Redni nadzor nad poslovanjem ustanov za posre¬
dovanje dela vrši krajevno pristojna javna borza dela
neposredno ali po svojih krajevnih upravah.

( 2 ) Vrhovni nadzor nad poslovanjem ustanov za po¬
sredovanje dela vrši osrednja uprava.

( 3 ) Ob hujši pregrešitvi zoper veljavne predpise sme
osrednja uprava izdano dovolitev razveljaviti, ko je po¬
prej zaslišala pristojno javno borzo dela.

( 4 ) Zoper odločbo o razveljavitvi ali o odvzemu do¬
volitve za posredovanje dela se sme pristojni upravni
odbor uprave za posredovanje dela v 15 dneh od dne
vročitve odloka pritožiti preko osrednje uprave na mini¬
stra za socialno politiko in ljudsko zdravje, ki odloči
dokončno.

VII. Obrti za posredovanje dela.

§ H8.

j 1 ) Obrti za posredovanje dela (privatno-profesional-
ne borze dela ali zasebne pisarne za posredovanje dela
in službe) so tisti obrti, ki se bavijo s posli posredovanja
dela radi zaslužka.

( 2 ) Dovolitev za otvoritev in voditev takih obrtov
se sme izdati samo osebi, ki spolnjuje občne pogoje za
samostojno voditev obrta, ki ima za to potrebno občno
in strokovno izobrazbo, ki je neoporečena in ki ima v
ta namen ustrezne higienske prostore.

( 3 ) Dovolitve se smejo dajati samo za tiste kraje,
kjer ni uprav za posredovanje dela. Dovolitve veljajo
samo do preklica.

§ 119.

j 1 ) Dovolitve 1  za voditev obrta za posredovanje dela
daje po zaslišanju pristojne javne borze dela upravnik
mesta Beograda ali pristojni ban.

61

( 2 ) Da se izda dovolitev, je treba položiti varščino,
ki znaša v krajih do 50.000 prebivalcev 2.000 dinarjev,
v krajih do 100.000 prebivalcev 5.000 dinarjev, v krajih
nad 100.000 prebivalcev pa 10.000 dinarjev v gotovini
ali v državnih papirjih po borznem tečaju. Varščina se
polaga pri pristojni oblastni upravi, ki ijo naloži plodo-
nosno pri Državni hipotekarni banki, dohodek od obresti
pa prepušča imetnikom dovolitve na prosto razpolago.

§ 120 .

j 1 ) Obrt za posredovanje dela sme voditi samo
oseba, kateri je bila. dana dovolitev. Upravnik mesta
Beograda ali pristojni ban sme v opravičenih primerih
dovoliti, da se vodi obrt po namestniku. Ni dopustno
otvarjati podružnice ali oddajati obrt v zakup.

( 2 ) Brez posebne dovolitve ministrstva za socialno
politiko in ljudsko zdravje se ne more voditi obrt za
posredovanje dela obenem z drugim obrtom, nikdar in
nikakor pa ne v zvezi z gostinskim obrtom.

§ 121 .

Imetniku dovolitve je prepovedano dajati ali spre¬
jemati predjeme ali sprejemati varščine za posredovana
mesta. Višina pristojbine za posredovanje mora biti do¬
ločena s poslovnikom in ne sme znašati več ko 10% pogo¬
jene mesečne plače. Od delavcev se pobere samo polovica
pristojbine. Za prejeto posredniško nagrado mora izdati
lastnik obrta ali voditelj obrta stranki redno izpolnjeno
pobotnico. Poslovnik potrdi oblastvo, ki je izdalo dovo¬
litev, ko je poprej zaslišalo pristojno javno borzo dela.

§ 122 .

(') Imetniki dovolitve morajo voditi posebno knjigo,
v katero vpisujejo ime in priimek delavca in številko
listine o njegovi istovetnosti, označbo oblastva, ki je
listino izdalo, dan prijave, ime in priimek delodajalca
in vrsto podjetja, kjer je delavec zaposlen, dan zaposlitve
in pristojbino, pobrano za opravljeno posredovanje.

62

Knjige morajo biti ob vsakem času na vpogled pristojnim
oblastvom, kamor spadajo v tem primeru tudi javne
borzo dela in njih krajevne uprave.

( 2 ) Imetniki dovolitve morajo pošiljati pristojnim
upravam za posredovanje dela redna poročila o številu
prijavljenih delavcev, njih poklicu, številu razpoložljivih
prostih mest, številu opravljenih posredovanj, višini
pogojenih plač in o nadrobnejših okolnostih zaposlovanja
in se ravnati pri sestavljanju teh poročil po navodilih
javne borze dela.

VIII. Denarno poslovanje javne službe za posredo¬
vanje dela.

1. Sredstva.

§ 128.

i 1 )  Dohodki, s katerimi razpolaga javna služba za
posredovanje dela, so redni in izredni.

( 2 ) Redni dohodki so doklade za borze dela, pobrane
na podstavi zakonskih pooblastitev.

( 3 ) Izredni dohodki so:

a) dohodki od taks za potne olajšave po veljavnih
pravilnikih;*

b) dohodki od prodaje obrazcev v smislu uredbe o
zaposlovanju tujih državljanov z dne 29 marca 1935.;**

c) dotacije in krediti za javna dela, določeni v
uredbi o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1934.;***

č) obresti in ostali izredni dohodki.

( 4 ) Sredstva službe za posredovanje dela in preskrbo
nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev in name¬
ščencev se dobivajo iz posebnega prispevka, ki se pobira
od zaslužka delavcev in nameščencev. Ta prispevek pla-

* »Službeni list« št. 357/56 iz 1. 1931., št. 786/100 iz
1. 1932. in št. 140/19 iz 1. 1935.

** »Službeni list« št. 263/36 in (pravilnik) št. 561/83
iz 1. 1935.

*** »Službeni list« št. 739/99 iz 1. 1934.

63

čujeijo naspol delavci ali nameščenci in njih delodajalci.
Prispevki se stekajo v sklad za preskrbo nezaposlenih
rudarskih delavcev pri vsaki posamezni glavni bratovski
skladnici za zavarovanje delavcev in nameščencev pri
podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone v kraljevini
Jugoslaviji.

§ 124.

Delavci, ki so zavezani zavarovanju, ki pa niso za¬
varovani pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev
in njegovih organih, morajo plačevati doklade za borze-
dela v sklad za posredovanje dela in neposredno pod¬
piranje nezaposlenih delavcev, če ne ustanove posebnih
strokovnih borz dela po odstavkih 1. in 2. § 61. teh
predpisov. Prispevki takih delavcev za nezaposlenost pa
nikakor ne morejo biti manjši od doklad za borze dela;,
v tem primeru se stekajo doklade v dobro dotične stro¬
kovne borze dela po odbitku 5%, ki gredo osrednji
upravi.

§ 125.

(*) Doklada za javne borze dela znaša od dne 1. sep¬
tembra 1937. dalje eno petino prispevkov za zavarovanje
delavcev za bolezen po zakonu o zavarovanju delavcev
z dne 14. maja 1922.

( 2 ) Za to doklado veljajo predpisi VIII. poglavja
zakona o zavarovanju delavcev glede dolžnosti, plačevati
prispevke za zavarovanje, s tem, da obremenja polovica
zneska doklade delodajalce, polovica pa delavce (na¬
meščence).

( 3 ) Doklado pobira osrednji urad za zavarovanje
delavcev obenem s prispevki za zavarovanje delavcev.

§ 126.

0) Osrednji urad odbije od vseh doklad, pobranih za
borze dela, 3'5% za stroške pobiranja in 1 ' 5 %  kot po¬
vračilo za preskušanje članstva in dajanje statističnih
in računskih podatkov, potrebnih za poslovanje ob po¬
sredovanju dela, skupaj torej 5%.

64

( 2 ) Osrednji urad nakazuje redno, najkasneje pa do
20. dne v mesecu vse doklade, pobrane za borze dela,
odbivši 5%, Državni hipotekarni banki v Beogradu z d
račun sklada za posredovanje dela in neposredno pod¬
piranje nezaposlenih delavcev.

( 3 ) Osrednji urad obvešča osrednjo upravo o višini
doklad, pobranih za borze dela, in o njih nakazovanju.
Če se nakazovanje zakasni, se obremenijo dotični zneski
za dobo zakasnitve po obrestni meri Državne hipote¬
karne banke.

§ 127.

(0 Od doklad, pobranih za borze dela, pridrži osred¬
nji urad za zavarovanje delavcev sebi 5%, osrednja
uprava pa sebi 5%. Ostanek 90% se razdeli na območja
posameznih javnih borz dela v razmerju, kakor so bile
doklade pobrane.

( 2 ) Pobrane doklade porazdeli na posamezne javne
borze dela osrednja uprava po poročilih osrednjega
urada za zavarovanje delavcev. Obračunja jih šest¬
mesečno tako, da še nakažejo iz sklada za posredovanje
dela in neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev
v dobro računa oblastnih uprav za posredovanje dela
pri Državni hipotekarni banki doklade, zbrane v času
od dne 1. januarja do dne 30. junija vsakega leta, dne
1. januarja naslednjega leta, doklade, zbrane od dne
1. julija do dne 31. decembra, pa dne 1. julija nasled¬
njega leta. Če se nakazilo zakasni, se obremene dotični
zneski za čas zakasnitve po obrestni meri Državne
hipotekarne banke.

§ 128.

( 1 ) Denarno poslovanje opravljajo osrednja uprava
in javne borze dela po Državni hipotekarni banki, po
Poštni hranilnici in po banovinskih hranilnicah.

( 2 ) Blagajniške gotovine se smejo imeti, če je to iz
administrativno-tehničnih razlogov potrebno, tudi v dru¬
gih bankah, ki so dovolj varne; njih znesek pa ne sme
presegati višino tekočih potreb poslovanja.

65

( 3 ) Gotovina v blagajni ne sme presegati potrebe za
predvidna izplačila v naslednjih 7 dneh; ob sklepu vsako¬
dnevnega blagajniškega poslovanja ne sme ostati v bla¬
gajni več gotovine, kot znašata varščini šefa in blagaj¬
nika.

( 4 ) Osrednja uprava mora voditi evidenco o dohodkih
javne službe za posredovanje dela in skrbeti za njih
pravočasno pobiranje in pravilno porazdelitev. Doklade
za bo>rze dela obračuna osrednja uprava z osrednjim ura¬
dom za zavarovanje delavcev.

2 .  Proračun in zaključni račun.

§ 129.

(‘) Uprave za posredovanje dela razpolagajo s svojo
imovino v mejah odobrenega letnega proračuna.

( 2 ) Javne borze dela morajo izdelati najkasneje 3 me¬
sece pred iztekom proračunskega leta proračunski pred¬
log in ga predložiti ravnateljstvu na vpogled, ki ga pred¬
loži 15 dni kasneje s svojimi pripombami vred uprav¬
nemu odboru.

( 3 ) Upravni odbor pošlje najkasneje 2 meseca pred
iztekom proračunskega leta ugotovljeni proračunski pred¬
log osrednji upravi.

( 4 ) Najkasneje 40 dni pred iztekom proračunskega
leta izdela osrednja uprava proračunski predlog za javno
službo za posredovanje dela in ga predloži predsedni-
štvu, ki ga obravnava in najkasneje do konca predpo-
slednjega meseca proračunskega leta ugotovi.

( 5 ) Osrednji odbor odobri v svojem rednem zaseda¬
nju po predlogih predsedništva proračun razhodkov in
dohodkov javne službe za posredovanje dela. Proračun
mora biti odobren najkasneje dne 31. decembra kot po¬
slednjega dne v tekočem proračunskem letu.

( 6 ) Ce ne bi osrednji odbor odobril proračuna do
dne 31. decembra, se podaljša stari proračun za najdalj
eno leto dni.

5

66

( 7 ) Osrednji odbor sklene ob odobritvi letnega pro¬
računa proračunske določbe, ki veljajo samo za dotično
proračunsko leto.

§ 130.

j 1 ) Za osnovo proračunu je vzeti poslednji triletni
povpreček za borze dela pobranih doklad po odbitku
tangent za stroške pobiranja. Za poslednje leto se vzame
leto neposredno pred dotičnim proračunom, Izredni do¬
hodki, ki se obnavljajo obdobno, se postavijo v proračun
v najvišjem znesku poslednjega triletnega povprečka.
Ostali izredni dohodki spadajo v proračunska sredstva in
se izkazujejo v posebnih postavkah zaključnega računa.

( 2 ) Za upravne stroške, osebne in materialne, ih za
stroške posredovanja dela ne smejo porabiti javne borze
dela skupaj več ko 20% triletnega povprečka za posa¬
mezno upravo, 15% pa za javno službo posredovanja dela
skupaj. Oblastne uprave, ki bi z 20% ne mogle poravnati
svoje upravne stroške, se podrede drugi ali drugim
oblastnim upravam kot njih krajevne uprave.

( 3 ) Skupni izdatki za samoupravno in kontrolno služ¬
bo ne smejo znašati več ko 2% triletnega povprečka
vseh doklad, pobranih za borze dela. V te izdatke spa¬
dajo honorarji članom samoupravnih organov in predstav¬
nikom glavne kontrole in njih potni stroški.

§ 131.

j 1 ) Uprave za posredovanje dela morajo izdelati naj¬
kasneje v 15 dneh, ko se računsko leto konča, predlog
zaključnega računa in ga predložiti predsedništvu ozi¬
roma upravnemu odboru v potrditev.

( 2 ) Najkasneje mesec dni, ko se računsko leto konča,
se mora predložiti zaključni račun osrednjemu odboru v
odobritev. Obenem z zaključnim računom se predloži
poročilo o občnem poslovanju uprav za posredovanje
dela.

( 3 ) Osrednji odbor odobri v prvem rednem letnem
zasedanju zaključni račun po poročilih predsedništva in

©<?

upravnih odborov; razrešnico pa da na podstavi sklepa
osrednjega odbora predsedništvo.

3. Upravljanje imovine.

§ 132,

j 1 ) Ce ima javna služba za posredovanje dela zadost-
mesečnem obračunu kakor tudi posebne dotacije občne¬
ga rezervnega sklada in ostali izredni dohodki se stekajo
v dobro računa oblastnih uprav za posredovanje dela pri
Državni hipotekarni banki. Javne borze dela razpolagajo
s temi sredstvi v mejah proračuna in pristojnih poobla¬
stitev. Ostanek, zlasti pa prebitki dohodkov in proračun¬
ski prihranki so računska glavnica rezervnega sklada, s
katero se sme razpolagati samo po pooblastitvi v prora¬
čunskih določbah in po rešitvah pristojnih samouprav.

( 2 ) Rezervni sklad se mora uporabiti za to, da se
okrepijo sredstva za podpiranje nezaposlenih delavcev,
da se dajejo posojila in odobrujejo krediti za gradnjo
delavskih stanovanj, socialnih naprav in uradnih po¬
slopij.

( 3 ) Izvrševalni organi samouprav: predsedništvo za
osrednjo upravo, ravnateljstva za javne borze dela in
njih krajevne uprave otvarjajo trimesečne kredite v
smislu proračunskih določb.

( 4 ) Do 10. dne vsakega meseca predlože šefi uprav
za posredovanje dela izvrševalnim organom svojih samo¬
uprav poročilo o stanju in o porabi kreditov za prejšnji
mesec.

( 6 ) Trimesečni krediti se otvarjajo po dejanskih po¬
trebah uprave za dotično trimesečje v mejah razpolož-
nih proračunskih sredstev. Pri tem. je upoštevati skušnje
prejšnjih let. Ob neodložni potrebi sme otvoriti ravna¬
teljstvo še dodatne kredite.

( 6 ) Pri otvarjanju kreditov krajevnim upravam mo¬
rajo oblastne uprave gledati na sorazmernost teh kreditov
z višino doklad, pobranih v območju dotične uprave.
Spore med oblastnimi in krajevnimi upravami rešuje na
pritožbo nadzornega odbora predsedništvo.

5 *

68

§ 133.

(‘) Naloge za razpolaganje z otvorjenimi krediti iz¬
daja šef uprave; sopodpisujeta jih pa predsednik in en
član izvrševalnega odbora samouprave. Svoje podpise
morajo deponirati pri denarnih zavodih, pri katerih ima¬
jo imovino naloženo.

( 2 ) Naloge za izplačila iz blagajniške gotovine pod¬
pisuje šef uprave za posredovanje dela, vršilec dolžnosti
starešine pa z njegovo pooblastitvijo.

(®) Naloge za potovanje članov osrednjega odbora,
predsednikov in predstavnika glavne kontrole in usluž¬
bencev osrednje uprave izdaje predsednik osrednjega
odbora, za potovanje ostalih članov samouprav in šefov
javnih borz dela predsednik upravnega odbora, za vse
ostale uslužbence pa šef javne borze dela.

4. Knjigovodstvo.

§ 134.

(') Osrednja uprava in javne borze dela vodijo dnev¬
nik, glavno knjigo, blagajniški dnevnik, inventarno knjigo
in ostale pomožne knjige.

( 2 ) Osrednja uprava vodi poleg tega osrednje knjigo¬
vodstvo o dokladah, predpisanih in pobranih za borze
dela, in o izrednih dohodkih javne službe za posredova¬
nje dela. V ta namen vodi dnevnik, glavno knjigo in
ostale pomožne knjige osrednjega knjigovodstva.

( 3 ) Osrednja uprava izdaja po potrebi občna pravila
za voditev knjigovodstva kakor tudi posebna pravila
za knjigovodstvo javnih borz dela in njih krajevnih
uprav, ki so zavezane opravljati javno službo za posre¬
dovanje dela.

5. Nadzor nad denarnim poslovanjem.

§ 135.

(*) Osrednja uprava vrši nad poslovanjem uprav za
posredovanje dela poseben nadzor s posebnim ozirom
na denarno stran. Ta nadzor je v voditvi kontrole, da

69

se ravnajo uprave za posredovanje dela po veljavnih
predpisih, da zadoščajo zakonitim obveznostim in da
porabljajo svoje dohodke za namene, opredeljene s temi
predpisi in s proračunskimi določbami. V ta namen mora
po izkazani potrebi, najmanj pa enkrat na leto celotno
denarno upravo javnih borz dela preskusiti in ukreniti
vse, česar je treba, da se ugotovljeni pogreški in nedo-
statki popravijo.

( 2 ) Ravnateljstva in nadzorni odbori morajo pregle¬
dati najmanj enkrat vsake tri mesece denarne listine,
zlasti tiste, ki se nanašajo na izplačila podpor, in po¬
staviti na pregledane listine svojo vizo. Sporne izdatke
predlože upravnemu odboru v končno odločitev.

( 3 ) Poleg te obdobne kontrole po ravnateljstvu mora
predsednik samouprave denarno poslovanje javne borze
dela in njenih krajevnih uprav stalno opazovati in pri
borzi dela in njenih krajevnih upravah vse ukreniti,
česar je treba, da se nepravilnosti pri denarnem poslo¬
vanju odpravijo.

§ 136 .

(') Neposredno kontrolo denarnega poslovanja pri
osrednji upravi vrši predstavnik glavne kontrole pri
osrednji upravi. Osporava vsako nepravilno izplačilo in
poroča o tem predsedništvu, ki odloči o vsakem posa¬
meznem primeru dokončno.

( 2 ) Predstavnik glavne kontrole je upravičen pre¬
gledati obdobno, zlasti pa ko se sestavljajo zaključni ra¬
čuni, denarno poslovanje uprav za posredovanje dela in
predložiti svoje pripombe predsedništvu, ki odloči o vsa¬
kem posameznem primeru dokončno.

( 3 ) Vse odločbe gmotne narave, ki jih izda minister
za socialno politiko in ljudsko zdravje po svoji pristoj¬
nosti, so izvršne, kolikor ni nanje podal svoje pripombe
predstavnik glavne kontrole pri osrednji upravi. 0 pri¬
pombah na rešitve ministra za socialno politiko in ljudsko
zdravje odloči glavna kontrola.

70

IX. Gradnja delavskih stanovanj in poslopij službe
za posredovanje dela.

§ 137.

(‘) Če  ima javna služba za posredovanje dela zadost¬
ne prihrane za zavarovanje podpor nezaposlenim delav¬
cem in za opravljanje rednih poslov za posredovanje
dela, se smeijo uporabiti sredstva rezervnih skladov jav¬
nih borz dela za gradnjo delavskih stanovanj in poslopij
tako za uradne prostore uprav za posredovanje dela
kakor za preskrbo nezaposlenih delavcev.

( 2 ) Sredstva za te namene se določajo v letnem pro¬
računu s proračunskimi določbami.

( 3 ) Poslopja, omenjena v prednjem odstavku 1., grade
praviloma posamezne občine. Uprave za posredovanje
dela smejo dovoljevati takim občinam potrebna posojila,
ki se morajo najkasneje v 25 letih odplačati. Obrestna
mera se določi po višini obresti, ki jih odobruje Državna
hipotekarna banka dotični upravi za posredovanje dela
na dan dovolitve posojila. Stroški, ki nastanejo v zvezi z
dovolitvijo posojila, obremenjajo posojilojemnika.

( 4 ) Posojilo se dovoli s pogodbo, ki mora navajati
višino dovoljenega posojila, višino obrestne mere, od¬
plačilni rok, višino letnih odplačil, namen poslopja, za¬
vezo, da se porabi posojilo v namene, določene s po¬
godbo, zavezo, da se bodo redno plačevala letna odplačila
in požarna zavarovalna premija za poslopja, konvencij¬
ske kazni, pravico javnih borz dela, da takoj ves ostanek
posojila izterjajo, če bi se pogodbene zaveze ne spol¬
njevale, in kolikor se grade delavska stanovanja, pogoje,
po katerih pridobi delavec lastninsko pravico do hiše.
Posojilo se sme dovoliti samo na podstavi zastavne pra¬
vice, vknjižene na prvem mestu na stavbišče in na po¬
slopje ali na druge nepremičnine občine, ali na druga
zadostna poroštva. Zadostnost poroštva oceni predsed-
ništvo.

71

§ 138.

( 1 ) Kolikor se uporabijo ta posojila za gradnjo cene¬
nih delavskih stanovanj, morajo služiti stanovanja delav¬
cem, zavarovanim po predpisih zakona o zavarovanju de¬
lavcev. Hiše se smejo odstopiti v last samo zavarovanim
delavcem, ki imajo tedaj članstvo, potrebno za pridobi¬
tev pravice do redne podpore po teh predpisih. V prodaj¬
no ceno se smejo zaračunati samo dejanski izdatki za
.gradnjo hiše in za nakup stavbišea.

( 2 ) Ce bi med odplačilom posojila zašli zavarovani
delavci, ki so dotične hiše kupili, v trajno nemočnost,
posojila odplačevati, in teh odplačil ne bi mogli oprav¬
ljati niti, če bi se odplačilni rok podaljšal, se smejo od¬
stopiti hiše drugim delavcem, če pa takih ni, drugim
osebam, predvsem tistim, ki so po svojem gospodarskem
položaju vredni socialne zaščito.

( 3 ) Poslopja za preskrbo nezaposlenih delavcev slu¬
žijo predvsem za dajanje hrane in prenočišča nezaposle¬
nim delavcem, za ogrevalnice, za ustvarjanje zavetišč,
javnih kopališč in drugih naprav, ki so neobhodno po¬
trebne za zaščito delavcev in njih rodbin.

§ 139.

(*) Osrednja uprava in javne borze dela smejo same
graditi poslopja za svoje uradne prostor© in za preskrbo
nezaposlenih delavcev, zlasti v krajih, kjer ne bi mogle
dovoliti občinam posojila za gradnjo teh poslopij zato,
ker zaradi drugih obveznosti občine odplačevanje poso¬
jila ne bi bilo zavarovano ali ker bi bilo oteženo.

( 2 ) V namene, omenjene v prednjem odstavku, smejo
porabiti uprave za posredovanje dela samo tisti del
rezervnih sredstev, ki se more zavarovati z naložbo v
nepremičnine. Ta odstotek znaša največ 10% za borze
dela pobranih doklad.

§ 140.

(*) Rešitve, omenjene v tem poglavju, izdajajo uprav¬
ni odbori. Rešitve postanejo izvršne, ko jih predsedništvo

72

odobri. Za osrednjo upravo izdaja te rešitve predsed-
ništvo. Kešitve osrednje uprave so izvršne.

( 2 ) Uporaba sredstev javne službe za posredovanje
dela za gradnjo delavskih stanovanj spada pod odobritev
ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.

( 3 ) Osrednja uprava izda pravilnik o podeljevanju
hipotekarnih posojil iz sredstev javne službe za posredo¬
vanje dela.

X. Kazili.

§ 141.

j 1 ) V denarju od 50 do 3.000 dinarjev po velikosti
podjetja se kaznuje lastnik podjetja in samoupravno telo,
ki odpusti hkrati več ko 5 delavcev in ne prijavi odpu¬
stitve najbližji upravi za posredovanje dela (§ 110.).

( 2 ) V denarju od 100 do 3.000 dinarjev po velikosti
podjetja se kaznuje vsako podjetje, ki pridobiva domačo
delovno moč bodisi poedinično bodisi kolektivno za račun
tujih podjetij brez poprejšnje dovolitve pristojnega obla-
stva (§ 105.). Z isto kaznijo se kaznuje, kdor si pri¬
dobiva ob stavki ali izporu potrebno osebje po upravi
za posredovanje dela na podstavi neresničnih izkazov
(§ 103/2).

( 3 ) V denarju od 500 do 5.000 dinarjev po velikosti
podjetja in ne glede na kazni, določene z zakonom o
obrtih. se kaznuje, kdor ustanovi obrt za posredovanje
dela (privatno-profesionalno borzo dela ali pisarno za
posredovanje dela in službe) ali take borze dela ne
zapre v letu dni od dne ustanovitve uprave za posredo¬
vanje dela protivno naredbi ministra za socialno politiko
in ljudsko zdravje (§ 118/3).

( 4 ) Vse te kazni izreka pristojni inšpektor dela. Zo¬
per njegove odločbe imajo interesenti pravico pritožbe na
ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje v 14 dneh
od dne vročitve odločbe.

§ 142.

(') V denarju do 10.000 dinarjev se kaznuje, kdor
posreduje delo za mornarje, izvzemši poveljnike, palubne

7 $

in strojne častnike in častnike občne službe, protivno
določbam teh predpisov in pravilnika o organizaciji in
poslovanju ijavnih uradov za nameščanje mornarjev.

( 2 ) Za poizvedovanje in kaznovanje dejanj po pred¬
njem odstavku, kolikor ne spadajo pod kazenski zakonik,
so pristojna luška oblastva. Zoper odločbe luških obla-
stev je dopustna pritožba na direkcijo pomorskega pro¬
meta v 14 dneh od dne vročitve razsodbe. Odločba
direkcije pomorskega prometa je dokončna.

XI. Prehodne in končne določbe.

§ 143.

(') Do dokončne razdelitve oblasti za javne borze-
dela, ki jo izvrši minister za socialno politiko in ljudsko
zdravje z naredbo, je oblastna razdelitev ijavnih borz
dela naslednja:

a) javna borza dela v Beogradu s podružnicama v
Nišu in Skoplju in ekspoziturama v Bitolju in Kotoru
za območja okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v
Beogradu, Nišu in Skoplju in za bokokotorski, cetinjski,
andrijeviški, nikšiški, šavniški, danilovgradski, pod-
goriški, kolašinski in barski srez okrožnega urada za;
zavarovanje delavcev v Dubrovniku;

b) javna borza dela v Zagrebu s podružnicama v
Osijeku in na Sušaku in ekspoziturama v Karlovcu in
Slavonskem Brodu za območja okrožnih uradov za zava¬
rovanje delavcev na Sušaku, v Karlovcu, Osijeku in
Zagrebu;

c) javna borza dela v Ljubljani s podružnico v Mari¬
boru in ekspoziturama v Celju in Murski Soboti za
območje okrožnega urada za zavarovanje delavcev v
Ljubljani;

č) javna borza dela v Splitu z ekspoziturama v
Dubrovniku in Šibeniku za območje okrožnega urada v
Splitu in za metkoviški in dubrovniški srez okrožnega
urada za zavarovanje delavcev v Dubrovniku;

d) javna borza dela v Sarajevu s podružnico v
Banjaluki in ekspoziturama v Tuzli in Mostarju za ob-

74

močje okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Banja¬
luki, Sarajevu in Tuzli in za mostarski, konjiški, stolski,
nevesinjski, gataški, ljubinjski, ljubuški, bileški in tre-
binjski srez okrožnega urada za zavarovanje delavcev
v Dubrovniku;

e) javna bo-rza dela v Novem Sadu s podružnico v
Subotici in ekspoziturama v Somboru in Petrovem gradu
za območje okrožnih uradov v Novem Sadu, Petrovem
gradu, Somboru in Subotici.

( 2 ) Območja bolniških blagajn »Trgovačke omladine«
v Beogradu, »Merkurja« v Zagrebu in »Trgovskega bol¬
niškega podpornega društva« v Ljubljani se razmejujejo
po oblastih javnih borz dela.

( 3 ) Doklade za borze dela, ki jih pobira okrožni urad
za zavarovanje delavcev v Dubrovniku, se porazdeljujejo
do dne 31. decembra 1938. na območja javnih borz dela
v Splitu, Beogradu in Sarajevu po naslednjem ključu:
Split dobiva 47%, Beograd 25% in Sarajevo 28% po tem
okrožnem uradu za zavarovanje delavcev pobranih doklad.

§ 144.

( 1 ) Vse ustanove za posredovanje dela (borze dela
ali odseki za posredovanje dela, ki niso obrti), ki poslu¬
jejo na dan, ko stopijo ti predpisi v veljavo, se morajo
prilagoditi določbam, ki se nanje nanašajo.

( 2 ) V ta namen morajo mestne in občinske uprave,
javna telesa, delavske in delodajalske združbe, delo¬
dajalske prisilne združbe, dobrodelna društva in združbe
s podobnimi nameni, ki imajo ustanove za posredovanje
dela, najkasneje v 6 mesecih od dne, ko stopijo ti pred¬
pisi v veljavo, vložiti prošnjo, da dobe dovolitev, in pri¬
javiti voditelja ustanove po §§ 113. in 114. teh predpisov.
Ustanovam, ki se ne ravnajo v označenem roku po
določbah tega paragrafa, se ustavi vsako nadaljnje poslo¬
vanje za posredovanje dela.

( 3 ) Vse kraljevske banske uprave in uprava mesta
Beograda morajo podati v 6 mesecih od dne uveljavitve
teh predpisov ministrstvu za socialno politiko in ljudsko

75

zdravje za osrednjo upravo poročilo o vseh ustanovah za
posredovanje dela v svojem območju z naslednjimi
podatki: naziv združbe ali javnega telesa, ki ijih je osno¬
valo, kraj, kjer ustanova posluje, in osebni podatki o
voditelju dotične ustanove.

( J ) Dokler se ne izda pravilnik o ureditvi posredo¬
vanja dela in podpiranju mornarjev in brodarjev skladno
s predpisi člena 9. uredbe o ureditvi delovnih pogojev
na pomorskih ladjah kraljevine Jugoslavije in po teh
predpisih, veljajo določbe za posredovanje dela in pod¬
piranje nezaposlenih delavcev po teh predpisih.

( 2 ) V 6 mesecih od dne uveljavitve pravilnika o ure¬
ditvi posredovanja dela in podpiranju mornarjev in
brodarjev se morajo likvidirati vse obstoječe ustanove
in obrti za posredovanje dela za mornarje in brodarje,
izvzemih ustanove za posredovanje dela, ki poslujejo za
kapitane, palubne in strojne častnike in za častnike
občne službe.

(') Dokler se ne izdajo splošni soglasni predpisi,
veljajo za preskrbo nezaposlenih rudarskih in topilniških
delavcev naslednji predpisi:

a) pravila bratovske skladnice za zavarovanje
delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo
pod rudarske zakone, R. št. 3.600 z dne 16. februar¬
ja 1933. ;*

b) pravilnik o organizaciji, sredstvih in poslovanju
sklada za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topil¬
niških delavcev, bivših polnopravnih članov bratovske
skladnice v kraljevini Jugoslaviji, R. št. 762 z dne 16. ja¬
nuarja 1932.,** spremenjen in dopolnjen s pravili, nave¬
denimi pod točko a);

* »Službeni list« št. 244/37 iz 1. 1933.

** »Službeni list« št. 191/16 iz 1. 1932.

§ 145.

§ 146.

76

c) naredba ministra za gozdove in rudnike o višini in
pobiranju prispevkov za sklad za preskrbo nezaposlenih
rudarskih delavcev R. št. 6889 z dne 29. julija 1933.;*

č) naredba ministra za gozdove in rudnike o podpi¬
ranju nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev
jugoslovanskih državljanov, ki se vračajo iz inozemstva
in nimajo pogojev za dobivanje podpore po veljavnih
predpisih, R. št. 13.608/1934 z dne 26. junija 1935.**

( 2 ) Posle strokovne borze dela rudarskih in topil¬
niških delavcev in nameščencev opravlja osrednji odbor
za preskrbo nezaposlenih rudarskih in topilniških delav¬
cev s sedežem v Beogradu, in sicer neposredno ali pa
po glavnih in krajevnih bratovskih skladnicah v državi
ob vrhovnem nadzoru ministrstva za gozdove in rudnike,

( 3 ) Osrednji odbor za preskrbo nezaposlenih rudar¬
skih in topilniških delavcev v Beogradu je vrhovni samo¬
upravni organ te službe. Sestavljajo ga:

a) en delegat ministrstva za gozdove in rudnike, od¬
delka za rudarstvo, kot predsednik;

b) po en zastopnik delavcev in delodajalcev ali
njegov namestnik, ki iju izvolijo izmed sebe glavni
upravni odbori posameznih glavnih bratovskih skladnic;

c) en predstavnik osrednje uprave.

( 4 ) Kot izvrševalni samoupravni organ strokovnega
odbora se sestavi izmed članov osrednjega odbora izvrše¬
valni odbor iz treh oseb, ki mu načeluje predsednik
osrednjega odbora za preskrbo nezaposlenih rudarskih in
topilniških delavcev.

( 5 ) Osrednji odbor in njegov izvrševalni odbor vodita
celotno službo za posredovanje dela in podpiranje neza¬
poslenih rudarskih in topilniških delavcev, ki jo oprav¬
ljata bodisi neposredno bodisi po glavnih bratovskih
skladnicah v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in
Splitu kakor tudi po podrejenih skladnicah pri posa¬
meznih rudnikih.

* »Službeni list« št. 463/72 iz 1. 1933.

** »Službeni list« št. 412/62 iz 1. 1935.

77

§ 147.

(‘) Do dne 1. julija 1938. se izplačujejo podpore po
predpisih naredbe o izvajanju uredbe o organizaciji po¬
sredovanja dela z dne 20. avgusta 1928. Poleg teh podpor
se smejo izplačevati dodatni obroki k rednim podporam,
in sicer: osebam, ki uživajo po tej naredbi redno podporo
2 tednov, še 1 tedenski obrok; osebam, ki uživajo redno
podporo 3 tednov, še 2 tedenska obroka; osebam, ki uži¬
vajo redno podporo 4 tednov, še 3 tedenske obroke;
osebam, ki uživajo redno podporo 5 tednov, še 4 teden¬
ske obroke, osebam, ki uživajo redno podporo 6 tednov,
pa še 6 tedenskih obrokov.

( 2 ) Doklado na enoletno in dvoletno nepretrgano
članstvo se izplačujejo, ko se doseže popolni proračunski
uspeh zvišbe doklad za borze dela na petino prispevkov
za zavarovanje za bolezen. Sorazmerno temu uspehu bodo
znašali skupni upravni stroški za leto 1939. 25%, za
leto 1940. 20%, za leto 1941. pa 15%.

( 3 ) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
sme uporabiti iz tekočih dohodkov sklada za neposredno
podpiranje nezaposlenih delavcev v breme občnega re¬
zervnega sklada 20,000.000 dinarjev za podeljevanje po¬
sojil za gradnjo cenenih delavskih stanovanj in naprav
in borz dela mestnim občinam in telesom, ki so pod
neposrednim državnim nadzorom in dajejo za svoje
poslovanje potrebno jamstvo, 2,500.000 dinarjev pa za
zimsko pomoč in za zaščito otrok. Posojila smejo biti
brezobrestna, če prispeva posoijilojemnik za gradnjo ce¬
nenih delavskih stanovanj svoja sredstva, in to najmanj
v višini dovoljenega posojila. Za dovolitev teh posojil
veljajo v ostalem določbe IX. poglavja teh predpisov.

( 4 ) Za čas pred dnem 1. januarja 1934. se obračunajo
doklade med osrednjo upravo in javnimi borzami dela
tako, da se začetni imovini vsake javne borze dela doda
v posameznem letu 837% doklad, pobranih v njenem
območju, odbijejo pa opravljena izplačila, odrejena za to
leto; dobljenemu aktivnemu ali pasivnemu imetku (saldu)
se doda v letih 1924. do 1934. za celoletne obresti 5%

78

zneska salda; vsote se prenesejo na naslednja leta kot
začetna imovina ali začetni dolg. Z dnem 1. januarja 1934.
se odpišejo vsi pasivni saldi v breme občnega rezervnega
sklada.

( 3 ) Do dne 81. decembra 1941. se razdeljujejo po¬
brane doklade, kakor je določeno v § 126., odstavku 1.,
teh predpisov, po predpisih naredbe ministra za socialno
politiko in ljudsko zdravje o odmeri doklad za javne
borze dela na osnovi pooblastitve § 51. finančnega za¬
kona za leto 1932./33., dopolnjene z odločbo ministra za
socialno politiko in ljudsko zdravje o pravici osrednjega
urada za zavarovanje delavcev, da si obdrži 1‘5%'.po¬
branih doklad kot povračilo za preskušanje članstva
nezaposlenih delavcev.

( 6 ) Do dne 31. decembra 1941. se stekajo v občni
rezervni sklad vsi poslovni prebitki osrednje uprave in
vsi izredni dohodki, kolikor niso za posamezne javne
borze dela izrečno odrejeni, in to po odbitku stroškov za .
pobiranje in manipulacijo in izdatkov, za katere so bile
namenjene. Istega dne porazdeli predsedništvo osred¬
njega odbora imovino občnega rezervnega sklada na jav¬
ne borze dela. Za osnovo razdelitvi občnega rezervnega
sklada se vzame približno sorazmerje števila prebivalcev
v območjih javnih borz dela.

( 7 ) Občni rezervni sklad služi:

a) da se posojajo sredstva nezadostno dotiranim
javnim borzam dela;

b) da se pokrivajo skupni izdatki javne službe za.
posredovanje dela;

c) za občne namene dajanja podpor nezaposlenim
delavcem in njih otrokom;

č) za osnavljanje ustanov za podpiranje nezaposle¬
nih delavcev in njih otrok in za zidanje, uradnih poslopij
javne službe za posredovanje dela;

d) za druge potrebe javne službe za posredovanje
dela v mejah zneskov, ki jih določi osrednji odbor vsako,
leto s proračunom.

79

( 8 ) Od dne 1. januarja 1942. dalje se zbira iz nepo¬
rabljenih dohodkov osrednje uprave njen rezervni sklad,
ki mora služiti predvsem za preskrbo otrok nezaposlenih
delavcev.

§ 148.

(*) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje-
predpiše sporazumno z ministrom za promet pravilnik
o poslovanju urada za nameščanje mornarjev (strokovne
borze dela za mornarje), sporazumno z ministrom za
gozdove in rudnike pa pravilnik o ureditvi posredovanja
dela in podpiranju nezaposlenih rudarskih in topilniških
delavcev.

( 2 ) Enako predpiše minister za socialno politiko in
ljudsko zdravje statute strokovnih borz dela, pravilnike
in naredbe o kontrolnih in potniških legitimacijah neza¬
poslenih delavcev, o potnih stroških in honorarjih pred¬
sednikov in članov samouprav in vse tiste pravilnike
in naredbe, ki služijo za izvajanje teh predpisov in jih
po teh predpisih ne izda osrednja uprava ali javna
borza dela.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo predpiše spo¬
razumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko
zdravje in ministrom za notranje posle uredbo o obrtih
(zasebnih pisarnah) za posredovanje dela in službe.

( 4 ) Osrednja uprava izda pravilnike o ureditvi so¬
cialne knjižnice in vsa ostala pravila, poslovnike in
navodila za izvrševanje teh predpisov, kolikor ne spada
to v pristojnost ministra za socialno politiko in ljudsko
zdravje.

§ 149.

Ko stopi ta uredba v veljavo, prenehajo veljati: na-
redba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje
o odmeri doklad za javne borze dela na osnovi poobla¬
stitve §51. finančnega zakona za 1. 1932./33., St. št. 22.164
z dne 2. aprila 1932. (»Službene novine« z dne 13. aprila.

80

1932., št. 85/XXXVIl); 1  odločba ministra za socialno poli¬
tiko in ljudsko zdravje St. št. 33.387 z dne 4. junija 1932.;
uredba o organizaciji posredovanja dela z dne 26. no¬
vembra 1927., s spremembami in dopolnitvami z dne
19. aprila 1932. itd. (»Službene novine« z dne 16. junija
1932., št. 135/LXII); 2  naredbao izvajanju uredbe o orga¬
nizaciji posredovanja dela z dne 26. novembra 1927., s
kasnejšimi spremembami in dopolnitvami (»Službene
novine« z dne 10. avgusta 1928., št. 183/LXI). 3

§ 150.

Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Služ¬
benih novinah kraljevine Jugoslavije«.

Minister za socialno politiko
in ljudsko zdravje
Dragiša J. Cvetkovič s. r.

Ministrski svet je na podstavi točke 12. § 87. finanč¬
nega zakona za leto 1937./38. odobril prednjo uredbo v
-svoji seiji z dne 25. novembra 1937.

V Beogradu dne 25. novembra 1937.; M. s. št. 1004.

Predsednik ministrskega sveta in
minister za zunanje posle

dr. M. M. Stojadinovič s. r.

(Podpisi ostalih gg. ministrov.)

J  »Službeni list« št. 321/31 iz 1. 1932.

2  »Uradni list« št. 494/127 iz 1. 1927., »Službeni list«
št. 459/51 iz 1. 1932. in št. 208/32 iz 1. 1933.

3  »Uradni list« št. 298/84 iz l. 1928., »Službeni list«
št. 538/64 iz 1. 1932. in št. 330/52 iz 1. 1933.