31
Novičar iz avstrijanskih krajev.
v
Iz Reke 24. jan.    Ce   je vremo   tako   nenavadno, kakor smo ga doživeli poslednje dni v Reki, je gotovo po-mina vredno.    V četertek 22. t. m.  je   začelo   deževati   in silno je noč in dan nalivalo.    Voda Rečine je zelo narastla. V petek popoldne pa se je začelo od Bakra temniti in černi oblaki so «e berž po reški okolici raztegnili ter beli dan v noč premenili.    Okoli štirih popoldne je jela silna  toča padati in strašen vihar je   vstal.    Ko je   toča  nehala,   se  je ploha vlila in skoraj do polnoči je v enomer lilo.    Pa to  ni, čemur se čudim, ampak to, da je celi večer 5 ur tako gro-melo in se bliskalo,   da je bilo groza.    Malo  kak po-letensk vroč dan se sliši kaj takega, kakor je bilo pretekli petek v naši okolici.    Strela za strelo je švigala  po nebu. Ena je udarila v neki brod v ladjostaji   in je   odnesla   naj višjemu drevesu   z   železom   okovani   verh   in   potem  je v morje šinila.    Druga   je pa udarila v mestni zvonik,   in je velikemu na strehi stoječemu cesarskemu orlu eno perutnico odbila.   Udarila je tudi blizo Grobni ka,   kakor se pripoveduje, v voznika, ki je pred vozom šel in ga strašno ranila, vendar je upanje, da se bo ozdravil. Konja  sta pa pri ti priči poginila. Tudi se pripoveduje, da je strela na Pehel-nih, pol ure od Reke na teržaški cesti, kravo v hlevu ubila in mladenču blizo nje spijočemu roko hudo ranila.    Vendar se ni hlev užgal.    Tudi v Teržaški zvonik je udarila in uro poškodovala. Da ob kratkem rečem: mali kako poletje je strela toliko škode naredila kot pretekli petek.    Ali ni tako vreme kaj čudno o terdi zimi — o sv. Pavlu? Rad bi vedil, ali je to hudo nevreme tudi   po   drugih   krajih   razsajalo? Na-djamo se, da nam bodo wNoviceft o tem kaj naznanile *). Stara govorica je, da, ako zgodaj  nevihta in blisk razsajata, se ima dobra letina pričakovati. Bog daj!                       Bile.
*) V Ljubljani in kakor smo slišali tudi na Gorenskem se je v petek in v saboto ponoči bliskalo (brez groma), pa tudi deževalo jej v saboto dopoldne je med dežjem in po dežji snežilo. Naj pri ti priliki povemo, kar smo te dni zastran groma in bliska v severni Ameriki in na otoku Kuba  brali;  gosp.  Andrej   Poey
Iz Ložke doline 24. jan. — Vaših misel, gosp. Danski! ki ste jih razodeli v 6. listu, je tudi Šnepersko oskerbnistvo. Tudi se je zadnje tri leta posebno sadjoreje po-prijelo in je okoli grajšine pri potih, stezah in med njivami čez tri sto mladega in mnogoverstnega drevja posadilo, in ga bo še več, ako Bog da! Pri Podobu na grajšinski pristavi zraven ceste je pa drevja nasaditi dozdaj se zavoljo tega odlašalo, ker se pri nas še zmiraj taki hudobneži nahajajo, ki v eni noči pokončajo, kar je marljivi gospodar z velikim trudom in velikimi stroški vsadil. Tak človek je res huji od peklenščka, ki brez vsega lastnega dobička drugim škodo, jezo in žalost dela. Da bi hudobnež v pest prišel, bi še bilo; zasluženo kazen bi gotovo prejel, — al kako ga loviti brez čuvaja ; pa saj se takega potepuha še čuvaj boji. Okoli grajšine je pa lože paziti podnevi in ponoči , ker je blizo, — al ravno med Podobom in Starim tergom je to težko. Pa sčasoma misli tudi tukaj oskerbnistvo z drevjem poskusiti (enkrat se mora začeti, ker dober izgled največ izda), pa s tepkami, za ktere je naš kraj bolj ugoden, kakor za murbe, ki bi pri nas berž ko ne po-zeble. — Pač potrebna je sadjoreja pri nas! Marnikak krajcar bi bil več v Ložki dolini, ki bi se za sadje potegnil, ker imamo priliko ga prodati v bližnji Terst ali v Ljubljano , kamor ne bo deleč po železnici. Al žalostno je, namesto da bi pri nas kmetje sadje sadili, raji pozimi češpljevo drevje za kurjavo sekajo!! — Drugikrat mislim kaj več od sadjoreje govoriti, kako bi se dala pospešiti.
Dragotin, oskerbnik.
Iz Železnikov 25. jan. „Novice" med drugim pogo-stoma govorijo tudi od pogojzdevanja pustih kamenitih krajev in so nam donesle o tej zadevi že marsikak dober svet. Tudi jez se že dolgo pripravljam povedati o tem nekaj, kar je gotovo vredno očitne hvale, pa ne le hvale same, temuč tudi pridnega posnemanja.
Ako popotnik potuješ po naši škofjološki okrajni, vidiš na več krajih ob kantonski cesti po 5, 10 itd. hrastičev prav prijazno in veselo rasti. Kaj pač pomeni to? Bom koj povedal. Naš prečastiti okrajni predstojnik gospod Janez Pa j k so lansko leto vsem staršem, kterih sinovi eo bili začasno vojašiue oprosteni, naročili, naj za to vsak po 5 lepih hrastičev ob cesti vsadi. Ljudje so lepo in urno ubogali. — Ako se bo tudi vprihodnje vsako leto zgodilo (česar upamo), bomo dobili, skoraj nevedoma kdaj, v malo letih ob celi cesti zal hrastev drevored, kar bo dajalo der-žavi sčasoma obilo lesenine, cesti nerazdjavne deržaje, ob hudi poletni vročini ljudem in živini hladivno senco, in verh tega še kmetom kolikor toliko stelje. Takov početje zasluži, da se očitno omeni in po svetu priporoča. Čast toraj, komur čast! — Potres na sv. Silvestra večer 1. 1., kakor so ga že ^Novice" omenile, smo tudi pri nas čutili. Pretekli petek in saboto pa se je ponoči tako bliskalo, da bi bili kmali mislili, da se je pratikar zmotil in sv. Jakoba napak v pratiko postavil.                                                            J. Levičnik.
Iz Ljubljane. * Kar se pratika piše v Ljubljani, se ni nikoli še kaj takega zgodilo kakor te dni. Da jo je kak študent ali kdo drug svoji gospodinji ali hišniku , kjer je stanoval ali hrano (košto) imel, brez plačila potegnil, se je večkrat že primerilo, ni tedaj nič novega, — al da bi jo bila popihala gospodinja svojim fantom, to je novica, ki je v Ljubljani še nima para. Ni davnej kar pride 10 študentov (toliko jih je imela samičica pod svojim ljubeznjivim krilom!!) opoldne po šoli v svoje stanovanje domu, — al od
(iz Havane) je lani v zboru parižke akademije pravil, da v teh krajih se bliska in gromi vsaki letni čas , najbolj pa poleti, in da huda ura je skor vselej z viharjem združena. Ker pa v teh deželah večkrat treši v ljudi in živino, je povedal gosp. Poey tudi, kako oživljajo tam ljudi in živali, ki jih je strela omertudila. Po celem (nagem) životu jih polivajo z merzlo vodo, in ce je treba celo uro, dokler se ne zavejo. Tako so prepričani, da polivanje z merzlo vodo pomaga, da je to perva in poglavitna pomoč povsod. Dobro je, ako si tako lahko pomoč zapomnimo v sili.                                           Vred.
32
' gospodinje ni duha ne sluha! — poldan odzvoni, lačni šolarčki čakajo jedila — al tudi od jedila ni duha ne sluha! Sedaj se le vidijo, da je gospodinja, kteri so ravno ene dni poprej svoje plačilo odra j tali, vse svoje kopita pobrala in sla rakom žvižgat; kam? ne vemo. Ko bi samičica ta ne slula za kaj krotko ženico, bi mislili, da jo je pust pobasal.