Kmečki delavec. Jugoslovanska Strokovna Zveza. (Iz govora predsednika J. S. Z. dr. Zajca na katoliškem shodu v Ljubljani). Delavsko vprašanje sili na površje, zlasti v naSih južnih, slovenskih in brvatskih deželab spoznajmo katoličani v pravem Casu važnost tega socialnega vprašanja. Resnica je in nibče ne more utajiti dejsfva, da je še vedno kmečko ljudstvo vzdržujoča sila slovenskega in brvatskega naroda. Ali prezreti ne moremo, da stopajo poleg kmečkih ciljev tudi cilji delavstva med slovenskim in hrvatskim narodom vedno moSneje v ospredje. Ni dvoma, da postane delavstvo tudi v naših južnih slovenskih in brvatskib deželab moS, na katerem bo tudi slonela naša narodna bodočnost, ki se bo s kmečkim ljudstvom borila za ,,krst častni in svobodo zlato". Invsled tega pravilno trdim, da je od izboljšanja kulturnega in gmotnega stanja delavstva odvisna bodoSnost našega naroda. Živel bo vedno naš narod, dokler bosta kmet in delavec živela in dibala zanj, dokler se bosta na skupnem temelju borila in odbijala sovražne silex Zato moramo stremiti za tem, da se tudi vsled sooialno-gospodarskega razvoja vedno bolj narašfiajo^e delavske množice ne odtujijo kršfianskemu svetovnemu naziranju, ki prepaja naše kmečko ljudstvo in iz katerega tudi naše delavske množice po veeini izbajajo. Neorganiziran delavec je siromak v gmotnem in moralnem oziru, beda ubija v njem vsak zmisel za višje cilje. Kolikokrat tak delavec ne pozna urejenega in zadovoljnega družinskega življenja. Za primerno izobrazbo si ne more prizadevati, ker mu nedostaja možnost. Skrb za vsakdanji kruh mu ne pušča 6asa, da bi mogel misliti na kaj drugega kakor na to, kar zahteva kruti boj za obstanek. V socialno-demokraškib društvih pa delavca vzgajajo v sovraštvu do krš6anstva in vsega, kar sega preko posvetne m tuzemske kulture. Cim bolj se množi ta delavska masa, tem bolj narašga nevera, tem bolj se celo javno živIjenje razkristjanjuje, tem bolj vlefte ta vrtinec tudi ostale stanove s sebo.j. Zato pa nastane za nas dolžnost, da iŠ5emo sredstev, temu odpomoči. V obstojeSih sredstvih je edino uspešno sredstvo v to svrho strokovna organizacija, ki skuša, stoječ na temelju kršft. načel, izboljšati gmotni položaj dolavstva. V Avstriji vedno bolj pada število onib, ki se peSajo samostojno z obdelovanjem zemlje, v Istem razmerju rastejo množine nesamostojnega industrialnega in obrtnega delavstva. Industrija in obrt rasteta, to je suho dejstvo, s katerim moramo računati. Industrija in obrt pa napredujeta in bosta napredovali tudi v slovenskih in brvaškib deželab, Moderni pridobitveni riaCini prodirajo tudi v južne kraje. Nov rod vzrašCa, vrste nesamostojnih delavcev se množo, mnoze se pa tudi sužnji kapitala.. Kakor je pa ta pojav združen z veliklmi nevar- nostmi v verskem oziru, tako tudi v narodnem. To pa zaradi tega, ker se velik del onih ljudi, ki zapadejo pri nas delavskim množicam, obrne v tujino. Tako izgublja slovensko in hrvatsko ljudstvo najboljše mofei, bodisi za vedno, bodisi začasno. Med tem, ko pogreša domovina domafiih delavskih moči, se naši ljudje v tujini raznarodujejo in izmozgajo. Tisti del delavstva, ki ostaja doma, ostane po velikem delu neorganiziran in nezaveden ter se nikakor ne povzpne. Dočim se bogataš združuje v kartelih, je delavstvo razbito, brez stanovskega ponosa, obsojeno v sužnost. Kar se pa organlzuje v socialno-demokraškem taboru, pomeni za nas neprecenljivo izgubo. Treba bo naše delo podvojiti. Zmisla za to vprašanje ne manjka, pačpa zadosti naobraženih in praktično izvežbanih moči, ki bi se mogle stalno posvetiti delavski organizaciji. Obrtno delavstvo, železničarji, kovinski delavoi, zidarji, nadalje rudarji, so po pretežni večini socialnodemokraško organizirani. Najmanj je preskrbljeno za nestalno gozdno, kmetijsko delavstvo, viničarje, dninarje, za razna uslužbenstva po trgovinah in podobno. Temelj uspešnemu delu med delavst\K)m, ki je Ločemo ščititi pred izrabljanjem od strani kapitala »n gmotno postaviti na trdna tla, da bo koristen član v krščanski družbi, je izobraževalno delo, Delavstvo pozna premalo delavsko postavodajo, sl je premalo na jasnem glede svojib pravic in sredstev, kako jili izvojevati. Z organizacijo, ki delavstvo izobražuje in napravlja sposobno za dosego svojih ciljev, je podrobno delo v to svrho zelo olajšano. To specifično delo ima v prvi vrsti pred očmi vedno globljo izpopolnitev dela\rske organizacije same, zlasti to, da bi se delavske strokovne organizacije zakonito priznale in šftitile, nadalje zajamčenje stalnosti delavstva v tovarnab in obrtnih podjetjib, omogočenje tarilnih pogodb in zakonito uvedbo obveznih razsodišč glede sporov, izvirajočih iz delovnega razmerja, glede na socialno-politično postavodajo pa: Izvedba socialnega za.varovanja, rešitev brezposelnega vprašanja, skrajganje delovnega Časa, zakonito uvedbo kanelov; v socialnoliigijeniSnem: pred vsem skrb za zdrava stanovanja. V zadnjih letih se je storil pri nas glede organizacije delavstva velik korak naprej z ustanovitvijo Jugoslovanske Strokovne Zveze. Ta hoče združiti vse slovensko in hrvatsko delavstvo v avstrijskih deželab v mogoCno bojno vrsto. Ce pomeni združeno slovensko delavstvo mo6, bo pomenilo združeno hrvatsko-slovensko delavstvo velesilo, Da je ta organizacija sposobna za veliki nadaljni razvoj, jamSi to, da je sad dolgotrajnega dela in priprav uspeb mnogih izkušenj na polju strokovne delavske organizaclje, nastala iz nujne potrebe, ki jo je naše delavstvo samo čutilo, in združuje v sebi že danes veliko delavstva. ¦ Džji program Jugoslovan^ke Strokovne Zveze vsebuje skrb za delavsko izobrazbo, pomoC v bolezni in za slnCaj brozposelnosti in pri raznibizrednib stroških in konSno pravno varstvo ter nudi delavstvu v tem oziru vse ugodnosti, ki mu jih more dati novodob- na strokovna organizacija. V širšem. pogledu pa Jugoslovanska Strokovna Zveza utrja v svojih članih stanovsko delavsko zavest, omogočuje v njej oit-Taniziranemu delavstvu izvojevati si ugodnejše plači* \^"u delovne razmere, vpliva na javne faktorje, da &) - ,speši postavodaja v varstvo delavstva. Stoji panjugoslovanska Strokovna Zveza na odločno kršeanskem temelju, njeno delo sloni na načelih, kakor jib je razložil LeonXIli, Menim, da ga ni med nami, ki ne bi bil globoko prepričan, da pomeni delo na delavskem organizatoričnem polju tudi za našo duhovščino pastirsko delo v pravem pomenu besede. Ne držimo križem rok in ne glejmo, da se razpasejo med hrvatskim in slovenfikim delavstvom krščanstvu sovražne organizacije. Ena najnujnejših nalog, karnam jih nalaga brvatskoslovenski katoliški shod, bodi: Na delo za organizacijo katoliškega delavstva! y Za delavstvo. (Resolucija katoliškega sboda.) Jugoslovanska Strokovna Zveza stoji na temeljih krSčanskih načel, razloženih v enciklikah LeonaXlII. m PijaX., ter pričakuje pravifine končne rešitve socialnega vprašanja le v udejstvitvi krščanskega svetovnega naziranja. Jugoslovanska Strokovna Zveza zabteva zlasti: 1. Skrb za delavstvo in delavske družine v verskera oziru, posebno pozornost je posvetiti slovenskemu delavstvu v Gradcu in gornještajerskib krajih ter omogočiti, da se vrši letod dušno pastirstvo v materinem slovenskem jeziku. 2, Cim hitreje pospešenje ljudskega zavarovanja. 3. Rešitev vprašanja brezposelnosti. 4, SkrajŠanje llurnega delavnega 6asa. 5. Z ozirom na delavsko varstvo je zahtevati zla&ti zakonito uredbo kartelov v obrambo delavstva, zakonito zajamfienje stalnosti delavstva industrialnih in obrtnih podjetij, zakonita zašSita strokovnih organizacij in omogočenje tarilnib pogodb, zakonita uredba obveznih razsodišč za poravnave sporov raed delavstvom in delodajalcem. Podpirati je z vsemi sredstvi delavstvo v boju proti ljudskim boleznim, zlasti v boju proti jetiki, alkoholizmu, nalezljivim boleznim in drugim ljudskim uadlogam, ter v ta namen širiti zlasti pouk o zdravstvu med delavskim ljudstvom in skrbeti za delavska stanovanja s tem, da se pospešujejo zgradbe eno- in dvodružinskih delavskib domov. Dalje je posvetiti vso pozornost vzgoji delavske mladine ter delavskega naraš5aja ter vzgoji ženske delavske raladine v gospodinjstvu. Dalje je posvetiti posebno pažnjo zanemarjeni mladini po mestih in industrijalnih krajib ter v to svrho podpirati društva in javna zastopstva prl delu na polju oskrbe za zanemarjeno mladino. 6, Shod priznava nujno potrebo, da se kršft. delavstvo strokovno druži, zlasti je Jugoslovanska Strokovna Zveza organizacija katoliškega delavstva, katero je podpirati, da se širi in krepi po vseb avstrijskih kronovinab, koder biva slovensko in brvaško delavstvo, Dalje izreka sbod, da je dolžnost tudi javnib zastopstev, podpirati Jugoslovansko Strokovno Zvezo v delu za blagor in napredek delavstva.