JUTRI — DAN MRTVIH 3! oktober 1975 - leto XI. - št 42 (30 5) - cena 2 din Olivni in odgovorni urednik ljuba; Naraks '.NAR ZA SEKRETARJE KOMI F! i EV OK 7K IN SEKRETARJE MEDOBČINSKIH SVETOV ZK S ŠIRŠEGA CELJSKEGA OBMOČJA IN ZASAVSKIH REVIRJEV V VELENJU Na ponedeljkovem zboru komunistov, članov drugih družbenopolitičnih organizacij, delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Velenje-Stara vas so na predlog družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti razglasili 30. april za praznik krajevne skupnosti Stara vas. Ta dan so izbrali v spomin na napad 14. divizije v noči od 30. aprila na 1. maj leta 1944 na rudnik Velenje. Prvo praznovanje b4 prihodnje leto, ko bodo na rudniku odkrili obeležje v spomin na ta dogodek. Priznanja najstarejšim članom ZK Sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Franjo Koran je na zboru v Stari vasi podelil darila desetim najstarejšim članom ZK te krajevne skupnosti. Prejeli so jih: Jože in Ivana Tekavec, Lazo in Mara Zrnič, Franc Škarja, Ivan Krajnc, Frančiška Korošec, Aleksander Kneževič, Anton Kranjc in Ljudmila Podvratnik. Pospešiti akcije v bazi V ponedeljek, 27. oktobra, se je začel v Velenju 5-dnevni seminar za sekretarje komitejev OK ZK in za sekretarje medobčin-dcih svetov ZK s širšega celjskega območja in zasavskih reviijev. Začetka dela seminarja se je udeležil tudi predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit. Vodja semi-naija, Emil Roje, je uvodoma poudaril pomen idejno političnega usposabljanja; seminar je ena od oblik razvijanja smisla in sposobnosti za uveljavljanje teorije v praksi. Z njim pa želijo pospešiti uresničevanje programov in akcij v partijski bazi ter novih odnosov v združenem delu. Izvršni komite Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je pripravil podobne seminarje, kot je velenjski, tudi na drugih ob- močjih v naši republiki. Sekretarji komitejev občinskih konferenc ZK ter medobčinskih svetov ZK bodo na seminarjih razpravljali o idejnopolitičnih problemih nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih odnosov in družbenopolitičnih odnosov, dogovorili se bodo o aktivnostih celotnega članstva in vodstev v pripravah na V. sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ter pri oblikovanju predlogov sklepov. Obravnavali pa bodo še vprašanja s področja kulture, filozofije in religije oziroma delovanja cerkve ter se dogovorili za konkretno prihodno aktivnost organizacij in vodstev Zveze komunistov. Na seminarju so obravnavah naslednja področja: idejnopoli-tični značaj in vloga zakona o združenem delu in z njim povezanih sistemskih zakonov, stabilizacijskih nalogah v razvojni politiki 1976, idejni problematiki v kulturi in filozofiji, socialističnih silah, cerkvi in religiji, o mednarodnem položaju SFR Jugoslavije po konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi ter o usposobljenosti ZK za idejnopolitično dejavnost in o vlogi ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij v SLO. :nateokus piva med pivi? IZ RAZPRAVE PREDSEDNIKA CK ZKS FRANCETA POPITA NA SEMINARJU V VELENJU_ S presežno vrednostjo mora razpolagati delavec VELENJE 27. OKTOBRA -Začetka dela seminarja za sekretarje komitejev OK ZK in za sekretarje medobčinskih svetov ZK s širšega celjskega območja in zasavskih reviijev, ki ga je pripravil Izvršni komite Predsedstva CK ZKS v Velenju, se je udeležil tudi predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit. V razpravo o idejnopolitič-nem značaju in vlogi zakona o združenem delu in z njim povezanih sistemskih zakonov je sodeloval tudi France Popit. Predsednik CK ZKS France Popit je uvodoma naglasil, da je razprava o zakonu o združenem delu na seminarjih za sekretarje pomembna tudi zato, da vidimo, kam je treba usmeriti družbeno- politično akcijo za utrditev položaja delovnega človeka in kako začeti s slabitvijo moči tehno-kratskih in etatističnih struktur. Razredna nasproti a pri nas so predvsem v tem, kot je dejal France . Popit, kdo bo razpolagal s presežno vrednostjo, ki jo delavec ustvarja - ali delavec sam, ali kdo drug v imenu delavca. Nobenega dvoma ni, da mora s presežno vrednostjo razpolagati tisti, ki jo ustvaija, se pravi delavec, delovni človek, organiziran v združenem delu. Družbenopolitične organizacije morajo usmeriti svojo dejavnost posebej še na področja, kjer se še zmeraj združujejo stari odnosi - v skupne službe, kole-gialne organe in tudi na področje razširjene reprodukcije. Delavci še vedno ne odločajo o dohodku oziroma o ustvarjeni preseženi vrednosti na področju družbene reprodukcije. Zagotoviti moramo, da bo sistemsko deloval interes delavcev za razširjeno reprodukcijo. Ko je France Popit govoril o solidarnosti, je tudi opozoril, da se za načelom solidarnosti še vedno prepogosto skriva manipuliranje z dohodkom in z delom, ki naj predstavlja družbeno in razširjeno reprodukcijo. Predsednik Centralnega komiteja ZKS France Popit, je tudi menil, da je treba kritično preanalizirati sedanje akte v delovnih organizacijah in zatem začeti z njiho- vim dopolnjevanjem na samoupravni osnovi. Pri tem je France Popit ugotovil, da marsikje ni zadostne pripravljenosti, da bi začeli delati na novi samoupravni osnovi. Zato je treba zaostriti v organizacijah Zveze komunistov odnos do samoupravljanja in zahtevati od vodstvenih ljudi, da začno sodelovati pri ustvarjanju oziroma oblikovanju novih odnosov. Predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit je govoril še o pomenu organov samoupravnega delavskega nadzora ter diužbe- (Nadaljevanje na 2. strani) Jesen je tu. To je čas, ko se pripravlja narava na zimski počitek. Te dni pa se spominjamo tudi vseh tistih, ki so darovali svoja življenja za svobodo. V zahvalo jim bomo okrasili grobove in se jih znova spomnili, saj se je iz njihove krvi rodila nova domovina, domovina, v kateri preživlja danes mladina svojo brezskrbno mladost. Tudi letos se bomo spomnili vseh preminulih revolucionarjev, borcev, talcev in aktivistov, pa tudi prijateljev, znancev in sorodnikov. Zato te dni ne bo groba, ki ga ne bi krasilo zadnje jesensko cvetje. Tudi na grobovih, v katerih počivajo neznani junaki, bomo prižgali svečke. V spomin na padle junake smo pričeli s komemo-racijami že v četrtek. Učenci osnovne šole Gustava Šiliha so pripravili program ob spomeniku talcev na Partizanski cesti v Velenju, ob spomeniku v Šmartnem pri Velenju učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo in pri centralnem spomeniku na Titovem trgu učenci osnovne šole Antona Aškerca. Danes bo ob 16. uri komemoracija na pokopališču v Podkraju pri spomeniku padlim borcem NOB. Program bodo pripravili gimnazijci. V Skalah bo komemoracija ob 17. uri, v Pesju pa ob 16.30. Tudi v Šoštanju bo ob spomeniku NOB komemoracija danes ob 17. uri. Jutri pa bo komemoracija pred centralnim spomenikom NOB na trgu v Šmartnem ob Paki. Ob spomenikih bodo zapeli pevci moškega pevskega zbora Kajuh, igrala pa bo tudi godba. KONČAN »TEDEN KOMUNISTA« V velenjski občini sta prešnji in prva polovica tega tedna minila v znamenju manifestacij ob Tednu Komunista in 50-letnice pisane partijske besede. V ponedeljek so v prostorih skupščine občine odprli razstavo ob tem pomembnem jubileju, v sredo 22. oktobra je bila javna tribuna „Razvoj krajevne skupnosti in uveljavljanje delegatskih razmerij", Id so jo pripravili v krajevni skupnosti Velenje -Stara vas. Prejšnji petek je bil popoldne zbor komunistov velenjske občine, na katerem je o pomenu pisane partijske besede govoril urednik Komunista Vlajko Krivokapič. Zvečer tega dne so v gornjih prostorih knjižnice odprli oddelek partijske literature. V ponedeljek, 27. oktobra, je bil prvi zbor komunistov, članov drugih družbenopolitičnih organizacij in občanov kngevne skupnosti Stara vas. V torek pa so se sešli samoupravljava TGO Gorenje in REK Na sliki: Zbor komunistov v Stari vasi. ZADNjEDNI PO SVETU. • FRANCO ODHAJA Po štiridesetih letih vladavine trde roke se španski diktator general Francisco Franco poslavlja ne samo od političnega, marveč tudi posvetnega sveta. Po treh zaporednih srčnih napadih In notranjih krvavitvah je po vseh poročilih, ki prihajajo iz Madrida, samo še vprašanje dni, če ne že ur, kdaj bo oče fran- kizma prišel na konec svojega ve. vsega dovolj in si želijo le še miru in varnosti. „Pojdimo na ulice, pa naj nas vse pobijejo!" je ena izmed značilnih izjav, ki jo je bilo mogoče slišati te dni Medtem pa se nenehna napetost že odločilno pozna tudi na gospodarstvu, ki ga je zajela globoka kriza. Tovarne ne delajo, trgovina je zastala, prav tako pa tudi bančništvo, tradicionalni vir dohodkov te drža- popotovanja. V trenutku, ko ostareli gene-ril še ni umri, so se že začele hude zakulisne borbe za oblast, ki si jo javno ali na tihem želi več kandidatov. Med njimi je uradno izbran za naslednika (vendar še ni dobil resnega namiga naj to mesto tudi zasede) princ Juan Carlos Burbonski, ki je mesto vladarja že zasedel lani poleti, ko je bil Franco nekaj časa bolan. Toda tu so še številni drugi, ki imajo teoretične ali praktične možnosti, da se vmešajo v boj za nasledstvo. Med njimi omenjajo nekdanjega komandanta general-štaba generala Manuela Dieca Allegrio, pa veleposlanika (ki mu mandat poteče novembra) v Londonu Manuela Frago Iri-barneja, ki je bil pred časom minister za informacije in ima odlične zveze v Madridu, pa predsednika vlade Novarro in še nekatere druge osebnosti Prav tako govorijo o možnostih, da bi oblast prevzela nekakšna vojaška junta (morda po vzoru na čilsko) in čeprav je za to bistveno manj šans, da bi oblast prevzela koalicijska vlada, sestavljena iz naprednih in nekaterih nekompromitiranih desničarskih sil. Kaj se bo v resnici zgodilo, je seveda neznano, toda večina opazovalcev opozarja, da ni treba pričakovati odločilnih in dramatičnih takojšnjih sprememb -morda celo premikov v levo. Za kaj takega v Španiji ta trenutek še ni realnih možnosti, čeprav jih seveda ni mogoče izključevati za daljše obdobje. • BEJRUT V PANIKI Medtem je Libanon dobesedno zajela panika, ki je posledica nenehno se nadaljujočih spopadov med desnico in levico - ali kakor je te dni dejal v ZDA znani egiptovski novinar Hejkal, med bogatimi in revnimi Položaj v deželi, še posebej v glavnem mestu Bejrutu, je popolnoma zmeden. Vse več je znamenj, da imajo prebivalci že Vse več je tudi primerov, da se tuje družbe, ki so imele v deželi svoje tovarne in zastopništva, selijo drugam - v Atene, Kairo, Damask, Tel Aviv in druge kraje tega področja. Eno k drugemu: dežela je na robu ne samo politične, marveč tudi gospodarske globeli, v katero lahko vsak čas zdrsne, če se sprte strani naposled ne bodo zares začele držati določil sporazumov. Teh so namreč sklenile že neksy, pa so vse po vrsti prekršile. # SADAT V VVASHINGTONU Egiptovski predsednik Sadat je prispel na dvodnevni uradni cbisk v Združene države Amerike, kjer so ga sprejeli izredno slovesno - toda tudi s precej skromnimi obeti, da bi se lahko najnovejši egiptovsko-ameriški dialog na najvišji ravni razvil v kaj bolj plodnega. Stvar je v tem, da postaja Egipt zaradi svoje očitne pro-ameriške politike zelo osamljen v arabskem svetu, pa tudi drugje (Sovjetska zveza na primer), isto pa se glede tega dogaja tudi Združenim državam Amerike. Washington bi želel, da bi Izrael sklenil podoben sporazum, kot ga ima z Egiptom, tudi s Sirijo, kar pa slednja odločno zavrača in terja celovito rešitev bližnjevzhodnega problema. • MARŠ NA SAHARO Odnosi med Alžirijo in Marokom so se precej zamajali zaradi sklepa maroškega kralja Ha-sana II, da napoti v tako imenovano Špansko Saharo 350.000 prostovoljcev in tako otipljivo „dokaže", da sodi ta španska kolonija k Maroku in ne Maure-taniji (ki bi tudi rada priključila del tega s fosfati bogatega ozemlja). Maroko ie ravno tako proti temu, da bi Španska Sahara postala neodvi sna, kar želi sosednja Alžirija. .IN DOMOVINI HRANA - Jugoslovansko kmetijstvo in prehrambena industrija bosta konec tega deset-letja zagotovila dovolj hrane za domačo porabo, stalne rezerve in presežke za izvoz. To pomeni, da bodo kmetovalci leta 1980 poželi nekaj več kot 6 milijonov ton pšenice, približno 10 milijonov ton koruze, proizvedli več kot 1,2 milijona ton mesa in povečali proizvodnjo vseh pomembnejših kmetijskih pridelkov. Proizvodnja posameznih pridelkov se bo povečala tudi trikrat v primerjavi z lanskim obsegom. Ta razvojni program kmetijske in prehrambene industrije je usklajen z naraščanjem porabe oziroma življenjske ravni, pomeni pa seštevek republiških in pokrajinskih programov, ki temeljijo na boljšem izkoriščanju domačih virov in drugih realnih možnosti TESTIRANJE - Sklenjenih je že 200 pogodb, s katerimi se je začelo edinstveno sodelovanje med tovarno Crvena zastava in kupci vozil zastava 101. Do marca 1978 bodo sklenili 5.000 pogodb, s katerimi bo proizvajalec dobil pravico, da med uporabo testira svoja najbolj iskana vozila, da bi na podlagi ugotovitev izvedel potrebne spremembe ali poiskal nove tehnične rešitve za izboljšanje kvalitete. Vsem prihodnjim kupcem, kijih bodo izbrali z anketo in ki bodo pripravljeni sodelovati, bodo testirali vozila 101 vse do konca uporabljanja. Lastniki bodo dolžni voziti svoje avtomobile v servise »Zastave" na vsakih 10.000 prevoženih km, kot pro-tiuslugo pa bodo imeli 50-od-stotni popust. JAMA - Po večletnih raziskovanjih so člani potapljaške sekcije Društva za raziskovanje Slovenije, sledeč toku reke Pivke v podaljšku Pivke jame v sklopu Postojnskih jam - v smeri proti Planinskemu polju - odkrili 600 metrov dolg nov svet podzemelj- skih jam, v katere doslej še ni stopil človek. Po mnenju speleo-loških strokovnjakov je to največje odkritje v sistemu Postojnske jame po letu 1917. Nov rov je za zdaj dostopen samo pod vodo. Skozi tako imenovane sifone, od katerih so nekateri daljši od 150 metroy in globoki več kot 30 metrov. STANOVANJA - V preteklih 6 mesecih so cene v stanovanjski gradnji ostale domala enake. To je novica, ki razveseljuje, saj se je to verjetno zgodilo prvič v povojnem obdobju. Od 31. marca do 30. junija so se cene dvignile za 1,5 odstotka, od 1. julija do konca preteklega meseca pa samo za 0,25 odstotka. Na poslednje 0,15 odstotno zvišanje cen v tretjem trimesečju je vplivalo predvsem zvišanje cen obrtniških del in keramičnih ploščic, cena gradbenih del pa se je v tem obdobju celo zni žala za 0,24 odstotka. NAROČNINA - Vezana televizijska naročnina bo poslej na Hrvaškem 58 dinaijev, naročnina za radjjske sprejemnike pa 20 dinaijev. To je predlog republiškega sekretariata za tržišče m cene SR Hrvatske. Pred slabim letom je republiška vlada sprejela obrazložitev RTV Zagreb, da rabi velika sredstva za financiranje razvojnega programa in odobrila zvišanje TV naročnine od 55 na 80 dinaijev, radijsko naročnino pa na 23 dinarjev, čeprav tedaj program razvoja RTV Zagreb še ni bil verificiran. Z analizo poslovanja RTV Zagreb so ugotovili, da bi s korekcijo za 23,6 odstotka v vezani naročnini zagotovili tej dejavnosti ugoden gospodarski položaj in možnosti za izdvojitev enega dela sredstev za financiranje razvojnega programa. Zaradi tega so zdaj zvišanje RTV naročnine ocenili kot spodrsljaj pri izvajanju politike cen v Jugoslaviji v letu 1975 in obenem svetovali, naj se naročnina vrne na predlagano raven. PRVI ZBOR KOMUNISTOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI STARA VAS VLOGA KOMUNISTOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI Na zboru je govoril Član CK ZKS Janez Zahrastnik V okviru tedna Komunista v občini Velenje so v krajevni skupnosti Velenje - Stara vas pripravili tudi zbor komunistov, članov drugih družbenopolitičnih organizacij, delovnih ljudi in občanov te krajevne skupnosti. V jubilej 50-letnice partijske besede in izida prve številke Komunista se krajevna skupnost ni vključila le manifestativno, kot je na prvem zboni vseh komunistov iz Stare vasi v ponedeljek v uvodnem govoru poudaril sekretar osnovne organizacije zveze komunistov te krajevne skupnosti Maijan Lipovšek, ampak , si prizadeva na vseh področjih družbenega in samoupravnega življenja obeležiti ta pomemben jubilej Komunista. V pripravah na teden Komunista so v tej krajevni skupnosti na delegatski osnovi izoblikovali zbor delegacij in svet krajevne skupnosti, ustanovili krajevno združenje zveze borcev NOV, ki ima 74 članov, prejšnji petek pa so imeli ustanovno konferenco osnovne organizacije ZSMS. S tem so v tej krajevni skupnosti konstituirane vse družbenopolitične organizacije. Zbranim komunistom, članom' drugih družbenopolitičnih organizacij, delovnim ljudem in občanom ter predstavnikom temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki imajo sedež na območju te krajevne skupnosti, je na zboru spregovoril član centralnega komiteja ZKS in SZDL kot fronto organiziranih socialističnih sil. Delegatsko ste izoblikovali zbor delegatov v krajevni skupnosti in tako zagotovili prepletanje različnih interesov v splošne in enotne interese tukajšnjih ljudi. Vzpostavili ste krajevno organizacijo ZZB NOV, organizacijo ZSMS, aktiv rezervnih vojaških starešin itd. Skratka, izoblikovali ste vse tiste družbenopolitične subjekte, brez katerih ni učinkovitega dela in življenja v krajevni skupnosti več kot 100 komunistov na vašem območju vse bolj postaja motorna sila vseh družbenih gibanj. Vendar pa si je treba v tem pogledu prizadevati še naprej. Odgovornosti za delo in živ- Na prvem z bom v krajevni skupnosti Stara vas je govoril sekretar medobčinskega sveta ZK Celje in član CK ZKS Janez Zahrastnik. sekretar medobčinskega sveta Janez Zahrastnik. Ko je poudaril pomembnost visokega jubileja, 50-letnice pi- sane partijske besede, je nadaljeval: „Ne gre za to,vda proslavimo pretekli delež partijskega tiska v naših revolucionarnih podvigih, temveč tudi zato, da ponovno poudarimo naša prizadevanja, da bi naš tisk čimbolj izražal skupne koristi delavskega razreda in koristi naše samoupravne socialistične družbe. Komunisti smo si vedno prizadevali za angažiranost pisane besede vseh množičnih medijev. Še zlasti to vetja za sedanji čas. Hočemo, da bi bila vsa naša množična občila zavzeta do odprtih vprašanj in problemov v naši družbi To pomeni, da mora biti še posebej izoblikovan njihov odnos do uveljavljanja nove ustave in položaja delavcev v združenem delu, odnos do naših stabilizacijskih naporov in do naše neuvrščenje politike." V nadaljevanju svojega govora se je Janez Zahrastnik dotaknil med drugim tudi vloge Zveze komunistov v krajevni skupnosti Vaša krajevna skupnost je močno zaokrožena družbeno ekonomska, samoupravna, socialna politična ce-svoiim dosedanjim delom, dnjem času, sta v veliki meri uresničili tista ustavna dolo- zlasti v zai čila, ki zadev ju o krajevno skupnost. Oformili ste krajevno organizacijo ljenje v krajevni skupnosti ne more prevzemati samo osnovna organizacija Zveze komunistov, ki jo po starem imenujemo terenska oziroma matična organizacija v krajevni skupnosti. Ta odgovornost je na vseh članih Zveze komunistov, ki bivajo na območju vaše krajevne skupnosti. To pomeni, na članih Zveze komunistov, ki so organizirali v OOZK v delovnih in temeljnih organizacijah, ki so na tem območju, odgovornost pa zadeva tudi tiste komuniste, ki so partijsko povezani kjerkoli, stanujejo pa na območju Stare vasi. V naši praksi se namreč prepogosto srečujemo s pojavom, ko poskušajo nekateri napačno nakazovati, da so za delo v krajevni skupnosti odgovorni le tisti komunisti, ki niso povezani v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela. Ne smemo ločevati interesov delovnih ljudi od interesov občanov. Ne smemo ločevati življenja v delovnih kolektivih od življenja v krajevnih skupnostih. Delovni ljudje ustvarjajo in živijo materialno življenje v delovni organizaciji, mnoge svoje potrebe pa uresničujejo v krajevni skupnosti. Če je temu tako, potem tudi dela komunistov ni mogoče ločevati. Zato bi morali pri vas čimprej ustanoviti svet Zveze komunistov v krajevni skupnosti Ta svet bi moral pove- lioiii<*iilar liMlna V svojih tridesetih letih je prehodila Jugoslavija velik kos poti, ki se je neprestano vila navzgor, čeprav je bila nemalokdaj posuta z ovirami Z vsakim delovnim dnem smo širili originalno jugoslovansko demokracijo, ki se je do danes že dodobra razrasla v samoupravni način življenja, kjer naj bi odločal o rezultatih svojega dela le tisti, ki tudi resnično ustvarja. Vendar demokracija - samoupravna demokracija -ni nekaj, kar bi bilo zgolj posledica dograjevanja naše revolucije. Socialistična samoupravna demokracija je tudi najbolj zanesljiv obrambni okop zoper vse tiste družbene sile in posameznike, ki zaradi najrazličnejših okoliščin zoprvujejo socialističnemu samoupravljanju. Na kaj mislimo? Ko se je v prvih povojnih letih kot nujna posledica centralističnega upravljanja razbohotil državni birokratski aparat, ki je postavljal i\ zovati vse organizacije Zveze komunistov na območju Stare vasi in vse komuniste, ki tukaj bivajo, brez ozira, kje je mesto njihove zaposlitve. Le tako bo mogoče doseči ne le polno politično aktivnost komunistov, temveč tudi njihovo polno politično odgovornost za vse, kar se dogaja v krajevni skupnosti Še več! Na ta način bo življenje v krajevni skupnosti tesno povezano z življenjem in z delom delovnih kolektivov in vse manj bo izumetničenih preprek, ki se danes pogosto pojavljajo, kadar poizkušamo uveljavljati ustavni odnos med krajevno skupnostjo in temeljnimi organizacijami združenega dela. Ko razmišljamo o takšnem delu komunistov, pa imamo seveda pred očmi njihovo prisotnost med ljudmi v društvih in v družbenopolitičnih organizacijah, v organih krajevne skupnosti in v Socialistični zvezi. Dela Zveze komunistov ni mogoče meriti samo po tem, kolikšno je število naših sestankov, četudi je njihova kvaliteta še tako dobra. Resnično in najbolj objektivno merilo za delo komunista in celotne naše organizacije - je v delu med ljudmi Čimbolj bodo ljudje sprejemali stališča Zveze komunistov tudi kot svoja stališča, tem večji bo dokaz uspešnega dela Zveze komunistov. Delovni ljudje in občani nas ne Bjoštujejo po tem, ker smo člani veze komunistov, temveč nas bodo spoštovali, če bodo občutili, da smo v prvi vrsti boja za napredek, da smo v prvi vrsti prizadevanj za resnično samoupravne socialistične odnose. Spoštovali nas bodo po našem delu, po naši odkritosti in po našem poštenem odnosu do problemov in ljudi. V tej smeri bi morala v sleherni krajevni skupnosti Zveza komunistov naravnati svoje delo. Prepričan sem, da so pri vas že vidni napori v tej smeri in da imamo opraviti tudi že s prvimi uspehi Nato se je sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik dotaknil tudi financiranja krajevnih skupnosti in poudaril da je treba krajevno skupnost osvoboditi odvisnosti od občinskega proračuna in namesto tega vira sredstev uveljaviti dogovarjanje v krajevni skupnosti odnosno med krajevno skupnostjo in temeljnimi organizacijami združenega dela. To pa zahteva, da bodo programi krajevnih skupnosti prišli tudi v razprave k delavcem v TOZD, ko boao le-ti obravnavali delitev ustvarjenega dohodka. Janez Zahrastnik je poudaril tudi pomembnost socialistične zveze, ki si mora politično prizadevati za enotnost pogledov in akcij organiziranih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Organizacije zveze sindikatov pa so neposredno odgovorne, da bodo odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi zaživeli tako, kot narekuje ustava. Zato morajo biti tudi organizacije zveze sindikatov prek svojih delegatov prisotne v krajevnih skupnostih in krajevnih organizacijah SZDL. „Vse to so vprašanja, ki so po- membna, če želimo da se bo uveljavila ko temeljna samoupravna celica, v kateri bodo delavci skupaj z vsemi delovnimi ljudmi in ob oblikovali ter sprejemali dog vseh pomembnejših vprašanjih nega dela in življenja. Kot sem s bo vaša krajevna skupnost med p ml ki bo živo v praksi uresničo ustavno koncepcijo," je dejal p drugim Janez Zahrastnik. Ob koncu pa je sekretar i činskega sveta še dejal, da je I tudi v krajevni skupnosti in v T oblikovati koncept SLO in dru samozaščite, saj je to naj boj i kovit način obrambe proti komur, ki bi morda nameraval i kopati pridobitve naše socia" revolucije. Priložnostni program sta na z izvedla rudarska godba in moški pevski zbor Kajuh. • IZ RAZPRAVE PREDSEDNIKA CK i FRANCETA POPITA NA SEMINARJU V VELENJU S preseži vrednosti mora razpolai delavec (Nadaljevanje s 1. strani) nih pravobranilscev samoud ljanja v prizadevanjih za uvefo tev samoupravnega položaja { lovnega človeka, o odnosih i temeljnimi organizacijami i ženega dela in organizaa združenega dela, pri čem« poudaril, da je treba dati i prej pravo vsebino samoupi ljanja temeljnim organizi združenega dela. Ko je govoril o lokalizn so prisotni še na vseh ravneh, kaže, da delavci še zmeraj I maj o oblasti nad minulim | lom, nad družbenim kapiti pa se je predsednik Centra komiteja Zveze komunistov! venije France Popit zavzel| odločno akcijo, da se Zc vimo vsem pojavom lokal Zveza komunistov pa moral stati povezovalec delavskega | reda, ne glede na meje. Predsednik Cent komiteja Zveze komu Slovenije France Popit i opozoril še na potrebo, < ugotovi, zakaj procesi z zevanja dela in sredstev, j sebej še tisti, za katere i se dogovorili, ne poti' hitreje. Kadarkoli so se v jugoslovanski družbi porodile ideje, ki niso imele nič skupnega z interesom delavskega razreda Jugoslavije in smo jih poimenovali kot unitaristič-ne, liberalistične, nacionalistične itd., smo jih vedno premagali prav tako, da smo jim kot njihov vis - a - vis postavili še širšo in bolj raz- svoje interese pred družbene, je Zveza komunistov poudarila pomen odločanja vseh - o vsem. Iz prvih zametkov samouprave v delovnih organizacijah je samoupravljanje pričelo svoj zmagoviti pohod na vsa in v vsa področja družbeno potrebnega in koristnega dela. Tako je bilo tudi kasneje. vejano demokracijo. Tako je bilo tudi potem, ko je na vrsto slabosti opozorilo Pismo. Neposredna posledica tedanje bitke Zveze komunistov, ki je prerasla v boj vseh, ki jim je ljubo socialistično samoupravljanje, je bila nova ustava, kije le še razširila podlago za neposredno odločanje delov- nih ljudi o rezultatih svojega dela. Na ta način so bUe vsebinsko končane tudi vse tiste diskusije - doma in na tujem - kam bo krenila poslej Jugoslavija. Nikamor. Le naprej po poti, ki se je porodila že v revoluciji Zato nas v teh trenutkih ne morejo zbegati tudi glasovi in-formbirojevskih skupin, ki točijo krokodilove solze, češ da bi morala v Jugoslaviji prevladati trda roka, kajti le ta nas lahko popelje iz ekonomskih zagat in še iz česa. Te diskusije ne sprejemamo, vemo pa, da lahko tudi informbirojevske glasove uvrstimo med tisto osamljeno skupino glasov in sil, ki v bistvu - čeprav iz različnih ideoloških zasnov -zoprvujejo ustavni poti jugoslovanskega socialističnega samoupravljanja. MILAN MEDEN Mladi iz velenjske občine so na programski konferenci sprejeli vrsto pomembnih sklepov, ki bodo poglavitnega pomena pri njihovem nadaljnjem delu. Glede na to, da je dosedanje sodelovanje med občinsko kon- Krajani Stare vasi so se zelo tvorno vključili v Teden Komunista. OBČANI KRAJEVNE SKUPNOST! VELENJE STARA VAS SO SE ZELO TVORMO VKLJUČILI V »TEDEN KOMUNISTA« V VELENJSKI OBČINI PRIPRAVILI JAVNO TRIBUNO V sredo, 20. oktobra, je bila v restavraciji Jezero javna tribuna »Razvoj krajevne skupnosti in uveljavljanje delegatskih razmerij," ki so jo v krajevni skupnosti Velenje-Stara vas pripravili ob tednu Komunista v Šaleški dolini. Poleg delegacije krajevne skupnosti Velenje-Stara vas so se javne tribune udeležili tudi predsedniki zborov delegatov, svetov krajevnih skupnosti, krajevnih konferenc SZDL, sekretarji osnovnih organizacij ZK iz drugih krajevnih skupnosti ter predstavniki skupščine občine, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij občine. Kot gostje pa so bili na javni tribuni tudi član izvršnega odbora republiške konference SZDL Savin Jogan, sekretar republiškega sveta ZSS za samoupravljanje Ivan Kukovec in urednik £ek Brglez. založbe Komunist Franče Še preden so se navzoči lotili obravnave treh osrednjih tem — razvoj krajevne skupnosti, odnosi in uskla- jevanje programov krajevne skupnosti — temeljne organizacije združenega dela in sa-moupravme interesne skupnosti — je predsednik zbora delegatov Jože Zelenko predstavil krajevno skupnost. V njej živi nekaj več kot devetsto prebivalcev, od tega jih je 360 zaposlenih. Jože Zelenko je še posebej poudaril, značilnost, da na območju njihove krajevne skupnosti ni šol niti vrtcev, čeprav ugotavljajo da bi vsaj en oddelek vzgojnovarstvene ustanove nujno potrebovali. V njihovi krajevni skupnosti ima sedež sedem temeljnih oziroma drugih organizacij združenega dela. Tudi prave trgovine nimajo, kajti trgovina pri Blatnilcu že dolgo ne ustreza njihovim zahtevam in potrebam. Na drugi strani pa se lahko pohvalijo, da so na njihovem območju objekti, ki so velikega pomena tudi za vse mesto: park, kotalkališče, igrišča pri Jezeru. V uvodu je Jože Zelenko tudi dejal, da so zlasti v zadnjem času začeli razmišljati o dolgoročnem razvoju krajevne skupnosti. Tako so hkrati s konstituiranjem zbora delegatov izvolili tudi komisijo za pripravo srednjeročnega razvojnega načrta krajevne skupnosti. »Čeprav so za nami šele prve razprave o načrtovanju prihodnjega razvoja", je na-glasil predsednik zbora delegatov te krajevne skupnosti, „pa velja opozoriti na to, da bomo morali naša razmišljanja usmeriti v razreševanje problemov in nalog v zvezi s prostorskim načrtovanjem, medčloveškimi odnosi, zadovoljevanjem potreb na področju kulture in tudi v urejenost same krajevne skupnosti. Ob teh nalogah pa bomo nadaljevali z akcijo poglabljanja samoupravnih odnosov. Osnova za naše prihodnje delo so hišni sveti Brglez. oziroma ulični odbori in da bomo ta sistem uveljavili tudi v delu družbenopolitičnih organizacij. V večji meri kot doslej moramo uveljavljati naše delegacije in si prizadevati za ustvarjanje možnosti za obojestransko obveščenost. Da pa bomo naloge, ki so pred nami," je dejal .ob koncu Jože Zelenko, predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Velenje - Stara vas, „lahko tudi uresničili, bomo morali že v prihodnjih tednih uveljaviti zamisel o stalni šoli za delegate, ki bi jo pozneje obiskovali tudi drugi občani." Nato je sledila obširna razprava, v kateri so udeleženci javne tribune izčrpno obravnavali še zlasti programiranje v krajevnih skupnostih, odnos krajevna skupnost - TOZD in samoupravna interesna skupnost pa tudi vlogo krajevne skupnosti v primeijavi z občino. Seveda pa so se dotaknili tudi delegatskih razmerij. Ž \ ferenco in Šaleškim študentskim klubom zelo slabo, so se dogovorili, da se bosta še pred 15. novembrom sestali predsedstvi obeh organizacij ter poiskali oblike in možnosti tesnejšega sodelovanja. Vso skrb nameravajo v bodoče posvetiti tudi nadaljnjemu ustanavljanju osnovnih organizacij tako v temeljnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih in šolah. Še posebej so podčrtali, da je osnovna organizacija poglavitni pobudnik in kreator dela celotne mladinske organizacije. Zato morajo vse naloge po zastavljenih programih izvirati iz le-teh. V zvezi s tem bodo vso skrb posvetili usklajevanju programov na vseh ravneh. Da bodo posemezne programske naloge • MLADINCI VEGRADA dosledno in pravočasno uresničili, je treba določiti njihove nosilce, pa tudi odgovornost in roke za njihovo realizacijo, zato mora vsaka osnovna organizacija po končanem programskem obdobju analizirati in kritično oceniti svoje delo kot tudi delo posameznikov in nosilcev nalog. V vsaki osnovni organizaciji se mora čutiti delo mladih komunistov, ki morajo biti idejno jedro pri delu mladinske organizacije. Prav zato bodo do konca leta sklicali skupen sestanek predsedstva OO ZSMS s sekretariati OO ZK. V prihodnje si bodo tudi prizadevali še bolj pritegniti v delo OO ZSMS mlade strokovnjake. Nadalje so med sklepe zapisali, da je treba vso skrb posvetiti usklajevanju programov ZSM s programi drugih družbenopolitičnih organizacij v ob- čini. Še zlasti so podčrtali prisotnost mladih pri izvajanju vseh akcij v občini, predvsem pri izvajanju stabilizacijskih programov in uresničevanju ustave. Veliko pozornost bodo posvetili tudi štipendijski politiki, komisija mladih delavcev pa mora sklicati problemsko konferenco o stanovanjski problematiki mladih. Pregledali bodo tudi možnosti, da bi v čim krajšem času organizirali mlade v kmetijstvu. Mladi iz velenjske občine tudi odločno podpirajo prizadevanja za izgradnjo dijaških domov v občini. Na konferenci so se dotaknili tudi vprašanja mladinskih prostorov v Velenju. Glede na to, da to dolgoletno vprašanje še vedno ni rešeno, so poudarili, da je treba, ugotoviti vzroke in krivce za neuresničevanje sprejetih dogovorov in takoj začeti temeljito akcijo za reševanje omenjene problematike. Čim več za stabilizacijo V zadnjih letih o delovanju mladih v delovni organizaciji Vegrad nismo slišali skoraj nič. Njihovo delo je bilo, kot pravijo tudi sami, zaradi razdrobljenosti zelo težavno. Zdaj so se reorganizirali in ustanovili v okviru osnovne organizacije zveze socialistične mladine gradbeno industrijskega podjetja Vegrad deset osnovnih organizacij. S tem so dosegli veliko večjo aktivnost. Predsedstvo je bilo zelo navdušeno, ker se je programske konference, ki so jo imeli prejšnji teden, udeležilo preko 120 mladih delavcev, članov te delovne organizacije. Mladi iz Vegrada so se dobro vključili v stabilizacijski program podjetja. Sodelovali so na zborih delavcev, kjer je bi sprejet dopolnjen akcijski program. Dopolnitve so pripravljali v političnih štabih v TOZD in skupnih službah. V štabu pa je bil vsaj en predstavnik mladih. V okviru stabilizacije so organi- ODSLEJ VSAK MESEC POROČILO 0 SREDSTVIH SAMOPRISPEVKA Oddelek za finance pri skupščini občine Velenje redno vsak mesec obvešča krajevne skupnosti, občinsko konferenco socialistične zveze in samoupravne interesne skupnosti o tem, kako se stekajo sredstva samoprispevka, za katerega smo se v velenjski občini ponovno odločili aprila letos. Da pa bi bilo s tem stanjem seznanjeno kar največ občanov, bomo tudi v našem tedniku vsak mesec objavljali poročilo o zbranem samoprispevku, in to v obliki tabele. Tako danes objavljamo finančno poročilo o zbranem samoprispevku po krajevnih skupnostih za avgust in zneselc za maj, junij, julij in avgust skupaj. V prvi koloni so od številke ena do petindvajset krajevne skupnosti celote občine, od številke ena do vključno osem pa so tako imenovane mestne krajevne skupnosti, katerih občani so se odločili, da bodo 70 odstotkov vsega zbranega denarja s samoprispevkom združili za skupen program. Iz tabele je tudi razvidno, koliko ima posamezna krajevna skupnost zaposlenih. Ta podatek so od- Krajevne skupnosti 1. Velenje-center lev' 2. Velenje-center desni 3. Šmartno 4. Konovo 5. Šalek-Gorica 6. Stara vas 7. Staro Velenje 8. Pesje 9. Cirkovce 10. Plešivec 11. Paka 12. Šentilj 13. Škale 14. Bevče 15. Kavče-Podkraj 16. Šoštanj 17. Bele vode 18. Skomo-Florjan 19. Zavodnje 20. Ravne 21. Družmiije-Gaberke 22. Lokovica 23. Topolšica 24. Šmartno ob Paki 25. Gorenje delku za finance posredovale krajevne skupnosti (prva kolona). V drugem stolpcu je znesek, ki so ga posamezne krajevne skupnosti zbrale v mesecu avgustu. V tretjem so sredstva, kijih mestne krajevne skupnosti združujejo. V četrtem pa sredstva, ki jih imajo le-te na svojih žiro računih. K temu je treba tudi dodati, da imajo tudi druge nemestne krajevne skupnosti (v tabeli od številke devet - Cirkovce do 25 -Gorenje) vsa sredstva vsaka na svojem žiro računu. Stolpec pod številko pet kaže, koliko denarja se je skupno steklo na žiro račune od maja do avgusta, šesti, kolikšen znesek posamezna mestna krajevna skupnost združuje (70 odstotkov), stolpec sedem pa prikazuje, koliko denarja imajo mestne krajevne skupnosti po štirih mesecih na svojih žiro računih. Tabela torej kaže, daje 13.686 zaposlenih v prvih štirih mesecih skupai zbralo 4,312.522,00 dinarjev, in da imajo mestne krajevne skupnosti na skupnem žiro računu 1,798.337,60 dinarjev. zirali tri prostovoljne delovne akcije. Od 20. julija do 10. avgusta sta sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji dva člana njihove delovne organizacije. To sta bila Franc Pergovnik in Marjan Domajnko. Mladi v Vegradu so z vso resnostjo pristopih k delu. Žele, da bi bilo naše mesto čim lepše. O tem priča tudi sklep, ki so ga sprejeli na konferenci in ga posredovali na občinsko konferenco. Sklep se glasi: „Zaradi težav, ki so nastopile v gospodarstvu, je prišlo do tega, da okolica objektov, zgrajenih z denarjem, ki je zbran iz samoprispevka, še ni popolnoma urejena. Odločili smo se, da z delovnimi akcijami pomagamo pri zunanji ureditvi teh objektov. Pozivamo vse mlade v občini, da se nam pridružite!" Mladi v Vegradu so sklenili, da bodo čimprej omogočili mladim iz te delovne organizacije, ki nimajo dokončane osnovne šole, da jo čim prej zaključijo. Ob dnevu republike in za novo leto bodo pripravili proslave. Sodelovati želijo z drugimi aktivi mladih delavcev na političnem, delovnem in športnem področju. Pripravili pa bodo tudi predavanja o vlogi mladih v naši samoupravni skupnosti. Vsaka osnovna organizacija pa ima poleg teh še svoje programe. Vidimo lahko, da so se mladi v Vegradu svojega dela zelo resno lotili. Zavedajo se, da morajo tudi oni nekaj prispevati k stabilizaciji našega gospodarstva. Vedo pa tudi, da mora biti dober delavec tudi dobro obveščen. Štev. Za avgust Skupaj maj • zap. 100% 70% 30% 100% 2894 219.007,65 153.305,35 65.702,30 911.916,25 3040 230.056,55 161.039,60 69.016,95 957.921,50 752 56.908,70 39.836,10 17.072,60 236.959,05 359 27.167,85 _ — 113.122,25 152 11.502,80 8.051,95 3.450,85 47.895,65 365 27.621,90 19.335,35 8.286,55 115.012,80 415 31.405,75 21.984,00 9.421,75 130.768,05 535 40.486,90 28.340,85 12,146,05 168.580,40 50 3.783,80 15.755,15 74 5.600,05 23.317,60 183 13.848,80 57.664,00 206 15.589,35 64.911,30 406 30.724,65 127.932,05 70 5.297,35 22.057,25 254 19.221,80 80.036,30 1415 107.082,20 445.871,65 91 6.886,55 28.674,40 247 18.692,10 77.830,60 62 4.691,95 19.536,40 280 21.189,40 88.228,95 385 29.135,45 121.314,95 175 13.243,40 55.143,15 451 34.130,10 142.111,75 546 41.319,35 172.046,60 279 21.113,75 87.913,95 70% 638.341,35 670.545,05 165.871,35 33.526,95 80.509,00 91.537,60 118.006,30 30% 273.574,90 287.376,45 71.087,70 14.368,70 34.503,80 39.230,45 50.574,10 Priznanje Gorenju Tudi letos je bila od 7. do 14. oktobra jugoslovanska razstava tehničnih novitet pod naslovom INOVA YU 75. Namen razstave je bil, da bi se znanih najširšo javnost z dosedanjimi rezultati inventivne dejavnosti v Jugoslaviji. Na razstavi so organizacije združenega dela in avtorji lahko prikazali svoje izume in tehnične izboljšave, ki doprinašajo k cenejši in boljši proizvodnji. Na razstavi je sodelovalo 112 razstavljavcev s 318 izdelki. Trgovsko podjetje Gorenje je sodelovalo z dvema, in sicer hladilno-zmrzovalno skrinjo in VAGICON strokovna komisija, ki je na razstavi pregledala in ocenila vse razstavljene izdelke, je glede na izvirnost, funkcionalnost in uporabo podelila več zlatih, srebrnih in bronastih medalj. Gorenje je prejelo srebrno medaljo za hladilno -zmrzovalno skrinjo. Nagrajeni izdelek je plod naših strokovnjakov iz razvoja hladilne tehnike. Seminar za novo sprejete komuniste SKUPAJ 13.686 1,035.708,15 431.893,20 185.097,054,312.522,001,798.337,60 770.716,10 Delavska univerza Velenje bo organizirala seminar za novo sprejete komuniste. Kandidati iz delovne organizacije Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje bodo imeli predavanja 3., 4., 6., in 7. novembra, iz tovarne gospodinske opreme Gorenje Velenje 10., 11., 13; in 14. novembra, iz ostalih delovnih organizacij pa 17., 18., 20. in 21. novembra. Novo sprejete komuniste bo Ivo Knez na kratko seznanil z osnovami marksizma, Jože Veber pa s temelji delegatskega sistema. Z zgodovino, razvojem in poglavitnimi značilnostmi samoupravljanja jih bo seznanil Kristl Hrastel. Novo sprejetim komunistom bo predstavil statut in program ZKJ in ZKS Tone Šeliga. O tem, kakšno zgodovinsko vlogo je imela KPJ in ZKS pa bo predaval L. Fili-pančič. Mile Uranjek jih bo seznanil še z bojem ZKJ na mir, enakopravnost in mednarodno sodelovanje, Janko Vovk pa s prizadevanji za gospodarsko stabilizacijo v naši občini. Novo sprejete komuniste pa bodo seznanili tudi z uresničevanjem stabilizacijskega programa v posamezni delovni organizaciji. Seminar bo v učilnici gasilskega doma Velenje. PROBLEME DANAŠNJEGA ČASA ENERGETSKO KRIZO ONESNAŽEVANJE OKOLJA REŠUJEJO schiedel — YU — dimniki schiedel — YU — zračniki schiedel — YU — jaški za smeti - porabi do 40% manj goriva - ne onesnažuje ozračja s škodljivimi snovmi JE OKROGEL: daje boljši vlek, je enostaven pri čiščenju IMA KISLINOODPORNI ŠAMOTNI VLOŽEK: je odporen proti ognju, kislinam, varen pred zasajevanjem, toplotno obstojen JE MONTAŽEN: zato varčen pri postavitvi, pri prostoru in cenen .......Proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC Enota: Proizvodnja gradbenega materiala Latkova vas pri Preboldu, tel. 722-027 Naše proizvode lahko kupite v vseh PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA širom po domovini. pural Agrotehnika V naši blagovnici v Celju vam nudimo! • Traktorje FIAT lip 350 in 300 (za devizna sredstva). Vse stroj« • za spravilo krme proizvodnje SIP Šempeter. Kvalitetne trosile« • umetnih gnojil VICOH in FBtTI. Razne vrste plugov in bran ter • druge stroje za obdelavo zemlje. Poleg tega lahko pri nas dobite razne stroje In orodje za potrebe v kmetijstvu, v vašem vrtu in tudi vsa kemična zaščitna sredstva, ki jih potrebujete pri negi in varstvu rastlin. OBIŠČITE NAS V CELJU, Aškerčeva 19! Zahtevajte pismene ponudbe! 63320 Velenje, Prežihova 3, tel: 850422 STANOVANJSKO STREŠNO OKNO PODSTREŠNO STANOVANJE NAJ BO SVETLO IN ZRAČNO • nerjaveči materiali • dvojno izolacijsko steklo • neoporečno tesnenje • preprosto čiščenje • prilagojeno streham vseh vrst IZKORISTITE PODSTREŠNE PROSTORE ZA NAJCENEJŠO STANOVANJSKO POVRŠINO OKNA pural LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM. MOŽNOST NAKUPA S STANOVANJSKIMI KREDITI Izdeluje: / /^"NA rudarski šolski center VELENJE neomejena subsidiarna odgovornost jugoslavija Oktober je mesec izobilja. Prihranim takrat, ko imam največ. Kolektiv Ljubljanske banke, podružnica Velenje čestita vsem občanom ob dnevu varčevanja 31. oktobru, posebno tistim, ki poslujete z nami podružnica VELENJE ejZ_OBČINE SLOVENJ GRADEC # iZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC « IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVE KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZK SLOVENJ GRADEC OCENIL AKCIJO Komite Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec je na zadnji seji ocenil rezultate gospodarjenja v letošnjem prvem polletju ter družbenopolitično aktivnost za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike v letošnjem letu. Po razpravi je sprejel več stališč in sklepov. Komite Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec ugodno ocenjuje dosežene rezultate pri uresničevanju sklepov Predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije in CK Zveze komunistov Slovenije v zvezi s stabilizacijsko politiko. V večjih organizacijah združenega dela so sprejeti konkretni stabilizacijski programi, ki obsegajo celovita ponašanja do uresničevanja vseh aktualnih vprašanj poslovne politike od varčevanja, prizade- • Osebni dohodki naraščajo hitreje kot družbeni proizvod Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je v občini Slovenj Gradec 16 temeljnih in drugih organizacij združenega dela, kjer je masa sredstev za osebne dohodke naraščala hitreje od družbenega proizvoda. Vil delovnih organizacijah niso dosegli z resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju SR Slovenije predvidenega 31 % porasta družbenega proizvoda, so pa za več kot 28 % povečali osebne dohodke v masi, kot je bilo prav tako določeno z resolucijo. Med 27 temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela v občini Slovenj Gradec jih je bilo ob polletju kar 10 takih, kjer so za osebne dohodke namenili več denarja, kot pa bi lahko na podlagi določil samoupravnih sporazumov. Več denarja je bilo razporejeno za osebne dohodke, kot pa so znašala dogovorjena sredstva v TOZD Elektro Slovenj Gradec, Tovarni kovinskih izdelkov „Gorenje - Fecro", LESNA Slovenj Gradec - TOZD „Nova oprema", „Prevent", Veterinarska postaja, „Nama" Ljubljana - TOZD Slovenj Gradec, „Kolinska" - TOZD Slovenj Gradec, „MERX" Celje - TOZD Slovenj Gradec, Gostinsko podjetje „Pohorje" „Viator" -TOZD Slovenj Gradec. Največje neskladje med rastjo družbenega proizvoda in izplačanimi mesečnimi neto osebnimi dohodki na zaposlenega izkazujejo v Tovarni usnja TOZD UTEKS, Gradbenem podjetju, Stanovanjsko - komunalnem podjetju in PTT Maribor - TOZD Slovenj Gradec. Osebni dohodki v teh štirih delovnih organizacijah preseglo poprečne osebne dohodke zaposlenih v gospodarstvu, se pravi, da ni šlo za izboljšanje nizkih osebnih dohodkov. V nekaterih drugih delovnih organizacijah (npr. ..Kolinska" - TOZD Slovenj Gradec in Gostinsko podjetje „Pohoije"), kjer prav tako izkazujejo neskladje med rastjo družbenega proizvoda in osebnimi dohodki, pa so poprečni osebni dohodki še zmeraj nizki, in sicer 2.705 dinarjev oz. 2.659 dinarjev na zaposlenega na mesec. • Začetek dela sekcije za izredni študij na VEKš v Slovenj Gradcu V prostorih Šolskega centra Slovenj Gradec je bila v petek, 24. oktobra, priložnostna slovesnost ob začetku dela sekcije za izredni študij na prvi stopnji mariborske Visoke ekonomsko komercialne šole. NOvi prostori Šolskega centra, ob možnosti uporabe sodobne učne tehnologije, ter želja, da bi ekonomsko srednjo šolo, v skladu s sprejetimi načeli usmerjenega izobraževanja, povezali s šolo višje stopnje, so bili osnovno vodilo, da je prišlo do ustanovitve sekcije za izredni študij v Slovenj Gradcu. Za šolanje se je priglasilo 45 izrednih slušateljev, njgveč jih je iz Slovenj Gradca in Raven na Koroškem, so tudi še iz Dravograda, Radelj ob Dravi in Velenja. Večini izredni slušateljev bodo stroške študija plačale delovne organizacije, kar nedvomno kaže na veliko potrebo združenega dela tega območja po tovrstnih kadrih. V Slovenij Gradcu so prepričani, da bo čez nckiij let v središču Mislinjske doline že deloval dislocirani oddelek enote za redni študij na mariborski Visoki ekonomsko komercialni šoli. • Pripravljeni predlogi srednjeročnih razvojnih načrtov KS V načrtovanje prihodnjega gospodarskega in družbenega razvoja občine Slovenj Gradec so se vključile tudi krajcvnc skupnosti iz Mislinjske doline. Vse krajevne skupnosti so pripravile predloge srednjeročnih razvojnih programov do leta 1980. O predlogih so zadnje dni razpravljali na razširjenih sestankih vodstev družbenopolitičnih organizacij, svetov krajevnih skupnosti in članov delegacij. • Nova poslovalnica »Mladinske knjige« v Slovenj Gradcu V Slovenj Gradcu, na Glavnem trgu, so prejšnji petek odprli novo poslovalnico Mladinske knjige. V arhitektonsko sodobno urejenih ter lepo opremgenih prostorih je zraven že običajnih oddelkov - papirnice, mehanografije in knjigarne še likovna prodajna galerija z manjšim razstavnim prostorom ter prostor za ,,Klub bralcev". Investicija je veljala 3 milijone dinarjev, Mislinjska dolina in vsa koroška regija pa so dobili tako prvo tovrstno specializirano poslovalnico. Slovesnosti na začetku dela nove poslovalnice so se udeležili številni predstavniki javnega življenja občine Slovenj Gradec, glavni direktor ..Mladinske knjige" Miran Zieikelbach pa je v nagovoru še posebej opozoril na poslanstvo nove poslovalnice pri širjenju knjige. Odgovornost je treba konkretno opredeliti nalog Osnovne organizacije Zveze komunistov morajo redno mesečno ocenjevati uresničevanje stabilizacijskih programov. Zagotoviti je potrebno, da bodo cilji stabilizacijskih programov prišli v letne in srednjeročne gospodarske načrte in da bo na ta način akcija postala trajna. Akcije za uresničevanje stabilizacijske politike v nobeni sredini ne smemo oddvojiti od funkcije planiranja. Delovna skupina pri koordinacijskem odboru pri Občinski konferenci SZDL naj takoj pristopi k oceni stabilizacijskih programov in jih oceni predvsem z vidika konkretnosti, praktične uporabnosti, učinka in opredeljene odgovornosti. Akcijo je treba pospešeno nadaljevati, ker je šele na začetku v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v občinski upravi, ter v tistih posameznih manjših organizacijah združenega dela, kjer dosedanja akcija ni dala zadovoljivih rezultatov, kot na primer v gostinskem podjetju „Pohorje", temeljnih organizacijah združenega dela „Merx" Slovenj Gradec, „Nama" Slovenj Gradec in še nekaterih drugih. Poročali smo že, da bodo športno halo v Slovenj Gradcu s pomočjo posojila Telesnokulturne skupnosti Slovenije spravili letos pod streho. Takšno pa je trenutno stanje na ..gradbišču . vanj za večjo produktivnost, ekonomičnost, do ugodnejše zunanjetrgovinske menjave, večje selektivnosti pri investicijskih naložbah, politike cen in do načrtnega zaposlovanja. Že doseženi rezultati so tako dobra osnova za nadaljnjo akcijo, pri tem pa poudarjamo, da smo opravili doslej lažji del naloge in daje najtežji šele pred nami Za učinkovitejšo akcijo v boju za doseganje ciljev stabilizacijske politike v občini Slovenj Gradec je potrebno v naslednji fazi nameniti poseben poudarek naslednjim vprašanjem: Še nadalje je potrebno pospešeno informirati delovne ljudi o stabilizacijskih programih in ciljih tako, da bomo v bitko za uresničevanje teh programov dosledno vključili slehernega delavca. Osveščanje delovnih ljudi in njihovo vključevanje je eno od ključnih vprašanj, od katerih zavisi uspešnost te akcije. Konkretno je treba opredeliti v stabilizacijskih programih od-, govornost za uveljavljanje posameznih nalog v stabilizacijskih programih in to odgovornost tudi konkretno uveljaviti z vsemi posledicami za nosilce odgovornosti za izpeljavo posameznih NAŠ ROMAN 54 Yuki je sedela poleg Har-ryja Wentwortha na zadnjem sedežu austina in ga trdno držala za roko. Peljala sta se mimo gradu Windsor, s katerega so plapolale zastave, se znašla v majhni vasici Bray, nato pa končno v Maiden-headu. Peljala sta se po mostu preko Temze, mimo hotela Skindle, nato pa po ozki cesti po pobočju nekega hribčka. Harry Wentworth je rekel: „Draga, mislil sem, da bi se poročila v soboto v kapeli, gostija pa bi bila na # RONALD KIRKBRIDE Pred odprtimi vrati je imela Yuki samo toliko časa, da je pogledala čudovito vežo s francoskimi tapetami in bele marmornate stopnice, ki so vodile v dolgo galerijo, polno slik, potem pa je morala naenkrat zreti v številne vprašujoče obraze pred seboj, ki so jo gledali z odprtimi usti in tiho šepetali: „Za boga svetega, saj je Japonka!" Visoka, siva ženska je stopila iz skupine in stegnila roke proti njej, a Yuki se je že globoko priklanjala in ni opazila pozdrava, ker je upi-rda oči v tla. Trikrat se je globoko priklonila, ko jo je Harry prijel za roko rekoč: „Gospa Hazell, to je gospodična Okano, moja bodoča soproga." Gospodinja je rekla zadržano: „Veseli smo, da ste se JUKI OKANO vrtu vile. Tako boš imela dovolj časa, da si boš nabavila vso potrebno garderobo. Kako se počutiš? " „Vse mi zelo ugaja." „Imaš morda kakšnega prijatelja, ki bi ga želela obiskati - nekoga, ki bi te kot nevesto popeljal k meni pred oltar? " »Pred oltar? " „Da, takšen je običaj -navadno opravijo to očetje nevest." „V Londonu imam dobrega prijatelja - brigadirja Brownsworda. Zelo je slaven." »Čudovito. Poklicala ga bova po telefonu in vse uredila. In, prosim, povabi vse, ki si jih želiš na svatbi. Želim, da bi ti bilo lepo. Poroka mora biti srečen trenutek za vsakogar. Tako prispela sva z južne strani. Wil-liam," je rekel šoferju, ,je gospa Hazell opozorila slu-i.inčad? " „Da, gospod, vsi čakajo pred glavnimi vrati." Peljali so se skozi visoka železna vrata, mimo vratarnice, kjer so radovedii obrazi kot grozdi viseli z oken, nato pa skozi dolgo hrastovo alejo. Naenkrat pa so prišli na peščeno pot, ob kateri se je razprostiral majhen, zelen travnik, ves obkrožen z visokim rododendronom. Peljali so se mimo velikega bazena, kjer je nekaj ljudi posedalo na čudovitih kipih iz stenskega marmorja, nato pa se zaustavili pred veliko kamnito opečnato stavbo. Na obeh straneh poti so bili številni sarkofagi, okrašeni z levi in jeleni. Yuki je s strahom pogledala veliko kamnito stavbo in zagledala za vrati kopico ljudi. Velika terasa se je nadaljevala v lepo urejen vrt, a iz daljave se je slišalo mirno šumenje reke. „Si prepričan, da ni to Tonbridge? Samostan sester brezmadežnega spočetja? " je vprašala. „Za boga svetega, ne!" se je zasmejal Harry in razširil roke. »Kako le moreš pomisliti na kaj takega. Vse to je bilo od grofa Maiden-heada, ki ni imel niti toliko denarja, da bi poravnal pogrebne stroške. Morali bi ga pokopati na občinske stroške, a sem za to zvedel pravočasno in odkupil hišo." Prijel jo je za roko in ji pomagal iz avtomobila: Yuki je stopala ob Harryjevi strani vse do vhoda, kjer jima je pritekel nasproti najprej velik hrt, ki je oblizal gospodarja in šele nato opazil, da ni sam. Naenkrat je pričel vohljati okrog njenega kimona, dokler ni veselo lajajoč stekel na vrt. vrnili, gospodar. Upamo, da boste zelo srečni." Nato je nastal mučen molk in Harry se je pričel pogovaijati z neko drugo osebo, oblečeno v temno modro obleko. „Kako se imate, Godfrey? Vidim, da ste se zelo potrudili in zlo-ščili vse orožje." »Hvala, gospod," je odgovoril strežnik. »In to je Viktor, naš upravnik, Yuki." »Zelo sem srečen, da sem vas spoznal, gospodična Okano." »To pa je Clara, tvoja osebna strežnica. Ona bo skrbela zate, kajne, Clara? " »Oh, seveda gospod!" In tako so se vrstili dalje, Yuki pa se je pred vsakim štirikrat ali petkrat poklonila. Ni si mogla zapomniti njihovih imen, marveč, daje tu upravnik, gospodinja, dva strežaja, kuharica, deset strežnic, dve dekleti, ki sta pomagali v kuhinji, čistilka, vrtnar in deset pomočnikov, šofer, konjar in njegovi fantje. Ko so ji predstavili tret<-jega konjušnika, jo je hrbet že tako bolel, da se je priklonila le še enkrat. »To je Roy, ki pazi na mojega najljubšega konja Ta-mina, starega tri leta. Kako se počuti, dečko? " »Kar dobro, gospod. Zelo je isker in bo prav takšen kot Leger." »Jahaš konje, a? Imaš rad stave? Dala ti bom dober nasvet za japonskega konja." Gromek smeh se je naenkrat zaoril iz vseh grl, ki je razbil napetost. Gospa Hazell je pogledala naokrog ostro in karajoče. Yukijoje pogledala in se ji nasmehnila. In ker se ni mogla upirati ljubkemu nasmehu, se ji je še ona nasmehnila. Naenkrat so se ob Yuki znebili napetosti in led je bil prebit. Harry je rekel: »Zelo dobro, Yuki. Zelo moraš biti utrujena. Obema bi se prilegla skodelica čaja. Clara te bo odpeljala v tvoje sobe. Ko se boš odpočila, me poišči v dnevni sobi. Če ne boš našla poti, kar potegni za zvonec in prišel bo Godfrey. In, Yuki? " »Da, gospod Went-worth? " »Pozdravljena doma, ha-nayome — san!" Clara se je tako vživela v svojo vlogo osebne strežajke, da se je obnašala, kot bi stregla najvišji dami Anglije, a nikoli si ni mislila, da bo morala Japonko obleči za poroko po njihovi modi. Porabila je nad štiri ure napetega in urnega dela, da je uredila snežno bel kimono s petimi zlatimi križi ter pravilno uredila obi na hrbtu. I ZNOVA OBJAVLJAMO ZAPIS BRANETA HOHMECA S POTEPANJA PO VROČI AFRIKI Bil je topel, sončen zimski dan. Avtobus EAST AFRIČAN TOURSA, poln črncev, je neusmiljeno prehiteval počasnejše avtomobile po desni strani ceste, ki pelje iz Nairobija v MOSHI. Z vsako miljo smo bili dalj od ekvatorja v smeri - jug, hkrati pa vedno bliže našemu cilju, oziroma zadnjemu podvigu v Afriki. V žepih smo namreč že imeli letalske karte iz Nairobija v Evropo in pa točno enajst dni časa za pot v Tanzanijo in vzpon na najvišji vrh v Afriki - Kilimanjaro. Le posamezna drevesa so preki-, njala sicer enolično pokrajino jezerskega višavja. V trenutku pa so ta drevesa dobila prav čudno obliko in bila jih je polna cesta. Kaj sanjam? Bil sem precej zaspan zaradi zgodnjega odhoda iz Nairobija, toda ob tem prizoru sem na široko odprl oči. V tistem hipu je tudi avtobus obstal na mestu. Kaj se je zgodilo? Skupina visokih elegantnih žiraf je prečkala cesto. Nobena od živali se ni kaj prida zmenila za vozilo, kaj šele za štiri daljne obiskovalce. Zato pa ni mogel ostali ravnodušen naš fotoreporter. Upam, da je kar se da dostojno ovekovečil naše srečanje z najvišjimi živalmi na svetu. Preden smo prečkali kenijsko - tanzanijsko mejo, so nas ob cesti še večkrat pozdravile tudi druge živali. Predvsem smo bili simpatični vitkim afriškim antilopam. Dan se je že stapljal z večerom, ko smo v daljavi prvič zagledali snežno kopo afriškega pettisočaka - Kilimanjara. Visoki vrh so kmalu ovili oblaki, mi pa smo bili zadovoljni ob misli, da nas le nekaj dni loči od trenutka, ko bomo lahko prav s te snežne kepe opazovali prostrano afriško pokrajino. V Moskiju, tanzanijskem mestu, ki je glavno izhodišče, so izleti na Kilimanjaro pa nas je čakalo neslu-teno presenečenje. Zaradi silne žeje, da bi se naslednji dan, čeprav precej utrujeni, odpravili v hribe, oziroma v hrib, nas ni zanimala nobena stvar v mestu razen ustrezne agencije. Blaž in Mare sta torej pohitela na razgovor, s Sandijem pa sva v našem hotelu začela pripravljati opremo za jutrišnji vzpon. Čez slabo uro je planil v sobo Mare, za njim pa Blaž m na obrazih se jima je bralo, da nekaj ni v redu. Prve besede so bile: Kilimanjaro je zaseden. Kako zaseden? Preprosto: v planini morajo spati obiskovalci v treh med seboj precej oddaljenih bivakih. In ti so bili zasedeni za naslednjih štirinajst dni Na prostem pa je v nacionalnem parku prepovedano prenočiti. Tudi temperatura je prenizka za to. Kot ponavadi na vsej naši poti, smo se tudi tokrat odločili hitro: zjutraj bomo na vsak način še enkrat poskusili dobiti dovoljenje za pot. Kako pa v nasprotnem primeru, se sploh nismo pogovarjali. Le kako bi potem razložili prijateljem v Jugo-' slaviji, da nismo mogli na Kilimanjaro, ker je bil zaseden. Vsakdo bi mislil, da vzpona pač nismo zmogli. Prebudili smo se tako zgodaj kot afriške kure in nojL Na že omenjeni agenciji so nam ponudili le eno možnočt — na pot bi lahko šli s svojim šotorom. Nimamo. „Če v as kakšna skupina z velikim šotorom sprejme „pod streho", lahko greste." Čudovito, toda to jutro so se odpeljali „gor" le štiije Amerikanci s šotorom za dve osebi. Kljub temu so nas Amerikanci takoj sprejeli medse. Mislim, da niso niti vedeli, kakšen je bil dogovor. Glavni problem je bil torej rešen. Kasneje se je izkazalo, da je dobiti dovoljenje res glavni problem, saj je bilo prostora v bivakih čisto dovolj. Sredi dneva smo že sopihali z rdečimi nahrbtniki na ramenih navzgor po prostranem pobočju z nasadi banan in kave. Nekaj pred nami se je počasi premikala skupina Angležev, ki je imela s sabo že trikrat toliko nosačev, kot je bilo njih samih. Mi štiije smo s svojimi težkimi nahrbtniki povsod vzbujali pozornost, saj se menda že dolgo ni zgodilo, da bi kdo „rinil" v goro brez nosačev. Tudi domači prebivalci iz plemena WACHAGGA, ki so sami nosili na glavah težke butare trave, banan ali kave, so nas čudno pogledovali izpod čela. Imeli smo le vodiča, ki so nam ga nekako vrinili že v Moshiju. Pa še z njim smo imeli samo težave. O tem pozneje. Prešli smo obljudene predele, nasade kave so zamenjali gosto raz-raščeni ekvatorialni gozdovi. Vreme se je kisalo. Po pobočnih se je vlekla gosta, vlažna megla, zaradi katere smo bih bolj mokri kot od potu. Po dobrih treh urah hoje smo dosegli višino našega Koraba. Na tej višini smo ta dan tudi ostali, saj je tam postavljen prvi bivak - MANDARA HUT. Nekaj časa smo si belili glave, kje bomo spali, toda kmalu je bilo jasno, da je na lesenih pogradih več kot dovolj prostora za vse obiskovalce. Skupina nizozemskih »alpinistov" je tu počivala že dva dni. Baje niso mogli nadaljevati poti zaradi velike utrujenosti. Mi nismo imeli takih problemov, saj bi bili, nabiti s kondicijo z Ruwenzorija, najraje krenili dalje še isti dan. Zjutraj smo hodili po najbolj zoprnem delu vzpona. Pot preko gozda je bila vsa razmočena in blatna ter spolzka. Kdo drug bi lahko lepše demonstriral eleganten padec v blato kot Mare. Z vso težo se je zložil že na začetku poti in je nato ves dan preklinjal planine in z jezo gledal na svoje mokre hlače, obložene s centimetrsko plastjo blata. Proti opoldnevu smo ze dosegli takšno nadmorsko višino, da so deževni oblaki ostali pod nami z blatnimi potmi vred. Hodih smo po položnem, travnatem pobočju, obsijanem s soncem. Kdsij pa kdaj smo srečali skupino planincev, ki so se ogoreli vračali z vrha. Že prejšnji dan smo se naučili mednarodnega planinskega pozdravo: Jumbo (izg. džambo). Daljši pozdrav se glasi takole: X: „Jumbo" (zdravo), y: „Sijumbo" (Zdravo), x: »Habariš? " (Kakšne novice prinašaš), y: „Mi-suri" (Dobre, hvala). Ta dan smo prehodili le približno toliko kilometrov, kot jih je od Velenja do Celja, premagali pa smo preko tisoč metrov višinske razlike. Ze ob 12.30 smo prispeli do drugega bivaka - Horombo Hut, toda poti nismo mogli nadaljevati, ker je naš vodič nekje zaostal. Dokonč ga je polomil pozneje, malo vrhom. Tako smo se popold ukvarjali s kuhanjem, pripravi smo stvari, za katere dvomim, da bom še kdaj poskusil. Zvečer se je visoki Kilimanji pokazal iznad oblakov in videli si njegovo belo kapo. Kljub občuti da ga bomo dosegli v nekaj ur smo vedeli, da nas čakata še dneva krepke hoje. Naslednje jutro sem bil prav [ senečen, ker je bila pot še vei položna. Kmalu smo začeli vsi šti razmišljati dve stvari: ah ne bo naše litrske čutarice premajhne dva dni žeje. Od bivaka di namreč ni moč dobiti vode. druga stvar: kako bomo prea mraz, kije postajal vse hujši in a se je redčil. Moralo sta nam dvij dva vrhova Kilimanjara, ki sta pol jala z vsakim korakom večja, i gočnejša in bližja - nazobč Mawenzi in kopati Kibo. Od s pod vrhom 700 m nižjega wenzija od zadnjega bivaka - j hut smo hodili osem kilometrov pravcati revni in skalnati puši Bivak stoji na višini 4703 m, ti pod samim vrhom KIBO z naj v točko UHURU POINT. Že ok sedmih zvečer smo se zleknili pogradih, zaviti v spalne vreče. ( ločili smo se namreč, da odrine na zadnji vzpon ob dveh pono Samo zelo zgodaj lahko uživaš sončnem vzhodu in se razgledi po pokrajini, kajti kmalu po | hodu sonca na obzorju se zavijei v oblake in ostane zakrit ves ( Mraz, ki je silil skozi tanke spi vreče, nam je odganjal spal Ogreli smo se šele po kakšni močne hoje. Ob siju zvezd premagovali zadnjo, dokaj h ^trmino pod vrhom. S Sandijem se kmalu oddaljila od Blaža in reta, s katerima je hodil v« Dohitela sva tri španske planine; so se odpravili na pot malo nami. Obsežen vrh s kraterjem dosegli celo prezgodaj. Dobre ure smo v temi in pri temperaturi - 20 pod ničlo čakali pri I \ \ \ 5 * \ I I 4 % 5 S Ž I PROF »Moje največje bogastvo je v srcu mirna vest." Tako je rekla 96-letna Marija KRAŠOVIC iz doma upokojencev na Polzeli. Bil je lep, sončen dan in srečna sem bila, da se lahko pogovarjava v zatišju mogočnih dreves,, kajti Marija je bila sproščena in kot sama pravi, da je zanjo lep dan povratek v mladost. Rodila se je leta 1880 v Taboru pri Šentjurju. Sploh se ne počuti staro, pa čeprav je najstarejša v domu. Bistra je, zdrava in presrečna, da v teh letih ni privezana na bolniško Svoboda — njen najlepši dan Marija Krašovic posteljo. Ko govori o svojih otrocih Ivanu, Agici in Tinki, je kljub prestanemu trpljenju mirna in vesela, saj jo pogosto obiščejo. 1906. leta je prvič rodila, ko ji je bilo 26 let. »Bila sem zaničevana: Takrat so na matere nezakonskih otrok čisto drugače gledali. Ne bi govorila o tem ..." je pripovedovala 96-letna Marija. »Poročila se nisem" nadaljuje, „saj sem spoznala, da mi je tako še vseeno bolj prizanešeno. Bila sem iz-učena kuharica in kuhala sem zdravnikom. Nikoli nisem bila bolna. Danes me že tu pa tam načenja revma, pa saj imam dobro zdravniško pomoč in se že spet lahko sprehajam po gozdu." Bili so težki časi. Prva svetovna vojna. Zamahnila je z roko, kakor da hoče reči, da to ni bilo nič posebnega. „Toda druga svetovna vojna je bila ena sama solzna dolina. Toliko hudega smo prestali, da kar nismo mogli verjeti v mir. Ivan je bil vseskozi v partizanih. Čakala sem, da se vrne in dočakala. Mislim, da je bil to zame v vseh 96 letih najsrečnejši dan, ko smo slavili svobodo — najlepši dan." V kuhinji je pozvonil zvonec, kar je pomenilo večerjo. Prijela sem jo pod roko, pa ji je bilo kar nerodno. »O, saj grem sama!" seje opravičevala. Kakor prijazni starec me je motril stoletni grad, ko sem odhajala. In pred mano so besede medicinske sestre Herte Naraks tisto popoldne oživele, ko je dejala: »Te ljudi imam rada. V sebi čutim posebno zadovoljstvo, da sem nekomu potrebna, da me ima rad, da ceni moje delo. In to so ti starci, te osamljene mamice, ki nimajo nikogar, da bi jim nudil tako zaželeno tolažbo. So kakor otroci, vendar je razlika v tem, daje otrok ljubljen — ti pa so ostali tako zelo sami." V.J. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVOl NOVO! O > O o > o o 3 § O o > o TO-MO-DI uporablja se za peči in kotle od 4.000 do 100.000 Kcal/h TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO ŠAMOTNO CEVJO INFORMACIJE STROKOVNI NASVETI: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM z o < o z o < o o < o z O < o z o < o z o IOAON iOAON iOAON iOAON IOAON iOAON IOAON iOAON iOAON MODNA KREATOM STAŠA Letošnja jesen in zima bo Pletenine so med najaktualn bel vsake garderobe. Lahko obleke, komplete) ali v kom priljubljene bodo različne ko drugo vrh drugega. Tako bon in jopico ali debel pulover. Letošnji kroji pletenin so Ramena so podaljšana, rokar ah stisnjeni. Jopice so dal moderne kapuce. Redkokdi sprednja dela prekrižana in jo Za letošnjo jesen si lahke obleko, debele brezrokavnik moderne dolge šale. Končno se je dvignila na iorju velika rumena krogla. Po-jled z višine 5895 m nad morjem je tttl fantastičen. Toda kje sta najina prijatelja? Španci so že odšli, s Sandijem sva vsa premražena prehodila že ves krater in si ogledala počne stene ledenika, Blaža in Ma-ieta pa ni hotelo biti od nikoder. Po Iveh urah zmrzovanja sva se odlo-50a za odhod z vrha. Z mislijo, da se Bia je kaj zgodilo, sva dobršen del >ti navzdol tekla in se dričala po lem melišču. Šele v Kibo kutu ira izvedela, kaj se je zgodilo. Naš Ddič je Blaža in Mareta popeljal na ipačen vrh na drugi strani kraterja, je precej nižji od pravega vrha B(URU. Šele ko so se vrnili v bivak i spoznala, da sploh nista bila na hu. Vsa zelena od jeze sta ozmer-ia vodiča, ki se je nerodno izgo-rjal, da lahko gredo še enkrat na St, na pravi vrh, če želita. To bi-seveda prehuda izguba časa. Ves smo molče hodili navzdol in idol. V tem dnevu smo prehodili i petdeset kilometrov, oziroma 75 m navzgor, in 3152 m na-siol. Najbrž svojstven rekord. .'Naslednji dan smo bili že okrog idne v dolini, zvečer pa smo se kaj utrujeni „zbasali" v avtobus iz itehga za Nairobi. Spet novo doži-tje. Šofer je zapeljal z avtobusne ■taje naravnost pred policijsko Wtajo. Vsi potniki smo bili osum-sni in možje v uniformah so vsa-p posebej pretipali. Neki sopot-: nam je razložil, da je neznanec »del nekomu iz avtobusa večjo joto denarja. No, ta tip je bil ■brž pametnejši od policajev in je prej pobegnil. Šele po temeljiti fOumi preiskavi smo se odpeljali prej. Kljub strašanskemu tresenju in nnetavanju smo kmalu za ke-sko — tanzanijsko mejo utrujeni ipali na razmajanih sedežih. Šele litra) nas je nekje v Keniji zbudil očan pok. Ne, saj ni bila bomba, staremu avtobusu je razneslo mo-Or. Dvajset km pred Nairobijem mo tako čakali, ne da bi vedeli, kaj ■meravajo storiti z nami. v veliki meri pleteni, volneni ■nskimi oblačili in pomemben 10 nosile samostojno (volnene drugimi deli garderobe. Zelo s pletenih oblačil, ki se nosijo lek puli oblekle volneno bluzo ki, ohlapni in seveda udobni, zapestju zavihani v velik rob velike ovratnike ali spet zelo Bjajo z gumbi, največkrat sta ezana s pasom. tudi daljšo volneno pleteno ne pozabite na spet zelo V KOM ANDOSI BREZ BARETK Kako naj bi to povedal, ne da bi pri tem užalil kogarkoli? Ko je prišla vrsta nanj, je preprosto rekel: ,.Vodja, jaz sem Avstrijec." Vzdržal je Hitlerjev malce srepi pogled in ostal tiho. Fuhrer je čakal nekaj sekund, potem pa je dojel pomen izrečenih besed in se obrnil k čakajočim. „Kapeian Skorzeny bo ostal, ostali lahko gredo." Ostala sta sama in Hitler je spregovoril. „Za vas imam izredno pomembno nalogo" Skorzeny je napel ušesa, toda zaman. Namesto, da bi Hitler povedal, kakšna je ta naloga, se je spustil v dolg uvod. Z vedno močnejšim glasom je začel pripovedovati, da so njegovega prijatelja Mussolinija pravkar izdali njegovi najbližji sodelavci in ga dali aretirati. Italija je kot odprt cvet za zavezniški naskok, treba ga je samo utrgati. Vse to je skuhal kralj s pomočjo maršala Badoglia. Sedaj se mislijo predati zaveznikom in jim izročiti Mussolinija. „Ne morem in tudi ne bom," je rekel Hitler besno, ..prepustil svojega prijatelja njegovi usodi. Treba gaje rešiti, še predno ga bodo njegovi zahrbtni sedanji gospodarji predali zaveznikom." Skorzenyju je bilo seveda prijetno slišati iz Hitlerjevih ust tako zaupne stvari, toda hkrati si ni mogel misliti, kaj bi to imelo opraviti z njim in njegovo komaj nedavno ustanovljeno enoto. Toda kmalu je zvedel tudi to, zakaj Hitler je nenadoma znižal glas in malone šepetaje izjavil: „Kapetan Skorzeny, vi boste rešili Mussolinija!" Skorzeny je poslušal brez besed, ko je Hitler nadaljeval, da ve le pet ali šest ljudi za ta njegov načrt. Toda to je vseeno, je rekel, pa čeprav bodo pri tem morda prizadeta čustva nekaterih njegovih naj bližnjih sodelavcev in prijateljev. Eden izmed tistih, ki jih je že obvestil o svojem načrtu, je bil general Študent, šef padalskih čet, pod čigar poveljstvom ho deloval Skorzeny. Toda nemška ambasada v Runu in vrhovno poveljstvo nemških čet na Apeninskem polotoku ne smeta zvedeti o tem niti besedice: ni jim bilo moč zaupati. Težava je v tem, da nihče ne ve. kje je ujetnik. Torej bo moral Skorzeny najprej poizvedeti kam so uporniki skrili Mussolinija, in šele potem začeti z akcijo. „Ne boste se izogibali tveganju, vse svoje znanje in sposobnosti morate podrediti samo enemu cilju - Mussoli-nijevi rešitvi. Prepričan sem, da boste uspeh in vaš uspeh bo imel strahovit psihološki učinek na moralo nemškiji vojakov. Za izvedbo akcije boste odgovorni neposredno meni." Zaželel mu je vso srečo, ga dvakrat potrepljal po rami in odšel iz sobe. Skorzeny sije komaj utegnil prižgati cigareto, da bi si vsaj za silo pomiril živce, ko je prišel v sobo pribočnik in ga odpeljal h komandantu padalskih čet, generalu Študentu. General Študent je bil srednjih let, malce debelušen, z brazgotino na obrazu, ki mu jo je zapustila krogla med akcijo v Rotterdamu. Komaj se mu je utegnil predstaviti, že ie v sobo prišel gospodar SS oddelkov Heinrich Himmler. 5korzeny je za trenutek otrpnil, bil je prepričan, da bo moral pojasnjevati priprave na diverzijo v Magnitogorsku -pa se je motil. Himmler je imel druge skrbi. Takoj je začel razpravljati o pripravah na Mussolinijevo osvoboditev. Najprej je sporočil Študentu in Skorzenyju, da nihče v Nemčiji ali Italiji ne ve, kje je ta trenutek Mussolini - toda bojijo se, da so se Italijani že začeli pogajati z zavezniki o pogojih za njegovo izročitev. Ko je končal s tem, je začel naštevati imena tistih, ki bi morebiti lahko vedeli} kje je italijanski diktator. Bila je to dolga vrsta imen, nekatera so bila znana in nekatera ne - pri vsakem imenu je Himmler dodal nekaj stavkov komentarja. J! IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA iz katerega je bilo moč razbrati, da so nekateri izmed teh ljudi še zvesti Nemčiji, nekateri pa ne in jim torej ni bilo moč zaupati. Skorzeny si je začel delati 'beležke, tedaj pa ga je Himmler očitajoče pogledal in dejal: „Stran s tem peresom! Ali nimate spomina? To, kar vam pripovedujem, je najstrožja tajnost - samo še to se manjka, da pridejo vaše beležke v neprave roke!" Po polurnem poslušanju „napotkov" se je Skorzeny opravičil in odšel iz sobe telefonirat Radiu, da bi ga obvestil o pripravah, ki jih je bilo treba nujno takoj začeti. Medtem ko je čakal na linijo, si je prižgal cigareto. Nenadoma se je od nekod prikazal Himmler in prezirljivo dejal: ,.To se pravi, da ne morete brez cigaret! No, lepega človeka smo izbrali za ta podvig, ni kaj!" Sum, da je Skorzeny odšel iz sobe samo zato, da bi si lahko prižgal cigareto, je bil preveč za vsemogočnega boga SS - ni si mogel kaj, da mu ne bi sledil in se prepričal. Radiov glas na drugi strani telefonske žice je bil očitno razbuijen. Skorzeny mu je ukazal, naj izbere petdeset najboljših mož in jih opremi z vsem potrebnim za takojšen odhod. Izbere naj vse take, ki govore italijansko. Poleteli bodo v južno Francijo od tam pa nekam drugam; kam, tega zdaj še ne more povedati. „Kakšno opremo bodo potrebovali? Pripravi vse, kar se ti bo zdelo potrebno, ta trenutek niti sam še ne vem, kaj bomo potrebovali. Najprej moram malce premisliti in potem bom takoj poslal po teleksu seznam. Vsekakor pa bo treba vzeti s seboj poletne uniforme." Opolnoči je že poslal prvo sporočilo in malo kasneje še eno - obe sta vsebovali dolg seznam potrebnih reči, ki jih bo moral Radi v najkrajšem času najti in razdeliti možem. Na seznamu so bili prenosni radijski oddajni in sprejemni aparati, zavoji za prvo pomoč, strojnice.. . ponarejene izkaznice, italijanski denar.... seznama zlepa ni bilo konca. humor „Katera? " ,4n to je zadnja Marcelova slika. Od tistega dne ga nisem več videla ..." Križanka VODORAVNO: 1. ničvreden človek, malopridnež, 8. apeninsko gorovje v Italiji, 9. glavno mesto Je-mena v jugozahodnem delu Arabije, 10. avtomobilska oznaka za Cetinje, 11. derivat alkohola, ki nastane pri reakciji alkohola s kislino, 13. gaj, nizek gozd, 15. nadležna žuželka, ki boleče piči, 16. grška črka, 17. nekdanja kratica za Svobodni tržaški teritorij, 18. manjša tekoča voda, 20. Olga Čehova, 21. stoti del dinaija, 24. terenski delavec, 26. ravna ali vitičasta črta, ki spaja začetke dveh ali več notnih črtovij. NAVPIČNO: 1. nizek moški glas, 2. kratica za Avstrijsko poročevalno agencijo, 3. odpadnik, kdor se izneveri svojemu prepričanju in prestopi v nasprotni tabor, 4. denar v Vzhodni Indiji, 5. avtomobilska oznaka za Bihač, 6. krvoskrunstvo, 7. sol ali ester soli trne kisline, 12. italijanska pokrajina z glavnim mestom Fi- rence, 13. krasota, 14. majhen otok, 19. znamka nemških avtomobilov, 22. šolska ocena, urejenost, 23. srbsko moško ime, Aleksander, 25. grška črka r 3 4 S B 7 r __ • • 111 1 M 12 13 14 •• 15 IG • • 17 18 19 m N 21 22 23 24 25 26 S PLANINSKIM DRUŠTVOM NA IZLET MOJ PRAZNIK Trelja ura zjutraj. Sveže jutro, nebo še z zvezdami, jasno brez oblakov - lep dan za izlet. Na odhod čaka 34 udeležencev. Oddali smo nahrbtnike v prtljažnik in si poiskali sedeže. Ker je bil izlet usmerjen tudi preko državne meje, smo pregledali še potne liste. So bili tudi taki, ki so že zgodaj zjutraj nabirali točke za „trim". Pogled na uro - štiri, odpeljali smo se. Dobro jutro je zaželel naš vodič in nas seznanil o smeri vožnje ter o pohodu za soboto 16. in nedeljo 17. avgusta. Edina moja želja je bila, da dopust zaključim z osebnim praznikom v hribih, in to na Mangartu. Tesno med gorami pelje cesta iz Gornjesavske doline proti jugu, na prelaz 1611 m, to je Vršič. Ob njej stoje planinske koče: Mihov dom, Koča na gozdu in Eijavčeva koča. Pred mostom pod hotelom Erika zavije, kolovoz na levo v dolino Krnice, ki jo omejujejo gorske verige Rigljica, Frdamane police, Špik, Škrlatica, Rakova špica, Dovški Gamsovec, Ponce, Kriška stena, Prisojnik itd. Sam preval Vršič je v osrednjem delu vzhodnih Julijskih alp. Od Kranjske gore se je števec premaknil za 12 km. Odpira se veličasten pregled na gorske stene, krnice, na snežišča in vrhove. Ker smo večji del sedeli, smo tokrat zapustili avtobus ter jo mahnili med ostenje Prisojnika, kjer stoji na višini 1725 m še Poštarska koča, dobrih 20 min od ceste. In pri povratku smo še pregledali „indijanca„ Boža v Tičarjevi ko či. Ni srečnejšega dogodka, kot se srečati v gorah s prijateljem, se z njim rokovati, spregovoriti kakšno besedo ali celo zapeti. Precej znanih obrazov je bilo tu, nekako tako tudi z našim drugim novim vodičem, ki se nam je rade volje pridružil v dolino Trente in dalje na Mangart. To je bil planincem znan obraz Jaka Copa iz Rodin pri Žirovnici. Kar naenkrat je bilo za nami prevoženih 50 serpentin, ki jih ima cesta Kranjska gora - Vršič - Trenta. Lahko trdim, da je bilo premalo dvoje oči za ves ta del, pogled levo in desno. Visoko nad nami Triglavski vrhovi, dolina Zadnjice, Razor, Prisojnik, Škrlatica, Jalovec, Mojstrovka, Glava nad Sitom, Visoka peč, Bovški Grintavec, Mali in veliki Pihavec, vrhovi nad Bavščico itd. Na razgledni ravni nad Turaijevo hišo v zadnjih ovinkih naše ceste z Vršiča smo pogled usmerili k spomeniku dr. Juliusa Kugyja. Spomenik, ki stoji na tem delu Trente, je delo kiparja Jakoba Savinška in arhitekta Kobeja. Kot kača se je vila cesta do koče pod izvirom Soče 878 m. Nekaj manj kakor 100 m nad kočo izvira sredi" skalne strmine Soča. Ker ni bilo nekaj dni nazaj dežja, je bilo do votline dostopno, malo po kamnih v strugi, ob klinih in vrvi. Opazujemo reko, ki s svojim mogočnim bučanjem moti tišino in ustvarja pokrajini videz življenja. Skačemo s kamna na kamen, se ustavljamo - vredno posnetka, veijemite mi! Poživljeni nadaljujemo z vožnjo in kmalu za prvim mostom čez Sočo opozori vodič na tablo - Alpinetum „Juliaria" (Hortikulturni spomenik), gozdni rezervat Kukla, botanični rezervat Mlinarice - Razor. To so zavarovana pokrajinska območja. Očarala nas je divjina soteske Mlinarice, zadrži mali planinsko-turistični muzej v Logu. Tovariš Cop je nadaljeval: „Malo težje je danes spregovoriti in vam obiskovalcem razložiti, kako naporna pot je bila nekdaj iz bovške kotline po ozki sosteski med sklanatimi pobočji vse do vasi Soča, naprej v Trento oz. do Loga. Desetina domačij je tvorila jedro vasi v Logu - do sem je bilo 6 ur hoje; in druga stran Bovec - Kranjska gora pa krepkih 5 ur korakov. Cesta, ki se danes pelje po dolini Trente, je stekla leta 1900, čez Vršič v Kranjsko goro pa so jo zgradili ruski ujetniki v I. svet. vojni. Videz Trente se spreminja nekoč in danes. Ljudje odhajajo v tovarne, precej pa se je spremenilo prav v rastočem turizmu. ' Smo že mimo koče Zlatorog, zapustimo čudovito Trento in se obrnemo do našega cilja v smeri nad koncem doline Koritnice, kije pritok Soče. To je bil Mangart z vso svojo skupino nad dvatisočaki. Dve uri trideset vožnje in 10 km makadamske ceste. Spretno je odvijal in zavijal volan ta naš šofer, mogoče je tudi z njega zdrsnila kakšna kapljica znoja. Tisti v prvi ali drugi vrsti so naklonili temu vzponu kar ,.nohte". Smo na višini 2.072 m, na najvišjem delu Jugoslavije - seveda z udobnim Izletnikovim avtobusom. Tu je na najvišji točki speljana cesta, zato nas je tembolj mikal pogled v dolino iz vsake serpentine, čeprav malo z občutkom slabosti. Okoli nas se vrstijo novi in novi vrhovi. Mangart 2678 m, ki je ena najvišjih gora (točneje 185 m manj kot Triglav) v Julijskih alpah se dvigujejo mogočno pred nami na jugoslovansko-itali-janski meji. „Tu je naš cilj, ki ga moramo še danes osvojiti", je predlagal vodič dvodnevnega izleta, tajnik domačega društva Mirko Žolnir. Po obilni malici, lahko bi rekla, da je bil zajtrk, malica in kosilo vse hkrati. Prileglo se je. Megle so se dvigale, sonce je pozdravilo, čeprav nas je prej dobrih 5 minut pred kočo malo „žegnalo" z dežjem. Torej pripravljeni smo bili na vse. Zavili smo do prvih snežišč. Od tod se je skupina napotila po položnejši italijanski strani v koloni drug za drugim. Kljub vsemu sem se dobro uro pozneje odločila za vzpon. Po zahtevnejših, ostrih skalah, žica, klini, meglen pogled v dolino, mraz, curki vode, snežišča, razpoke, sonce, krušljiva stopinja, mokra zemlja - da, tako je bilo na naši slovenski plezalni strani Milica Laznik se je odcepila med prvo skupino, sama je bila daleč v skalni zarezi nad snežno odejo, ko je pozdravljala nas male „mravlje" v dolino. Zjasnilo se je, zelena lisa (kakršno je imela srajco) se je premikala v razpoki. Kljub pregovarjanju opazovalcev, ki so se tukaj spodaj raje predali toplim sončnim žarkom, me je vleklo v skale. Pot je bila vseskozi slokovita. Kakšna tišina! Od časa do časa zažubori in odšumi voda ali zaropoče kamen pod nogami Bela dolga skala mi vzame nekaj moči Poti je zmanjkalo. Spodrsne. Korak ponovim, v njem že čutim utrujenost. Proti koncu pospešim korak, čeprav sem vsa v megli, ni bilo skoraj več sape - želja osvojiti pa me je gnala naprej. Bila sem sama na vrhu. Ko se odpočijem, pogledam v spominsko knjigo in pripišem svoje podatke. Nemo zrem okoli sebe, zdi se mi da se bo prikazalo sonce in z njim bodo vrhovi bližje, kot moji prijatelji, ki so že odšli po italijanski strani v dolino. Nad mano je nebo, rahlo modre barve, snežno beli oblaki se razpršijo, sončni žarki me nagradijo, obsijejo me z vrhovi vred. Pri sebi sem imela nekaj okrepčila, požirek sem dala na zob, prileglo se mi je, veijemite? 2e mračilo se je, ko sem se z malo nategnjenimi mišicami pridružila ostalim pred kočo. Stisk rok in čestitke, enkratno doživetje. Utrujenost še komaj čutim. Po večerji si privoščim zabavo. Neka udeleženka je imela s seboj knjigo 100 let rudnika lignita Velenje. Ker smo vedeli, da bo Jaka Cop ostal na Mangartu, smo ga na skromen način obdarili ter ga povabili v Šaleško dolino in da se pridruži na našo „Š" - šaleško transverzalno pot, ki je bila odprta lani 10. oktobra. Nedelja, 17. avgust: Zbudim se, ko plaha svetloba vdira skozi okence. Res je, polknice so bile priprte. Tam okoli tretje ure se podajajo na pot najbolj goreči, kot bi imeli danes pred seboj le Mangart. Niso bili naši. Torej rana ura za vse tiste, ki vrha niso zavzeli včeraj. Znova smo bili prepuščeni spretnostim šofeija Milana Bučarja. V Predelu smo ob 11.30, na mejnem prehodu. Razgledujemo se dalje po dolini potoka Ziljica do Trbiža v Kanalsko dolino, pa na levo mimo žičnice na Višarje 1789 m, dalje na mogočni Viš 2066 m. Izstop. Neugnani pločevinami z vseh mogočih zemljepisnih širin in dolžin nas tu pozdravijo, le naša CE registracija je bila tokrat edina iz Slovenije. Cilj smo videli le s prstom na zemljevidu, pa včeraj na Mangartu. Udarili smo s petami ob kamen tam nekje ob dvanajstih. Obrnili smo hrbte našim v dolini ki so nas čakali do šestih popoldne in si privoščili ogled Višarij. 11 članov z najmlajšo Biserko Gračner, staro komaj 6 let, smo se dvignili do koče. Dobre četrt ure smo strmo grizli kolena in sopihali. Na višini 1395 m nas sprejme koča Rifugio Grego, kjer lahko piješ ali ješ le za lire. Naš dvatisočak Jof di Miezegnot nas pozdravlja na desni strani Naramnice nahrbtnika se zajedajo v gola ramena. Znoj obliva obraz. Razgled se odpira, razsežnost doline Zajzere šele tu prav oceniš. Tam v daljavi mora biti Kanalska dolina, ki je glede na svoje gospodarske razmere precej podobna naši od Rateč do Jesenic. Pa Ovčja vas v Zajzeri, kjer smo si ogledali pokopališče. Tu je pokopan brat Franceta Prešerna: slovenske vasi Ukve, Zebnica, znana božja pot na Višaijih, bogati rudniki cinkove in svinčeve rude v Rablju ter Beli peči in Trbižu. Pa Viš, Poliški Špik, daleč zadaj v pozdrav nas z megleno kapo pozdravlja Mangart. Opraviti je treba z žigi, ki pa je tu eden novih za transverzalno pot - pot prijateljstva Furlanije -Julijske Benečije, Slovenije in Koroške. Tudi v našem društvu je že nekaj pripadnikov, ki nosimo te dnevnike na posebne vrhove. Uro in pol vkreber in nekaj takega do koče, še malo, pa je ura pokazala pol šestih popoldne, ko smo privriskali iz bukovega gozdička na jaso, kjer so bili naši dolinski martinčki Odhod, smer Trbiž, Bela peč, malo pred Ratečami še ogled severne stene Mangarta ter dveh jezer. Dolina reke Jezemice nas je sprejela v samo osrčje Mangarta. Zgornje mangartsko jezero je na 936 m višine, spodnje za 10 m manj, je pa tudi bolj obiskano. Poslovili smo se od Italije, Rateč, Kranjske gore in spet našim domovom nasproti. Žalostno smo opazovali prometne znake z zlatorogovo podobo, saj smo bili pošteno utrujeni in žeja je bila bolj v ospredju. Rezka Stropnik Letos poteka trideset let od ustanovitve OZN, zato je to primerna priložnost, da razmislimo o delu in koristi te organizacije. OZN se je izkazala kot zelo koristna in nujna oblika združevanja v svetovnem merilu. S svojo dejavnostjo je bistveno pripomogla, da se približujemo uresničevanju temeljnih točk ustanovnega listine, katere vodilne ideje so: ohranjevanje mednarodnega miru in varnosti ter razvoj prijateljskih odnosov med narodi, ki naj temeljijo na enakih pravicah ter soodločbi ljudi in navezovanju mednarodnega sodelovanja. Kljub temu da se približujemo uresničevanju točk ustanovne listine, je še dolga pot do njene uresničitve. To velja prav posebno za vprašanje miru na svetu in dobrih odnosov med narodi. Na tem področju je OZN naredila že zelo veliko, a z njeno učinkovitostjo v zadnjih letih ne moremo biti zadovoljni. Posebne organizacije pri OZN skrbijo za mednarodno sodelovanje, pomoč nerazvitim deželam ter ljudem, ki jim grozi smrt zaradi lakote. Organizacija OZN ima danes 142 članic, med katerimi je tudi Jugoslavija. Jugoslavija se vztrajno bori za mir v svetu in prijateljstvo med narodi. MAJDA VOVK, 8. a Naša razredna ura Člani kluba OZN na naši šoli so pripravili predavanje „Po Koroški", ki so jo obiskali v lanskem šolskem letu. Tudi naša razredna skupnost jih je povabila z namenom, da čim več zvemo o njihovem izletu. CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA Vabimo vas na priletne Izlete In potovanja! V OKTOBRU, NOVEMBRU IN DECEMBRU VAS VABIMO V MOSKVO, GRČUO IN INDIJO. Pričakujemo vaše prijave. Izkušnje naše operative in dobro poznavanje turističnega kraja, ob upoštevanju okusa in želja naših strank, nam omogočajo organizirati izlete solidno in potrudili se bomo, da boste zadovoljni. IZLETNIKOVE POSLOVALNICE; Celje, Žalec, Velenje, Mozirje. Članici kluba OZN Mija in Majda sta nam najprej predstavili delo klubovcev na naši šoli, nato pa sta nas s prijetnim pripovedovanjem in lepimi diapozitivi popeljali na izlet po Koroški. Najdlje sta se pomudili v Pliberku, kjer so se člani kluba udeležili manifestacije ob tridesetletnici svobode in petin-dvajsetletnici podpisa državne pogodbe v Avstriji. Člane kluba OZN smo povabili, da nas na kakšni razredni uri še kdaj obiščejo s kakšnim zanimivim predavanjem. METKA KRAJNC 7. a RADiO VELENJE m UKV frekvenca 88,9 meguhercov S oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje VAM PRIPOROČA IN SVETUJE! Ne zanemarite možnosti, ki vam jih nudi narava Življenje posameznika Je kratko, vaSe telo pa rabi novih osvežitev in moči. Zato smo se odločili, da vam pomagamo z nasveti za vaie dobro In zdravo počutje. Za ženski in moiki spol, za mlado in staro, za prijatelje In znance priporočamo naravo, sveži zrak In mir. Pojdite na kratke sprehode. Zapustite vaš dom, kadar vam to dopušča čas in si naberite novih spoznanj med prijatelji In znanci. Zato vam priporočamo In svetujemo: — pričnite redno obiskovati kinopredstave, razne kulturne razstave In športne prireditve — pričnite redno kegljati — zaplešite enkrat na mesec — oglejte si enkrat na mesec barski spored — enkrat, na mesec pridite na klepet med prijatelje in znance. Če vam bo to vse in drugo ugajalo, lahko tudi večkrat. VSE KAR JE ENOLIČNO, UTRUJA IN STARA ČLOVEKA._ Veseli smo, da smo navezali stike s člani kluba s Primorskega in si želimo tako plodnega sodelovanja kot lani tudi letos MOJCA KOPRIVC, 7. a MIR Razmišljam o miru. Kaj je mir? Mir je vsak košček zemlje, ki je prepojen s krvjo padlih za svobodo. Naši starši so se že pred tridesetimi leti bojevali za mir, da so nam omogočili boljšo prihodnost. Mir pomeni svet brez vojn, nasilja in lakote. Mir je prijateljstvo vseh narodov sveta. Želim, da bi vsi ljudje na svetu živeli v miru. MIJA AVBERŠEK, 8. a Ob tednu otroka Šesti oktober je razglasila OZN za svetovni dan otroka, teden od ponedeljka do nedelje pa za teden otroka. Pri nas je potekal pod geslom ..Zagotovimo osnovne pogoje za vsestranski razvoj vsakemu otroku." V Sloveniji je še vedno premalo vzgojnovarstvenih zavodov. Veliko mater nima svojih malčkov kam dati, ko gredo v službo. Tudi v Velenju primanjkuje prostih mest v vrtcih. Največja želja vseh mater je. da bi imele svojega otroka v vrtcu, kjer bi bil deležen strokovne nege in vzgoje. Tudi na naši šoli smo svetovnemu dnevu otroka posvetili posebno pozornost. Pripravili smo proslavo po zvočniku. Tema je bila posvečena današnjim deklicam — jutrišnjim ženam. Želja nas vseh je zagoto viti vsem otrokom sveta vsaj tisto, kar predpisuje deklaracija o pravicah otrok, ki jo je izdala OZN. LILIJ ANA CIZEJ, 8 Seveda pa učenci z osnovne šole Anton Aflcerc visokega jubileja svetovne organizacije niso počastili le z recitalom, ampak so razpisali tudi nagradni natečaj za prispevke na to temo. Učenci, ki so napisali najbolj zanimive spise so prejeli knjižne nagrade. Na sliki: Majda Volk, predsednica kluba OZN na tej šoli prejema knjižno darilo kot nagrado za spis Ob 30-letnici OZN. V šolski avli so pripravili tudi zanimivo razstavo. u belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31.260 yu bel # uživa mednarodni sloves # odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki # najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa 0 uničuje plesen in zajedal ce ter je odporen pred vremenskimi vplivi # služi za osnovni ter- končni premaz in je izdelan v 13 bar- • vah ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORABO! Tudi ob letošnjem dnevu OZN, 24. oktobru, so na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju pripravili lepo proslavo, na kateri so z recitalom, ki so ga izvedli učenci, ponazorili 30-letno vlogo in prizadevanje svetovne organizacije za mir na svetu. Dragi mladi prijatelji! V prejšnji številki smo vašo stran posvetih učencem posebne osnovne šole, danes pa smo obiskali učence, ki obiskujejo klub OZN na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju. Klub že četrto leto dobro deluje pod mentorstvom Stanke Borovšak. Lansko leto so dobili republiško priznanje za najbolj delavni klub OZN v Sloveniji. Letos pa je republiška konferenca poklonila Stanki Borovšak kot men-toiju priznanje. Klub dobro sodeluje z drugimi klubi v Sloveniji. S klubom OZN Vinica sodelujejo pod geslom Zeleni planet. Tu se bodo vključili pod temo varujmo svoje okolje. Tudi sicer je delovanje tega kluba zelo pestro. Vsak član kluba je »ambasador" ene države. Sledi dogajanjem v njej in to kasneje v klubu poroča. Učitelji in nekateri starši so podporni člani kluba. Člani kluba OZN so pogosto pobudniki raznih akcij. Prepričani smo, da tudi na vaših šolah sodelujete v raznih krožkih. Pišite nam in obiskali vas bomo. Vedno smo veseli tudi vaših prispevkov, zato nam jih še naprej pošiljajte. Pošljite nam risbice, spise, pesmice ... Lepo pozdravljeni! OBSOJAMO! Španska vlada je obsodila 45 španskih državljanov na smrt. Pet borcev za demokracijo je že usmrtila. Vsa napredna svetovna javnost protestira. Po vseh mestih Evrope so množična protestna zborovanja. Vsi obsojamo Francovo fašistično diktaturo. Nekateri celo zahtevajo, da se Španijo izključi iz OZN, ker Španija ne upošteva osnovnih človečanskih pravic. Klubovci naše šole se pridružujemo vsem naprednim silam v svetu, obsojamo in obtožujemo Francov režim in vzklikamo „Smrt fašizmu - svobodo Španiji!" Naši. iz Renč na Primorskem Na seminarju mentorjev klubov OZN lani v Ljubljani se je naša mentorica seznanila z mentorico kluba OZN iz Renč na Primorskem. Članom kluba iz Renč je tovarišica Borošakova Ob tridesetletnici OZN poklonila naše glasilo Mladi za mir. Kmalu so nam mladi iz Renč pisali. Zahvalili so se za glasilo in nam opisali svoje delo. Tudi mi smo jim potem pisali o svojem delu, o Velenju ... V svojih pismih so izrazili željo, da jim mi iz naših dosedanjih izkušenj svetujemo oblike dela, da bi svoj program še bolj po-, pestrili in da bi bilo naše sodelovanje še pestrejše. OB 15. OBLETNICI GLASBENE ŠOLE »FRANA KORUNA-KOZELJSKEGA« Vzgoja In šo V Šaleški dolini obstaja dvoje industrijskih in kulturnih središč, Šoštanj in Velenje. Prvi obsega industrijsko dejavnost tovarne usnja in mnogo mlajšo termoelektrarno - drugi pa rudnflc lignita in tovarno gospodinjske opreme ,,GORENJE". Tudi v kulturni dejavnosti delujeta oba kraja samostojno. Vsak od navedenih krajev ima amatersko dram&o družino, pevski zbor, kino, godbo na pihala in seveda športna društva. Lahko rečemo, da je kulturno in špmrtno življenje v tej dolini že tradicionalno in močno razgibano. Po končani vojni, ki je tudi v tem delu naše domovine zapustila močne sledove razdejanja in človeških žrtev — saj so bili v neposredni okolici krvavi boji XIV. divizije, v katerih je izgubil življenje tudi šoštanjski mladi pesnik Karet Destovnik -Kajuh — so se osnovala pevska in dramska društva, večinoma v okviru DPD Svobod, ki so nastopala pri krajevnih prireditvah in proslavah. Kmalu pa se je pojavilo vprašanje organiziranega pouka glasbene izobrazbe otrok. Iz te potrebe in zahteve se je porodila glasbena šola v Šoštanju pod vodstvom prof. Rajgla. Za začetek so na šoli poučevali le klavir in violino, medtem ko so ostali ljudski instrumenti — harmonika, tamburaši, godba na pihala — še vedno ostali kot učni predmeti v Svobodah. ZAČETEK V ŠOŠTANJU Z razvojem rudnika je raslo tudi Velenje, ki je z vsakim dnem prevzemalo večjo vlogo v upravnem in političnem pogledu. Na ta način je dobilo tudi Velenje v letu 1960. glasbeno šolo, ki se ji je zaradi enotnosti učnega načrta pridružila še glasbena šola iz Šoštanja, ki jo je ta čas vodil prof. Tamše. Zanimanje za glasbeno izobrazbo je bilo med ljudstvom veliko, saj se je že v prvem letu vpisalo 116 učencev. Materialno je šolo podprl rudnle s tem, da je šoli odstopil prostore v Domu kulture in nabavil najnujnejšo opremo in instrumentarij. Pogoji za delo so bili dani, za resno sistematično delo je bilo treba le še pridobiti kvalificiran učni kader. Poleg prvega ravnatelja prof. Čorbiča so bile v tem času stalno nameščene tri strokovne učne moči, nadaljnjih pet glasbenikov pa je bilo zaposlenih honorarno. Zanimanje za glasbeni pouk je raslo z vsakim dnem - pa tudi sama številčna rast prebivalstva je večala priliv učencev na vse šole, pa tudi na glasbo. Pedagoške prijeme je dobila glasbena šola - ki je povzela svoj naziv po znanem domačem komponistu Franu Korunu -Koželjskem v letu 1963, ko je vodstvo šole za tov. Marinom st. prevzela prof. Nograškova. V tem šolskem letu je na šoli poučevalo že 11 glasbenih pedagogov, ki so imeli večinoma priznano glasbeno šolsko izobrazbo. Program šole se je razširil na klavir, violino, harmoniko, pihala, trobila in solo petje -finančno pa je šolo podprla občina z rednimi dotacijami, ki so poleg prispevka staršev v obliki šolnine — zagotavljale nemoteno delovanje šole. KADROVSKE OKREPITVE V šolskem letu 1965/66 je vodstvo šole prevzel prof. Marin. Med tem časom je šola že dobila svoj ugled in polno priznanje, -javni nastopi učencev pa so privabljali vsako leto več učencev. V tem šolskem letu je bilo vpisanih že 185 učencev - obseg Izrazni ples, ena od oblik dela velenjske glasbene šole pouka pa se je povečal za pouk kitare, čela in izraznega plesa, za katerega so se navdušile zlasti deklice. V tem času je imela šola že 5 redno in 7 honorarno zaposlenih glasbenih pedagogov. Vsi državljani imajo enako pravico do izobraževanja, tudi do glasbenega. Zato se šola ni hotela omejiti na delovanje samo v Velenju, zlasti še, ker je raslo zanimanje za glasbeni pouk otrok po vsej občini in poslanstvo šole je bilo treba raztegniti do konca njenih meja in kasneje še čez. Ker pa je bilo za učence odročno, da bi hodili v šolo v Velenje, je šola prenesla torišče svojega dela še v Šoštanj in Šmartno ob Paki. Še več: šola je prenesla svoje delovanje tudi prek meja občine in danes poučuje učence poleg navedenih krajev tudi še v Mozirju in Gornjem gradu, kar je za učitelje velik napor, ki pa ga premagujejo z voljo in ljubeznijo, trud pa jim vračajo učenci z marljivim vežbanjem in primernim znanjem. Letos slavi glasbena šola 15-letnico obstoja in s ponosom gleda na izvršeno delo. V tem šolskem letu obiskuje šolo 453 učencev, ki se učijo klavirja, violine, harmonike, pihal, trobil, kitare, tolkal, flavtice, solo petja in izraznega plesa. Na šoli je zdaj zaposlenih 8 profesorjev z diplomo, 6 z višjo in 5 s srednjo glasbeno izobrazbo, kar je solidna garancija za današnji uspeh in bodoči razvoj šole. - Šolo upravljajo danes po delegatskem sistemu delegati iz vrst zaposlenih učiteljev šole, delovnih organizacij, predstavniki staršev učencev, predstavniki učencev in predstavniki ustanovitelja. Ta relativno širok forum upravljavcev usmerja delovanje šole in pomaga reševati probleme,-s katerimi se srečuje vodstvo šole. Problemov, s katerimi se sooča velenjska glasbena šola, je več. Naj omenimo pomanjkanje učbenikov in glasbene literature. Da bi vsaj delno rešili ta pereči problem, ki tare vse dasbene šole, je velenjska glasbena šola z lastnim učiteljskim kadrom sestavila in izdala vse potrebne učbenike za pouk harmonike za prvih šest razredov z ustreznim učnim načrtom in literaturo z ljudsko in partizansko tematiko, kar uporablja danes večina glasbenih šol v Sloveniji. Drugi problem šole je prostorski. Glasbena šola gostuje v Velenju v Domu kulture, kjer so učni prostori sicer odlični, vendar nezadostni. Iz tega vzroka šola pri vpisu redno odklanja približno 50 učencev. Morda bo to vprašanje rešeno v okviru družbenega načrta občine do leta 1980. Namen šole je vzgajati predvsem dobre amateije, ki bodo nekoč prenašali glasbene dosežke v kraje, v katerih bodo živeli. Glasbeno oblikovanje pa skuša šola doseči pri učencih z internimi in javnimi nastopi Zato je vsak učenec dolžan vsaj enkrat letno nastopiti na internem nastopu, kjer pred ostalimi učenci in starši merijo medsebojne glasbene dosežke. Dobri učenci pa nastopajo na javnih nastopih, kar je zanje zelo stimulativno. Skoraj ni nastopa ali prireditve v Velenju, kjer ne bi nastopali tudi učenci glasbene šole. Razgibano glasbeno življenje s kvalitetnimi glasbenimi nastopi, polne dvorane ob koncertih, zanimanje za glasbena dogajanja zlasti mladine — to so uspehi glasbene šole „Frana Koruna - Koželjskega" Velenje, na katere s ponosom gleda ob svojem jubileju. m.M. «iHniitHitiiiiiiiii miiiirauniimiiuiiniiMniiiiimiiimiinimniiimHimnmiiiimiHiiHfnmimimimTO Varstvo otrok na domu Varstvo je velik problem današnje družbe, ki spremlja skoro vsako mlado družino. V naših stanovanjih ni več prostora za dobro staro mamo, ki bi pazila na vnučke. Ta problem je v naši občini še posebno velik, ker je vsako leto zelo veliko novih rojstev, pa tudi priseljevanje narašča. Vedno več žena je zaposlenih, saj jih v naši občini dela kar 6700 ah 36,21 odstotka. V naših vzgojnovarstvenih zavodih pa je zajetih le 873 otrok, kar je le 24,25 odstotka predšolskih otrok v občini. Od leta 1969, je bilo v varstvenih zavodih 336 otrok, kar pa je deset otrok na sto zaposlenih mater. V letošnjem letu imamo v vzgojnovarstvenih zavodih 873 otrok, kar je 13 otrok na sto zaposlenih mater. Vidimo lahko, da se stanje kljub precejšnji pridobitvi prostorov ni bistveno poboljšalo. Zavedati se moramo, da ne bomo mogli čez noč pridobiti prostorov v vzgojnovarstvenih zavodih za vse otroke, zato so skušali najti vsaj začasne rešitve. Rezultat tega je varstvo, so ga pričeli uvajati letos. To je varstvo otrok od 8. meseca (ko se ženam zaključi porodniški dopust) pa do 2. ali izjemoma 3. leta. V našem časniku smo o tem varstvu pred kratkim že pisali ;in prijavilo se je kar dvanajst tovarišic, da bi sprejele otroke v varstvo na dom. Vendar so imele le redke takšne pogoje, da io lahko sklenile pogodbe. Eden osnovnih pogojev je prostor. Za otroke mora lati zagotovljen poseben prostor, torej družine z dvosobnim stanovanjem skoraj nimajo možnosti za tako varstvo. Žene, ki se prijavljajo na razpis, morajo imeti moralno politične kvalitete. Skupnost otroškega varstva je poleg pogojev za sprejem otrok v varstvo na dom določila tudi najvišje prejemke. Družina, ki odda otroka v takšno varstvo, mora za štiriindvajset varstvenih dni plačati za sedem do deseturno varstvo največ 900 dinaijev. Od tega je namenjenih 400 dinaijev za redne osebne dohodke varuške, 100 dinaijev za nadurno delo, 300 dinaijev za prehrano otrok. Varuška mora kuhati kvalitetno po jedilnim, ki ji ga predloži skupnost otroškega varstva. 100 dinaijev pa je namenjenih za najemnino prostorov. Tu •o všteti tudi stroški čiščenja in čistilnih sredstev. Varuhinja pa lahko sprejme na dom največ pet otrok. Za otroke, ki so v vzgojnovarstvenih zavodih, ne plačujejo celotnih stroškov, kar mnoge zelo moti. Za toroke, ki so v vzgojnovarstvenih zavodih plačuje temeljna izobraževalna ikupnost vzgojno osebje, kar znaša povprečno 500 dinaijev na otroka. Zato nudijo staršem, ki imajo otroke v družinskem varstvu in ne morejo tega plačati, pomoč. Zanjo lahko prosijo vsi starši katerih družinski dohodek na člana ne presegs 1 800 dinaijev. Varuškam omogočajo tudi izobraževanje. Vsaka ima v vzgojnovarstvenem zavodu mentorico, ki ji svetuje. Za zdravstveno varstvo teh otrok pa skrbi patronažna služba, ki jih redno nadzoruje. Skupnost otroškega varstva se zaveda, kako pomembna so _prva leta življenja, saj se kar 70 odstotkov otrokovih sposobnosti razvije v predšolski dobi, zato se obvezuje, da bo otrokom, ki so zajeti v družinsko vaistvo, po treh letih -------— IZ ŠMARTNEGA OB PAKI UREDILI SPOMENIK Ker je bilo okolje pri centralnem spomeniku zadnje čase precej zanemarjeno, so vse organizacije v kraju začele akcijo za izboljšanje stanja. Vse odvečno drevje in grmovje so posekali in posadili okrasne rastline in sadike rož. Postavili so tudi novo ograjo. Stroške, ki znašajo 28 tisoč dinaijev, pa je krilo industrijsko gradbeno podjetje Vegrad — poslovna enota iz Šmartnega ob Paki, ki ima patronat nad spomenikom. Da pa bo okolica pred spomenikom še lepša, bodo pred spomenikom in med gredami položili marmornate plošče. Te »Veseli petki« na gimnaziji ,,Kaj pa ta rdeča'luč, zagrnjeni zastori na gimnaziji? Pa spet gimnazija," se pogovarjajo ljudje, ki hodjjo ob sobotah v večernih urah mimo gimnazije. Zaradi teh mnenj bi profesorji na gimnaziji skoraj ukinili naše plese. Profesorji imajo veliko posluha za te plese. Dovolili so nam, kljub neprimernemu prostoru, vsake tri tedne enkrat, vendar izključno internega značaja, samo za gimnazijce. Kakšen je „Veseli petek"? Vstopnina je minimalna, toliko da z njo „krijemo Jaka", ki prinese gramofon in plošče. Vsak ples organizira en razred ob prisotnosti razrednika. Iz največjega razreda odnesemo klopi v avlo m razporedimo stole. Glasba je moderna in klasična. Prisrčno vzdušje pomaga, da pozabimo na skrbi in težave. Hudo nam je, da imamo mi plese, ostala mladina Velenja pa ne. Najbrž se bodo stvari spremenile s pridobitvijo nove večnamenske hale. Gimnazijci bi želeli, da bi nas vsi razumeli. Mladi smo in' radi plešemo. SAKI JANEŽIC so že naročili. Upamo, da bodo dela končana do dneva republike. Preostali denar v znesku 30 tisoč dinaijev bosta prispevala KS Šmartno ob Paki (20 tisoč din) iz samoprispevka in občinska ZZB NOV (10 tisoč din) Velenje. Ob tej priliki bodo popravili tudi spomenik padlih iz prve svetovne vojne. ZORKO KOTNIK DVAJSET LET »SMREKE« RADIO VELENJE • UKV frekvenca 88,9 megahercov oddaje: v ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri četrtek ZDRUŽENI USPEŠNEJŠI Prejšnjo soboto so se zbrali na proslavo 20-obletnice obstoja lesnoindustrijskega podjetja „Smreka" v Gornjem Gradu vsi delavci, predstavniki OZD „GLIN" Nazarje ter predstavniki D PO SO Mozirje. Spregovoril je predsednik IS SO Mozirje Hubert Herček, pozdravil je uspehe tega 130-članskega kolektiva in mu zaželel še naprej uspešen razvoj. O celotnem razvoju podjetja, od ustanovitve pred dvajsetimi leti, do pridobitve modernih obratov za firealizacijo lesnih sortimentov in o programu razvoja podjetja je spregovoril predsednik delavskega sveta Ivo Pustoslemšek. Velika odvisnost od surovinskega zaledja, torej od Glin Nazarje, smotrnost integracijskih procesov ter konkurenca na tržišču, so bili le glavni vzroki za združitev „Smreke" in „Glin" Nazarje leta 1974. Kot TOZD „Smreka" je kolektiv spet zaživel, zadal si je nove smotre, ki se izkazujejo v zadovoljevanju družbenih potreb na tržišču, vplivu na družbenoekonomski razvoj SFRJ in S RS, vplivu na družbenoekonomski razvoj občine in kraja, ki se izraža v zaposlovanju delovne sile, zadrževanju porasta aktivnega prebivalstva ter izkoriščanju surovine ter vključevanju v samozaščito in obrambno sposobnost samoupravne družbe. J.M. Podelili so priznanja delavcem in upokojencem Zahvala učencev posebne osnovne šole Velenje Minilo je nekaj dni, odkai smo se preselili v novo šolo. Vsi skupaj, učitelji in učenci sme zaživeli v novih pogojih. Ti nam omogočajo enoizmenski pouk. razmahnitev svobodnih dejavnosti v prostem času in take naj boljšo izrabo otrokovega popoldanskega časa pod strokovnim vodstvom. Zato vsak da® bolj vrednotimo številne napore vseh tistih, ki so bili potrebni, d£ imamo danes tako lepo sodobne šolo. Prav tem se želimo zahvaliti: Hvala vsem občanom v naši občini za njihov „DA", vodstvu skupščine občine, ki je skrbelo, da je bila šola zgrajena. Enako se zahvaljujemo posameznikom, delavcem in predstavnikom delovnih organizacij, ki so nam kakorkoli pomagali, da smo v novi šoli Hvala ing. Radu Plan-tevu, vodji nadzora pri gradnji, vodji delovišča Branku Fluharju in ostalim delavcem Vegrada, ki so sodelovali pri gradnji šole, ing. Kristi Košicevi za strokovno svetovanje pri likovnem opremljanju šole, pleskarju Janezu Osolniku za pomoč pri realizaciji tega, tov. Angelci Vutko-vičevi za pomoč in poklonjeno cvetje, tov. Jožetu Vanovšku za kovno pomoč pri zunanji ureditvi šolskega prostora. Mladinski knjigi iz Velela za poklonjene knjige - najlepša hvala! Zahvaljujemo se tov. Slavku Geratiču - TGO Gorenje, ki je v imenu delavcev te tovarne obdaril šolo s 3 izdelki malih gospodinjskih aparatov, OOS v istem podjetju za finančno pomoč pri tiskanju vabil in tiskani v Kulturnem domu za hitro avljeno delo. Za poklonjene plastične krožce, iz katerih smo izdelali značke, se zahvaljujemo tovarni Galyp - sekretarju Stojami Kukavici Zahvalo smo dolžni KS Velenje - center desni breg za pozornost ob otvoritvi šole, folklorni skupini osnovne šole Anton Aškerc za uspeli nastop, rudarski godbi pod vodstvom prof. Marina za sodelovanje na proslavi in vsem ostalim, ki ste se proslave udeležili in s tem dokazali da imate radi otroke in da cenite pridobitve naših delovnih ljudi Ponosni in srečni smo v novi šoli. Zato prav vsem še enkrat najlepša hvala - učenci in učitelji Posebne osnovne šole Velenje. Obeti mladih Po programski konferenci, ki pogovarjali z delegati konference, na zastavljena vprašanja. BORUT KERŠIC, predsedstvo OK ZSMS Velenje: Kot predsednik komisije za šport in rekreacijo, imam pregled nad delom v preteklem letu. Vse zastavljene naloge so je bila sredi oktobra, smo se ki so z optimizmom odgovarjali bile uresničene, celo presegli smo pričakovanja. To nikakor ne pomeni, da smo slabo načrtovali. Uspeh gre pripisati gotovo nekaterim posameznikom in OO ZSMS, Borut Keršič Marija Ariič Andrej Slemenšek Komisija za medsebojna razmerja pri delovni organizaciji GALIP Šoštanj objavlja inaslednja delovna mesta:: STRUGAR Pogoj: poklicna kovinarska šola s 5-letno prakso ORODJAR Pogoj: poklicna prakso kovinarska šola s 5-letno KLJUČAVNIČAR Pogoj: poklicna kovinarska šola s 5-letno prakso KLJUČAVNIČAR za izmenovodjo v obratu gumbarna Pogoj: poklicna kovinarska šola s prakso 5-letno Delavci združujejo svoje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek se določi po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi na komisijo za medsebojna razmerja pri GALIPU Šoštanj Sklad za negospodarske investicije občine Velenje ponovno razpisuje nagradni natečaj za IME VEČNAMENSKE HALE V VELENJU V večnamenski hali bodo naslednje dejavnosti: 1. Organizacija in izvedba razstav in sejmov 2. Izvedba športnih prireditev, primernih za dvorane 1 Prireditve s področja kulturnega, političnega in družbenega življenja Ime na) bo lahko izgovorljivo, poudarja naj vsebino dejavnosti In nudi možnost primernega grafičnega oblikovanja Komisija bo izbrala najboljši predlog in ga nagradila s 1.500 din Predloge pošljite v zaprti ovojnici z oznako »Ime večnamenske hale« do 15. novembra 1975 na naslov: Zavod za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16. RAZGLAS Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, štev. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni naslednji predmeti: 1. Motorno koto KOLIBRI, 2. PONV motorno kolo, 3. Koto »TURING«, 4. Žensko koto, 5. PONY koto, 6. Ženska denarnica, 7. Denarnica rjave barve Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje v sobi številka 15. Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po bjavi tega razglasa bodo ti predmeti last družbenega premoženja. Zdenko Rahten ki so prizadevno sodelovali na področju športa. Predolgo bi bilo naštevati številna športna srečanja in rekreacijske akcije, ki smo jih organizirali. Velik delež imajo osnovne šole s svojimi športnimi mentorji, ki so prav resno pristopile k delu na tem področju. Možnosti za športno aktivnost in rekreacijo so v Šaleški dolini odlične, zato bomo imeli organizatorji tudi poslej odgovorne naloge, vpeljati posameznike in skupine k organizirani rekreaciji. V načrtih za prihodnje obdobje so predvidena številna športna srečanja in udeležba v rekreacijskih akcijah, povsod želimo biti pobudniki in nosilci gojitve kulture telesa. MARIJA ARLIČ, predstavnica Šaleškega študentskega kluba: Med mladimi delavci m kmeti ter študenti že dalj časa ni pravega sodelovanja. Tega se zavedamo žal pre-redko, a vseeno želimo dati pobudo za navezavo tesnejšega sodelovanja, saj smo tudi mi mladinci vključeni v konferenci mladih v izobraževanju. Eni kot drugi zvračamo krivdo za neučinkovito sodelovanje na druge, do konkretnih dogovorov pa ne pride. Sklenili smo v okviru kluba podati roko OK ZSMS Velenje in s tem vzpostaviti zaželeno vzdušje. Prepričani smo, da bo sodelovanje koristno. Na športnem in kulturnem področju, pri delovnih akcijah in Ste že naročeni na tednik Naš čas? Alenka Leskošek rekreaciji, povsod so stekališča. Npr. tekmovanje v oddaji spoznavajmo svet in domovino je lep primer, kije rodil uspehe v imenu mladih iz Šaleške doline. Tako je treba nadaljevati. Sicer pa tudi v našem klubu ni vse tako, kot bi bilo treba. Iz sezone v sezono se poganjamo za delom, prepogosto iščemo opravičila v slabem finančnem stanju. ALENKA LESKOŠEK, gimnazija Velenje: Organizacija zveze socialistične mladine na srednjih šolah ni slaba, kar mislijo mnogi slabo obveščeni občani. Mogoče je delovanje navzven premalo odprto, česar pa nismo krivi samo dijaki. Mnogo je odvisno od mentoijev. Prve ele- MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO ugodno prodam. Ogled možen vsak dan od 15. ure naprej. Paska vas 18/A. Cisto škotsko ov- CARKO z rodovnikom, staro 3 mesece, ugodno prodam. Slavica Mravijak," Na griču 4, Velenje. STANOVANJE OGREVANO SOBO nujno iščem v Velenju ali bliž- nji okolici. Jožica Robnik, Radmiije 46, 63333 Ljubno ob Savinji. SOBO v Velenju ali bližnji okolici iščeta dva mirna fanta Naslov v uredništvu. ZA DOBO DVEH LET IŠČEM SOBO in kuhinjo v Velenju ah okolici do 25 km. Stanarino plačam v naprej. Naslov na upravi lista Čestitka JANEZU POLESU iskreno čestitajo za uspešno opravljeni študij medicine v rednem času in ob njegovi odločitvi, da ostane v naši dolini. Njegovi bližji sorodniki. RADIO VELENJE • UKV frekvenca 88,9 megahercov • oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri mente organiziranosti dobimo že v osnovni šoli. ANDREJ SLEMENŠEK, Osnovna šola Biba Roeck Šoštanj: Na konferenci smo razpravljali o programu, ki je pred nami. Zdaj je resnično pravi čas, da se boljše organiziramo. Mladino v osnovnih šolah je treba upoštevati, saj bo ta nadomestila starejšo generacijo. Zato bi morali posvetiti večjo pozornost zlasti nam. To bi storili v obliki seminarjev, finančne pomoči in mentorstva. ZDENKO RAHTEN, komisija za mednarodne odnose: Na konferenci so očitali komisiji za mednarodne odnose, da se je premalo angažirala na področju mednarodne izmenjave mladine ter da je tudi ostala dejavnost bila slabša, kot je bilo planirano. Vzrok za delno resnico tega je v spremembi prvotnih načrtov zaradi krizne finančne situacije. Posamezni kandidati mladinci iz Velenja niso bili zainteresirani za mednarodno izmenjavo, ker so stroški kljub ugodnim pogojem še veliki. Sicer pa smo sprejeli goste - mladince iz Vienne in Esslingena in jim organizirali celotni aranžma ter za to potrošili znatna sredstva. Program za prihodnje obdobje bo izdelan na osnovi finančnih možnosti, obsegal pa bo tudi domače področje, npr. pobratena mesta in občine z Velenjem. ZAHVALA Ob izgubi drage žene AMALUE VODOVNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi v najtežjih trenutkih pomagali, darovali cvetje in vence ter jo pospremili v njen poslednji dom. Prav tako hvala kolektivoma Gorenja in REK za pomoč. Posebno se zahvaljujem vsem govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru za zadnji pozdrav ter č. duhovščini za opravljeni obred Žalujoči: mož Anton zahvala Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta MIRKA BRLOŽNIKA se iz srca zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujemo gasilskemu društvu Škale. Prav tako vsem gasilcem okolice Velenja, govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi za zadnji pozdrav ter č. duhovščini za obred. Vsem še enkrat srčna hvala. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Ivlca, sin Miran, mama, sestra Ivanka, brat Ciril z družino ter drugo sorodstvo. - Slobodan Kneževič. roj. 1954, laboratorijski tehnik iz Topolšice in Marjana Bovha roj. 1955, kemijski tehnik iz Pesja - Žarko Lesjak, roj. 1954, natakar iz Velenja, Foitova c. in Erna Zakrajšek, roj. 1958, šivilja iz Velenja, Foitova c. - Ivan Goršek. roj. 1940, kmetovalec iz Raven in Jožefa Jelen, roj. 1951, kmetovalka iz Zg. Razboija - Branko Penšek, roj. 1952, pis-monoša iz Topolšice in Manica Golob, roj. 1951, usnjarska delavka iz Zavodnje - Ivan Lesjak, roj. 1951, strojnik iz Velikega vrha in Vladimira Lo-čan, roj. 1955, prodajalka iz Raven - Ludvik Anželak, roj. 1953, ključavničar iz Zavodenj in Jožica Goltnik, roj. 1955, krojačica iz Ga-berk - Marjan Goršek, roj. 1952, kot-lovski strojnik iz Raven in Vekosla-va Svar, roj. 1955, krojačica iz Raven - Franc Modrijan, roj. 1954, elektrikar iz Sidol in Marija Lesjak, roj 1952, vrtnarkaiz Ljubljane - Stanislav Krajnc, roj. 1951, elektrikar iz Velenja, Šlandrova in Marija Šivak, roj. 1958, krojaška vajenka iz Gorenja Dobro obveščeni občani-dobri samouprav -Ijavci - Neža Krk, kmetovalka iz Gavc, stara 68 let - Marija Letonje, kmetovalka iz Paške vasi št. 20, stara 78 let - Alojzij Kokalj, upok. iz Druž-mirja št. 47, star 87 let - Marija Vozlič, inv. upok. iz Šoštanja, Koroška 33, stara 70 let - Neža Krajnc, gosp. iz Velenja, Stanetova 23 a, stara 81 let - Marija Ocepek, upok. iz Šoštanja, Tovarniška pot 4, stara 64 let - Friderik Ferme, delavec iz Velenja, Šercerjeva 12, star 43 let - Rajko Peršak, otrok iz Velenja, Šaleška 2. star 4 leta zahvala Ob izgubi ljubljenega sinka BRANKA HRASTNIKA iskrena hvala vsem, ki ste ob nenadni smrti našega ma lega Branka z nami sočustvovali, mu prinašali cvetje in nas tolažili. Posebna zahvala g. župniku Božanku, tov. ravnatelju Korde-žu, razredni učiteljici tov. Weindorfer, učiteljem in součen-cem osnovne šole Karel Destovnik Kajuh za prisotnost v težkih urah ločitve. Žalujoči: stari) in bratje ZAHVALA Ob tragični izgubi najinega ljubljenega sinka in bratca LEONČKA KLANJŠKA se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za darovano cvetje in vence, izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob. Posebna zahvala družinama Zalokar in Kos za nesebično pomoč v najtežjem trenutku ter kolektivu vzgojno-varstvenega zavoda Anice Černejeve iz Celja za izkazano pozornost. Neutolažljiva mamica in sestrica # ATLETIKA Pokal tudi Velenjčanom Miklavžina in Edo Hojan zmagovalca me:d posamezniki. V Ljubljani so na svečan način pričeli 10. jubilejni jesenski kros, ki ga prireja atletska zveza Slovenije za pokal „Dela". Sodelovalo je kar 43 občinskih reprezentanc z več kot 1200 tekmovalci. Med najštevilnejšimi so bili tudi atleti iz Velenja, ki tudi tokrat niso ostali praznih rok. Osvojili so pokal „Dela" za ekipno zmago med mlajšimi člani, med posamezniki pa je na 4000 m dolgi progi zmagal Edo Hojan. To je bila njegova četrta zaporedna zmaga na republiškem jesenskem krosu v Ljubljani. Med 300 starejšimi pionirji je že kmalu po startu prišel v vodstvo talentirani tekač iz Velenja Stanko Miklavžina in po 1500 metrih tudi prepričljivo zmagal. Tudi ostali Velenjčani so se uvrstili med najboljše. V teku na 1500 m za starejše mladinke je Andreja Šverc bila druga za Nado Šober iz Raven na Koroškem. Renata Zupančič je bila osma, ekipa Velenja pa je zavzela 4. mesto. Članice so tekle 2000 m in velenjska ekipa je zavzela 4. mesto. Med najboljšimi mladinci je med 115 tekači, ki so tekli na progi, dolgi 2000 m, je Velenjčan Ivan Lampret osvojil drugo mesto za Ravenčanom Štrucem. Za ekipo Velenja v konkurenci mlajših članov, kjer je zmagal Hojan, so osvojili 3. mesto Boris Britovšek in 10. mesto Zvone Hižar. Ekipa članov v teku na 6000 m je bila druga za celjskim Kladivaijem. Peter Anič je bil 5. Milan Balek 6. in Tone Vedenik 9. Tudi letos so se atleti Velenja izkazali na največji republiški atletski prireditvi 10. jubilejnem jesenskem krosu in s tem znova dokazali, da spadajo med najboljše slovenske atletske kolektive. S ; * * S i S ROK G ME" TESNA MAGA V nadaljevanju prvenstva žen-ke slovenske rokometne lige so jfelenjčanke igrale v Novi gorici oti ekipi Istre in zmagale s nim izidom 19:18 (11:10). Gostje iz Velenja so bile ves i tekme v prednosti, vendar je r i razlika v golih vselej tesna in ' domačinke z malo sreče ob licu srečanja lahko izenačile iltat Gole so dosegle: Podpečan 6, n in Pocajt 4, Hudobreznik in gak 2 ter Podbregar enega. Lestvica po 8. kolu: ples 8 ilovan 8 obravije 8 Zelenje 8 175:93 174:114 113:76 115:132 121:120 121:111 117:114 125:128 93:103 99:150 82:127 114:181 16 14 12 10 9 8 8 6 6 3 2 2 Delitev točk v Šoštanju • Uspehi velenjskih rokometašev V zadnjih kolih so Velenjčani, ki tekmujejo v conski ligi, dosegli vidne uspehe. Svoje vrste so pomladili s petimi mladinci: Zemljakom, Medvedom, Vrtovcem, Alisnagičem in vratarjem Skokom. Tako so 18. oktobra premagali Vuzenico z rezultatom 35:20. Največ golov so dali: Fidej 12, Javomik 8, Silovšek 6. Izkazali so se tudi mladinci Medved, Zemljak, Vrtovec, Alisnagič. V soboto je ekipa Velenja premagala Kovinar z rezultatom 32:23. Največ golov je dal nekdanji vratar Zajec, in to kar 9. Ekipa je z enajstimi točkami na četrtem mestu, kljub temu da imajo finančne težave, ovira pa so tudi nesporazumi v klubu. Tekma Jugoslavija Luksemburg v Ljubljani V našem časniku smo zabeležili veselo novico, da bo v večnamenski hali v Velenju rokometno srečanje Jugoslavija — Luksemburg. Dobra volja Velenjčanov, da bi halo, ki še ni povsem gotova, spravili nared za tako pomembno tekmo, je bilo premalo. Kot nam je povedal direktor hale Edo Blažek, je glavni vzrok odpovedi tekme ogrevanje hale, ki trenutno ne. deluje. Če bi šlo samo za tekmo, bi to lahko uredili. Obe reprezantanci pa sta imeli v planu še enotedenske priprave. Žal smo tako izgubili pomembno prireditev v naši novi hali. 9> PSSMA BRALCEV Regres za malice V ljubljanski Nami kupujejo nekatera podjetja za svoje delavce bone, s katerimi lahko ti t-koristijo popust za malice, pa z njimi nabavijo živila v samopostrežni trgovini Name. Ne ra-| zumem pa, zakaj bi morali kupci nabaviti živila v vrednosti 100 1 dinarjev (takšni so namreč naj-I večkrat boni), če so boni namenjeni za malice. Tudi, če greš v restavracijo, bi moral naročiti malico, ali kar koli že naročiš, v vrednosti bona. Trgovke, oziroma natakarice namreč nikoli nimajo drobiža (bonov manjših vrednosti), denarja pa v primeru, ko plačaš z bonom, ne vračajo. • Posvetovalnica za dojenčke V Velenju imamo dobro organizirano zdravstveno službo, tudi dispanzer za predšolske otroke dobro ordinira. Tako imamo organizirano posvetovalnico za dojenčke vsak ponedeljek in četrtek. V to posvetovalnico ne nosijo matere svojih otrok samo iz Velenja in bližnje okolice, ampak tudi iz precej oddaljenih krajev in imajo s prevozom pogosto precej težav, saj jim tudi vreme ni več naklonjeno. Zgodi pa se, da prinese mati otroka v posvetovalnico in opazi na šipi pred vhodom poleg drugih še listek, na katerem piše: ..Posvetovalnica za dojenčke zaradi ceplenja odpade". V Velenju imamo veliko virov obveščanja, a v našem zdravstvenem domu lepijo listke kar na šipe, kar je res najbolj enostavno, vendar za matere, ki prinesejo otroke iz Plešivca v Velenje v v slabem vremenu peš, to ni enostavno. • Koliko časa še! Koliko časa se bomo morali tisti, ki uporabljamo regionalno cesto Polzela - Velenje preko partizanskega Andraža in Lož-nice, še voziti po makadamu? Lani je krajevna skupnost Ar-nače s samoprispevkom in dotacijo občinske skupščine Velenje asfaltirala 1600 m te ceste, za 700 m, kolikor spada še pod občino Velenje, pa je zmanjkalo denarja. Preostalih 6 km ceste, ki spada pod občinsko skupščino Žalec, bi bilo prav tako treba asfaltirati; Radi bi vedeli; kaj je doslej v zvezi s tem že ukrenila občinska skupščina. Delegati krajevne skupnosti Ar-nače so večkrat prosili republiško skupnost za ceste za pomoč pri asfaltiranju preostalih 700 m ceste, a so vedno naleteli na gluha ušesa. Krajevna skupnost Arnače bi lahko sredstva samoprispevka vložila v krajevne ceste, tako pa se je zavedala, daje cesta Polzela - Velenje veliko bolj potrebna asfaltne prevleke. Zaradi neurejene ceste smo prikrajšani tudi za lokalni promet Polzela-Arnače-Velenje in zato tudi naši šolarji pešačijo v lepem in slabem vremenu po več km, da pridejo do prve avtobusne postaje. Šešir 8 7 1 0 189:151 15 Šoštanj 8 5 1 2 203:178 11 Jadran n8 4 3 1 184:164 11 Izola 8 5 0 3 151:163 10 Minerva 8 4 1 3 198:187 9 Tržič 8 4 0 4 181:170 8 Radgona 8 3 0 5 162:168 6 Branik 8 2 2 4 163:171 6 Polet 8 2 2 4 175:186 6 Brežice 8 3 0 5 207:221 6 Dobova 8 2 1 5 173:184 5 Mlinotest 8 1 1 6 176:219 3 Tokrat podlegla Drava Nogometaši Šmartnega nadaljujejo s serijo uspešnih iger v SNL. Na domačem igrišču so visoko premagali Dravo iz Ptuja z rezultatom 6:1 (3:0). Že v prvih minutah igre je Prašnikar imel priložnost, da povede svojo ekipo v vodstvo, vendar je preveč okleval. Vse je kazalo, da bodo domači s težavo dosegli zadetek, saj so gostje zelo uspešno nastavljali offside znaka in zaustavljali napade domačih. Toda že v 28. minuti je Prašnikar razblinil njihove upe, ko je z glavo dosegel prvi zadetek. V prvem delu so napadalci Šmartnega dosegli še dva zadetka, strelca pa sta bila Omladič v 36. in Benetek v 42. minuti V začetku drugega polčasa so domačini nekoliko popustili, kar so gostje izkoristili in znižali rezultat Kmalu zatem pa so Šmarčani ponovno prevzeli pobudo in si ustvarili nekaj zrelih priložnosti. Eno izmed njih je v 73. minuti izkoristil najboljši strelec lige Prašnikar in povišal rezultat na 4:1. Le minuto za tem je Denžič dosegel peti zadetek, v zadnjih minutah pa še enega in tako postavil končni rezultat tekme. V predtekmi so mladinci Šmartnega premagali vodečo ekipo VCNL Dravo z 2: 0. ŠMARTNO: Filipovič, Železnik, Hanžekovič, Kompan, F. Podgoršek, A. Podgoršek, Žalig (Denžič), Hribernik, Benetek (Urankar), Prašnikar, Omladič. J. KRAJNC @ ROKOMET Poraz na domačem ■ ■ v v igrišču Rokometašice Šmartnega so doživele že drugiporaz na domačem igrišču. Tokrat so morale priznati premoč ekipi Kamnika, ki se je v Šmartnem predstavila z zelo lepo in borbeno igro. Slavile so zasluženo zmago 15:12 (6:4). Po enakovrednem začetku so gostje prevzele pobudo in si priigrale dva zadetka prednosti, ki so jo v drugem delu še povečale. Pred koncem srečanja so domačinke zaigrale nekoliko bolj učinkovito in poskušale rezultat izenačiti. Toda vse njihove strele na gol je zaustavila izredno razpoložena vratarka Kamnika. Na nasprotni strani pa so gostje dosegle še nekaj lepih zadetkov in si zagotovile zasluženo zmago. ŠMARTNO: Pevnik, Z. Kolenc, F. Kolenc 4, M. Podjavoršek, Tajnšek, Krev-zel, B. Jeraj 2, Smerc 6. D. Jeraj, Gril, N. Podjavoršek, Meh. . J. Krajnc # NOGOMET _POMEMBNA ZMAGA RUDARJA v 8. kolu slovenske rokometne lige so se v Šoštanju v borbi za drugo mesto na lestvici pomerili rokometaši Šoštanja in Jadrana iz Kozine. Rezultat derbija je bil neodločen 28:28 (13:15). V prvem delu so bili gostje v prednosti, saj so ves čas vodili s prednostjo 2 golov in niso dovolili domačinom, da bi rezultat obrnili v svojo korist. Šele po odmoru je domačim roko-metašem uspelo kar trikrat izenačiti. Tri minute pred koncem pa so povedli z 28:26. Vendar v dramatičnem zaključku niso uspeli obdržati vodstva, saj so gostje v zadnjih sekundah igre rezultat izenačili. Gole so dosegli: Melanšek 8, Skornšek 6, Jančič 5, Kompan 4, I. Va-čovnik 2, in Lesjak 1. Lestvica po 8. kolu: Velenjčani so v Lendavi dosegli doslej najpomembnejšo zmago, ko so premagali moštvo Nafte z rezultatom 1:0 (0:0). Tako so odvzeli obe točki enemu od kandidatov za vrh lestvice. Lendavci so nastopili oslabljeni, vendar to ne zmanjšuje uspeha gostov, ki so prikazali zelo dobro igro, žal pa so dosegli le en zadetek. Strelec gola je bil Nedelj kovic tri minute pred koncem tekme. V naslednjem kolu 9. novembra se bosta v Velenju sre- čali moštvi Rudaija in Branika iz Maribora. Lestvica po 9. kolu: Rudar 9 9 0 0 31:6 18 Branik 9 6 2 1 19:6 14 Nafta 9 5 2 2 15:7 12 Steklar 9 5 2 2 19:14 12 Aluminij 9 4 1 4 17:15 9 Rakičan 9 4 1 4 13:12 9 Dravinja 9 2 4 3 11:16 8 Bakovci 9 3 1 5 13:15 7 Kovinar 9 2 3 4 12:16 7 Straža 9 3 1 5 7:19 7 Beltinka 9 1 1 7 8:24 3 Peca 9 1 0 8 7:24 2 Prvaki v orientaciji Članska ekipa atletskega kluba Velenje se je udeležila republiškega tekmovanja v orientacijskem pohodu, ki je bilo na Otočcu pri Novem mestu. Na tekmovanju je sodelovalo 175 ekip iz vse Slovenije. Naslov republiškega prvaka pri članih so osvojili Velenjčani v sestavi: Jakob Grošelj, Stanko Koselj in Ivan Bizjak. » IZ ŠMARTNEGA OB PAKI_ Tečaj za voznike motornih vozil Avto-moto sekcija pri Ljudski tehniki v Šmartnem ob Paki je priredila tečaj za voznike amaterije motornih vozil A in B kategorije. Ta predavanja obiskuje nad 35 kandidatov. Prijavilo se jih je še več, a jih zaradi majhne predavalnice ne morejo več sprejeti. Interesenti se radi prijavljajo na tečaje pri Avto-moto društvu v Šmartnem ob Paki, ker vedo, da ima društvo poleg sposobnih predavateljev tudi štiri inštruktorje s predpisanimi kvalifikacijami za praktične vožnje. ZORKO KOTNIK Razpisna komisija za vodilna delovna mesta ZGORNJESAVINJSKE KMETIJSKE ZADRUGE MOZIRJE razpisuje prosta delovna mesta; 1. vodja komercialnega sektorja 2. vodja kmetijskega sektorja 3. vodja ZE Ljubno, Luče in Solčava Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod T) da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonom-sko-komercialne ali kmetijske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj pod 2) da imajo visoko ali višjo izobrazbo kmetijske stroke in tri oziroma 5 let delovnih izkušenj pod 3)da imajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo kmetijske stroke in eno, tri oziroma pet let delovnih izkušenj. Pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija v roku 15 dni od dneva razpisa. Razpisna komisija »Linhartov amaterski oder« Pesje vabi k sodelovanju vse, ki se želijo ukvarjati z dramsko dejavnostjo Prijavite se lahko osebno v prostorih Doma družbeno-po-litičnih organzacij v Pesju, vsak torek in petek od 16. do 18. ure, ali pismeno na naslov: Osojnik Drago, Pesje 171, 63320 Velenje. Prijave sprejemamo do 15. novembra 1.1. ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, »pagando in založništvo - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) S0-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci zovec - Časnk je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973 — Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinaija — Letna naročnina je 80 dinaijev — Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Ljudska pravica, Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. a MALA ANKETA $ MALA ANKETA $ MALA ANKETA ® MALA ANKETA 9 MALA ANKETA • MAL # Npš z.iorr.-: Vedeževalki zdravita? Velenjski miličniki so 25. oktobra odkrili tridesetletno Ružo Šaikezi, ki začasno stanuje v Bukovžlaku, in Katico Dimovič, ki je stara 32 let, iz Vingradov na Hrvatskem. Obe sta po narodnisti Rominji. Preživljali sta se s tem, da sta hodili okrog in prerokovali na karte. Ko sta iz razgovora ugotovili, na čem kdo boleha, sta mu obljubili, da ga bosta ozdravili. Mnogi so jima to tudi verjeli. Ženski sta to izkoristili, tako da sta zahtevali precejšnje vsote denarja. V Velenju sta od neke ženske dobili 7430 dinarjev. To jima je uspelo tako, da sta od ženske zahtevali kos oblačila, vanj dali nekaj svojega denarja in ženski priporočali, da bo ozdravela, če da še ona toliko. Ta denar in tudi drage predmete, sta oni odnesli in obljubili, da se vrneta z zdravilom. Drugi družini sta odnesli 750 dinarjev. Sedaj je Katica Dimovič priprta, Ruža Šarkezi pa je v preiskovalnem zaporu. Postaja javne varnosti poziva občane, ki so bili oškodovani, da škodo prijavijo. Vlom v Topolšici V noči iz 23. na 24. oktober je neznani storilec vlomil v trgovino v Topolšici. Vanjo je hotel priti preko skladišča, ker pa mu to ni uspelo, je razbil šipo na vhodni strani Odnesel je več vrst pijač in cigarete. Škode je za okoli 2 000 dinaijev. Peljal dalje Po Tomšičevi cesti je 9. oktobra iz smeri Jenkove proti Koroški pripeljal voznik osebnega avtomobila MB 881-09 Franc Žula. Pri Tomšičevi enajst je začel zavijati levo. V tem trenutku je za njim pripeljal voznik kolesa s pomožnim motorjem IVAN VODONCNIK, ki je bil brez luči in ni opazil smernega kazalca, ki ga je dal Žula. Prišlo je do trčenja. Vp-dončnik je padel po pločniku, a se je takoj pobral in odpeljal dalje. Na postajo milice je prišel šele naslednji dan in povedal, da se je poškodoval, in nato odšel v bolnico. Kasneje so ga izsledili Skozi naselje Šmartno ob Paki je šel 10. oktobra ANTON MANDELJC. Za njim je pripeljal voznik neregistriranega traktorja STANKO BIZJAK. Ta je peljal tako skrajno desno, da je Man-deljca zadel s koso, ki jo je imel pritrjeno na traktorju, v hrbet. Zadel ga je tako močno, da gaje zbil po cestišču. Bizjak na kraju nesreče ni počakal in so ga kasneje izsledili. Mandeljc je dobil poškodbe, poslali so ga tudi na slikanje, ker so sumili, da ima poškodovano hrbtenico. Podlegla poškodbam Iz Gorenja je 11. oktobra vozil proti Šoštanju voznik tovornega avtomobila CE 56-83 IVAN LEGNER. V Skornem pri hiši št. 9 je vozil po skrajni desni in tako tudi pripeljal v desni nepregledni ovinek. Iz nasprotne strani je v ovinek pripeljala voznica osebnega avtomobila CE 587-66 AMALIJA VODOVNIK. Pri srečanju v ovinku je voznica s prednjim blatnikom trčila v zadnje levo kolo tovornega avtomobila. Osebni avtomobil je obrnilo, tovorni avtomobil pa je zaneslo na levo stran, na bankino. Pri trčenju je dobila voznica hude telesne poškodbe in jim je istega dne v bolnišnici Slovenj Gradec podlegla. čez sredinocestišča Voznik osebnega avtomobila CE 360-75, DARKO KOTNIK je vozil 14. oktobra iz Crnove proti Velenju. Ko je vozil v ostri nepregledni ovinek v Bevčah, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo čez sredino cestišča. V tistem trenutku pa je iz Velenja pripeljal voznik avtodvigala MB 516-32 IVAN BREZOVNIK, ki kljub umiku trčenja ni mogel preprečiti. Škoda na osebnem avtomobilu znaša okoli 4 000 dinarjev. Izsiljevala prednost Voznica osebnega avtomobila CE 416-41 FRANČIŠKA JEVŠNIK je peljala 24. oktobra po Foitovi cesti in pri zeleni luči na semaforju zavila levo. Iz smeri Celja pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 499-37 Pavel Rozman, ki je vozil naravnost na Foitovo cesto. Zaradi izsiljevanja prednosti voznice je prišlo do trčenja. Škode pa je za okoli 22 000 dinarjev. Trčenje na parkirnem prostoru Voznica osebnega avtomobila VIDA PI REČNI K je imela 16. oktobra parkiran svoj avtomobil na pločniku Prešernove ceste, pred delavskim klubom v Velenju. Pred njenim je bil parkiran avtomobil Ivana Kosa. Ko je Pirečnikova hotela odpeljati s parkirnega prostora, je iz nepojasnjenega vzroka zadela v Kosov avtomobil. Škode je za okoli 700 dinarjev. Prekratka varnostna razdalja Po Celjski cesti je 16. oktobra pe ljal voznik osebnega avtomobila CE 789-01 MARTIN KRAJNC. Ko je peljal proti križišču, mu je pred vozilo stopil neznani moški, zato je hitro ustavil, za njim pa je vozil s prekratko varnostno razdaljo voznik osebnega avtomobila CE 710-54 FRANC VERKO. Ta svojega vozila ni mogel pravočasno ustaviti, zato je prišlo do trčenja. Škode je za okoli 1 000 dinarjev. Neprimerna hitrost Voznik osebnega avtomobila CE 710-92 STANISLAV JAN, je peljal 17. oktobra po cesti iz velenja proti Šentilju. V Arna-čah mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 346-65 MIROSLAV KOPITAR, ki ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo stran. Prišlo je do trčenja, škode pa je za okoli 5 000 dinarjev. Kopitar je vozil tudi pod vplivom alkohola. Ni počakal miličnika Voznik tovornega avtomobila CE 772-50 ANTON ZUPANČIČ je peljal iz dvorišča vzvratno na Celjsko cesto. Po Celjski cesti je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 746-94 Franc KOROŠEC. Prišlo je do trčenja. Voznik Zupančič ni počakal na kraju do i hoda miličnika, ampak je dal le podatke in dejal, da se mu mudi Škode je za okoli 1 000 dinarjev. Pod vplivom alkohola Voznik osebnega avtomobila KR 17-66 IVAN VIDOVIČje peljal 19. oktobra iz Šoštaii proti Topolšici. Vozil je z neprimerno hitrostjo in pod vplivom alkohola. V Metlečah ga je v nepreglednem ovinku začelo zanašati. Trčil je v telefonski drog, od tu pa ga je odbilo in ga večkrat preobrnilo na streho. V vozilu je bil tudi DANILO ŠTELCER. Pri nesreči sta bila -oba težje telesno poškodovana,: škode pa je za okoli 15 000 dinaijev. Trčenje pred križiščem Voznik osebnega avtomobil CE 572-11 IVAN AVBERŠEK je peljal 20. oktobra po eno smerni Šaleški cesti proti Rudat ski cesti. Ko je pripeljal do Rudarske ceste je po njej pripeljal neznani kolesar, zato je Avberšek ustavil. Za njim pa je pripeljal s prekratko varnostno razdaljo voznik osebnega avtomobila CE 609-42 LJUBO SU-LIGOJ. Prišlo je do trčenja. Škode je za okoli 4 500 dinarjev. Trčil v stoječi avtomobil Voznik osebnega avtomobili CE 562-49 STANISLAV ACAH je peljal 22. oktobra i> Velenja proti Aiji vasi. V Črnovi je voznik pred njim zavijal levo, zato je ustavil svoje vozilo. Za njim pa je pripeljal s prekratko varnostno razdaljo voznik osebnega avtomobila CE 547-96 BRUNO TAJNŠEK. Prišlo je do trčenja, škode pa je za okoli 8 000 dinarjev. tor AMD: Do šoferskega poklica imam zelo veliko veselje, zato z veseljem učim tudi druge voziti, kljub temu da te včasih marsikdo pošteno razjezi. Največ težav je s starejšimi vozniki, še več pa z ostalimi udeleženci v prometu, ki nimajo do začetnikov nobenega razumevanja. Velika razlika je tudi med kandidati, ki obiskujejo teoretični tečaj. Ti se na cesti mnogo bolj znajdejo, ker v sodobno opremljeni učilnici, kakršno imamo mi spoznavajo tudi praktične primere v prometu. CVETO CVIKL: Kandidat za. voznika: Obiskoval sem teoretični del tečaja, kar mi sedaj, ko vozim, precej pomaga. Ven- Drago Pantner dar pa imam veliko težav pri odpravljanju napak, prej sem namreč že znal voziti, vendar pa sem delal med vožnjo tudi zelo velike napake, ki jih je kar težko odpravljati. Teorijo sem dvakrat opravljal in mislim, da mi je tečaj zelo koristil. Pri vožnji je zelo pomembno, da voziš varno in da ne oviraš drugih. Tako so dejali nekateri vozniki in njihovi inštruktorji. Povedali pa so nam tudi, da imajo zelo veliko kandidatov, inštruktorjev p8 primanjkuje, zato imajo pri izpitih precej težav. Imajo pa zelo dobro opremljeno učilnico, ki jo lahko uporabljajo tudi osnovnošolski otroci in otroci iz vrtca. V njej se lahko seznanijo s težkimi situacijami v prometu, ki niso na naših ulicah nobena redkost. Na naših cestah je vsak dan več avtomobilov. Vsak se želi prevažati s tem železnim konjičkom. Tako imajo na AMD v Velenju, kjer imajo redne tečaje in izpite, zelo veliko kandidatov. Nekaj izmed njih smo jih povprašali, kako se počutijo kot bodoči vozniki. Pogovaijali pa smo se tudi z njihovimi inštruktoiji. Zanimalo nas je s kakšnimi težavami se le ti srečujejo. rešijo, dobe tako izpitni karton, LUDVIK GRUNT: Poklicni AMD inštruktor. Največja težava pri učenju je nediscipliniranost ostalih udeležencev v prometu. Čeprav imamo mi označena vozila, jih ne upoštevajo in bodočim voznikom celo nagajajo. To pa je za kandidate včasih celo dobro, ker se lahko praktično nauče, česajned vožnjo ne smejo delati. Ženske so običajno zelo dobre učenke. Na vožnjo pridejo običajno prvič ki je potreben za pričetek praktične vožnje. Te možnosti kandidati, ki tečaja ne obiskujejo nimajo. Vsak pa lahko naredi pri nas tudi preizkus znanja. JANKO OCEPEK: Kandidat za voznika. Trenutno opravljam preizkus znanja za plavi karton, s katerim bom lahko pričel s praktičnim učenjem. Hodim sem v tečaj. Treba pa je kar precej znati. VOJO GOJKOVIC: Kandi- zelo natančne in vztrajne. Najboljše uspehe pri učenju dosegajo kandidati srednjih let, z nekoliko starejšimi pa so pogosto težave, saj bi radi opravili izpit po nekaj urah praktične vožnje, kar pa seveda ne gre. Jaz imam najraje kandidate okrog 30. leta. Ostali udeleženci v prometu pa bi lahko bili do začetnikov nekoliko bolj obzirni. MARIJA SLEMENŠEK: Kandidatka za voznico: Obiskovala sem tečaj za voznike osebnih avtomobilov, vendar preizkusa znanja nisem pozitivno opravila. Sedaj bom ponovno preizkusila svoje znanje, da bom lahko dobila karton, ki je Peter Kavšek Janko Ocepek Ludvik Grunt in je z njimi lažje delati, kot s takimi, ki že prej znajo nekoliko voziti. Lažje je namreč učiti na novo, kot pa popravljati napake. PETER KAVŠEK: Tajnik društva AMD Velenje in predavatelj teorečnega dela pri avto šoli. Mnogo boljše uspehe pri teoretičnem delu izpita dosegajo tisti kandidati, ki obiskujejo avto šolo. Ti narede izpit 80 do 90-odstotno, medtem ko ostali le od 20 do 30 odstotno. Tečajnikom se znanje, ki ga osvoje med praktičnim delom tudi na cesti, dobro pozna. Mi imamo namreč eno najbolje opremljenih učilnic v Jugoslaviji. Med tečajem trenirajo na tabli, vrtimo pa jim tudi razne filme. Tečajniki poleg tega nekako na polovici tečaja rešujejo izpitne pole in če jih uspešno dat za voznika. Tudi jaz ponovno opravljam preizkus znanja. Za voznika je treba zelo veliko znati. Sicer pa je to tudi prav, saj se danes zgodi zelo veliko nesreč, prav zaradi neznanja voznikov. Promet pa je danes že tudi tako gost da je nujno, da imamo toliko prometnih predpisov. DRAGO PANTNER: Kandidat za voznika. Teorijo sem opravil brez tečaja. Res se je treba zanjo resno pripraviti, vendar mi posebnih težav ni povzročala. Danes pa pričenjam s praktično vožnjo. STANE DREV: Po poklicu poklicni šofer, honorarno inštruktor AMD. Moški so običajno prepričani, da so rojeni šoferji in tako vzamejo tudi učenje, ženske pa so običajno bolj plahe, vendar pri učenju Vojo Gojkovič potreben za vožnjo. Najtežja so po mojem križišča. LADO DETELA: Elektrikar pri RLV, honorarno inštruktor AMD: Današnji šofer mora precej znati, saj to od njega zahteva včasih zelo težka prometna situacija. Največ težav je s starejšimi kandidati, zelo nerad pa učim tudi svoje znance in sorodnike. Ti mislijo, da jim bom med učenjem popuščal, kar pa seveda ne moreš, če želiš doseči uspeh, vendar se tega oni ne zavedajo. Precej težav pri učenju povzročajo ostali udeleženci v prometu, posebno poklicni šoferji so včasih tako neučakani, kot da so se oni že rodili šoferji. Ženske so kot učenke povsem enake moškim, kot voznice p8 so pogosto zelo drzne. JOŽE PODJAVORŠEK: Poklicni šofer, honorarno instruk- Lado Detela Jože PodjavorSek Cveto C viki Današnji tempo življenja je zelo hiter. Ljudje prostega časa skoro ne poznamo več. Tudi Ivo Rahten se je ob vprašanju, kaj dela v prostem času, le grenko nasmehnil in dejal: „Ob prostem času? Tega jaz pravzaprav nikoli nisem poznaL Včasih je bila moja družina precej prikrajšana, ker sem bil vedno zaseden. Če nisem bil v službi, ali da se nisem ukvarjal s službenimi stvarmi Iva so takoj na začetku vojne, že osmega 1941, odpeljali v Mauthausen. Na tiste čase ga veže veliko grenkih spominov. Že takoj ob prihodu v to taborišče so lahko spoznali, komu so prišli v roke. V tem taborišču je Ivo Rahten izgubil veliko svojih dobrih prijateljev. Vodili so ga pravi zločinci. Tako je na primer Ivov poveljnik ubil svojega lastnega očeta in mamo. Ze ob pogledu nanje se je Ivu obračal želodec, dejanj, ki so jih po- IVO RAHTEN tudi doma, sem igral nogomet. V tistih časih pa smo zelo veliko delali udarnžko. Mesto Velenje je pričelo rasti z udarniškim delom. Takrat smo bili vsi pripravljeni sodelovati pri takšnem delu. Takšne akcije so bile vedno zelo dobro obiskane." Ivo Rahten izhaja iz delavske družine. Rodil se je v Škalah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. V meščansko šolo pa je hodil v Šoštanj. Že s šestnajstimi leti se je zaposlil na Rudniku lignita v Velenju, kjer še danes dela. čenjali, pa se zelo nerad spominja. Nekoč so prišli ti zločinci k njim in jih prigovarjali, naj se javijo za šivanje nogavic. Mnogi mladi so veijeli, da bodo delili res to, in se prijavili. Te jetnike pa so dali potem v posebno barako, kjer so bili v najhujši zimi skoraj goli. Poleg tega pa so dobili le šestino hrane običajnega jetnika. Jetniki so jim potem zbirali hrano, pa čeprav je sami tudi niso imeli dovolj. Te jetnike pa so ob koncu zime odpeljali v plinsko celico. Takšno mučenje jih je le nekaj Marga Slemenšek preživelo. Tisti, ki so preživeli, pa niso bili podobni ljudem. Bili so tankih, podolgovatih, ozkih obrazov, udrtih lic ... Ivo Rahten je d^jal, da jih sploh ni bilo moč spoznati. Ivo Rahten je bil v skupini dvesto enainpetdesetih. To skupino so po pol leta odpeljali na železniško postajo in jo poslali domov. Vendar pa jih je preživelo le okrog devetdeset. Ko se je vrnil domov, se je Ivo Rahten za nekaj časa ponovno zaposlil na rudniku. Vrnil se je popolnoma izčrpan. Ko si je nekoliko opomogel, se je odpravil v partizane. To so bili hudi časi,' vendar so bili polni tovarištva. Takšno tovarištvo je lahko človek doživel samo v tistih časih in ga je zelo težko opisati. To je tovarištvo, ko je vsak pripravljen za drugega žrtvovati svoje življenje. Vprašala sem ga 5 kakšnimi občutki je pričakal svobodo, pa je dejal: „To se sploh ne da opisati. Vseskozi smo bili prepričani, da bomo sovražnika premagali, ko se je to zgodilo, je vsak v sebi čutil nekaj, kar se z besedo ne da povedati. Upanje pa je bilo v tistih strašnih časih edino, kar nam je ohranjalo vero v življenje." Po vojni se je Ivo Rahten ponovno zaposlil na rudniku. Čakalo je veliko dela. Obnoviti je bilo treba od vojne opusto-šeno ozemlje. Tega so se lotili z vso resnostjo in odgovornostjo in Ivo Rahten pravi, da smo v zelo kratkem času to tudi uspeli Poudaril pa je, da so ljudje iz tistih časov mnogo bolj skromni, danes pa mladi pravzaprav z ničimer niso zadovoljni. Ko m obiskala Iva Rahtena in ga prosila, da mi pove kaj o sebi, o svojem delu, je dejal, da je to zelo težko in da on nikoli ni imel časa, da bi premišljal, kaj je naredil, ker ga je delo vedno čakalo. Stane Drev