#
spodarske
j
obrtniške
narodne
Izhajajo vsako sredo
eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto
V ; •	111	J	T ~Ï	^ ^ ,	« «	_
4 gold.,
za
leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold. ; pošiljan

Ljubljani v sredo 21. septembra 1881.
O b s e g : Naznanilo o premembi podkovske in živinozdravske šole ljubljanske
praktični! (Konec.) — Bivša Šneperska gozdarska šola in gozdarstvo na Slovenskem
Prilika je tù, oklenimo se je in bodimo
našim vrtnarjem vedeti ? stanku kozjih garij Prešeren. Deželni zbori
Gospodarske
Kaj je treba o petrolej
Razglasilo c. k. deželne vlade o naznanilih doižnosti pri na-
Slavnostni govor pri Ciril-Metodijevi svečanosti v čitalnici vipavski 8. sept. t. 1. (Konec.)
Stefan Modrinjak in pa Središče, rojstni kraj njegov
Slovensko berilo za 8. gimnazijski razred
Naši dop
Novičar
Gospodarske stvari
s tr i,
učenci dobro dovršene živinozdravske šole pa
Naznanilo
o premembi podkovske in živinozdravske šole
ljubljanske.
so dobili spričalo ne popolno izučenega živinozdrav-nika, katero se more le na dunajski viŠi živinozdravski šoli zadobiti, ampak živinozdravniškega pomoónika,
ki živino sme v sili in ondi ozdravljati miranega živinozdravnrka.
;
kjer
ni
diplo-
Tako je bilo do letos po naredbi c. kr. minister-
Družba kmetijska kranjska je večletnemu pritisku stva nauka od 13. aprila leta 1848. štev. 1311
>
tedaj
ljubljanskega mestnega magistrata se udala in na svo-	celih 30 let, v katerih je ljubljanska šola mnogo mnogo
jem posestvu na spodnjih Poljanah leta 1849. zidala po-	dobro izučenih kovačev, pa tudi vsaj za silne potreb-
slopje za šolopodkovsko in pa za bolnišnico	ščine živinskih gospodarjev sposobnih živinozdravniških
bolne živine. Pritisek magistratni je pa bil tem veči,	pomočnikov dala deželi kranjski, štajarski, goriški, ko-
ker je c. kr. deželna vlada
uže z
1841. leta štev. 10.712 opozorila mestni magistrat na
"	t—----7'— —
ukazom od 12. avg. roški, pa tudi hrvatski.
Ko je družba kmetijska vzajemno z gosp. zastop-
potrebo , da bi se kakor koli v Ljubljani mogli kovači nikoma c. k. deželne vlade in deželnega odbora za leto podučevati v umnem podkovstvu, katero je, kakor tr- 1882. obilniše državne podpore za šolo c. kr. minister-
1 • t	I yl	v # i	r y*	t I	#	J	I	i • • i	• 1	t « *	1 v 1 ^ o	1 1	J	1	V i
dijo vojaška poročila, na Kranjskem silno zanemarjeno.	stvo kmetijstva prosila, jej je došel 13. aprila t. 1. štev.
Iz dežele pa so od nekaterih podružnic, grofa Barbo-ta	3702 odlok, po katerem si. ministerstvo kmetijstva družbi
iz Rakovnika, dr. Pfefferer-ja iz Ponoviča in druzih do-	kmetijski voljo izreka, jej zdatnejšo podporo nakloniti
hajale želje družbi kmetijski, naj z napravo podkovske	za vzdržavanje podkovske šole in za-njo potrebne
sole, če mogoče, združi tudi napravo živinozdravske bolnišnice
9
y
ker po dogovoru z ministerstvom
soie, v kateri bi se deželi tako potrebni zdravniški nauka in notranjih oprav vsled novejših postav, to
pomočniki vsaj za silo izučevali.	je, postave od leta 1857. in 1871. niso več dopuščene
Ker je takrat v centralnem odboru družbe kmetij- take nižje enoletne živinozdravske šole, kakor je ljub-
ali
te d-
ske bil mestni župan Hradec ki odbornik, ki je po	ljanska bila, zato treba, da neha živinozdravska
pravici velik vpliv imel na vso družbo, lahko mu je	sola enoletna in se namesto nje vpelje —-----
bilo pregovoriti dr. Jan. Bleiweisa, takrat c. k. pro-	novtrajajočašola s popularnim podučevanjem
fesorja živinozdravstva, in pa dr. Strupi-a, takrat c. k.	živinoreji, v živino- in mesogledstvu in pa v
deželnega živinozdravnika, da sta brezplačno prevzela	pripomoči pri porodih živinskih.
v
ves nauk živinozdravstva, za nauk iz podkovstva pa je
Odbor družbe kmetijske je z veliko zahvalnostjo
za pogojeno plačo
bil
iz Štajarskega pozvan Pavel sprejel odlok si. ministerstva , da ga je volja zdatnejše
S kalé, na dunajski šoli izučen kovaški živinozdravnik. podpirati podkovsko šolo, a žalovaje mu objavil
>
da
Ko je družba kmetijska si oskrbela denar za zi- vsled odloka od 13. aprila mora vprihodnje nehati šola
danje šole in si zagotovila učenike šoli, je predložila
živinozdravska, iz katere je dežela v teku 30 let dobila veliko živinozdravniških pomočnikov, ki pri tolikem po-
1848. leta c. k. ministerstvu nauka načrt podkovske in živinozdravske šole, združene z bolnišnico manjkanji diplomiranih živinozdravnikov so na pomoč za bolno živino.
C. kr. ministerstvo nauka je z odlokom od 13.
bili bolni živini po deželi. Proti
novi naredbi, da bi se
kakih
ali
tednov učilo mesogledstvo, živmorej-
Laib. Zeitg.
aprila 1848. 1. št. 1311, razglašenim v „ maja 1848. potrdilo ta nacrt in od pri a se je ta dvojna nauke 30 let učil na
šola (šola za podkovstvo in živinozdravstvo) s slovenskim učnim jezikom
stvo in porodničarstvo, se je dr. Bleiweis, ki je te
tukajšnji šoli, odločno izrekel
iz
dne
tako
januarija meseca
1850.
vzrokov, katerih eden je ta, da navedeni trije obširni nauki se ne dadó naučiti v 4 ali 6 tednih, če tudi bi pod-
, da za podkovstvo je šola trajala pol leta,	uvicv«ujc litinu ^cn uau voaa uou, —
živinozdravstvo celo leto. Učenci, ki so z dobrim	je ta, da brez anatomije in fizijologije in brez poznanja
vspehom prestali preskušnjo podkovstva, dobili so	bolezni živinskih se nikakor ne dá učiti porodničar-
pismo, vsled katerega so mogli postati kovaški moj-	stvo in mesogledstvo bolne živine.
učevanje trajalo eeli dan vsak dan
drugi vzrok pa
302
Iq tako vsled odloka si. ministerstva kmetijstva od 13. aprila t. 1. neha v prihodnje celoletna šola živino-zdravska, — ostane pa sola podkovska polletna,
brez katere po postavi od leta 1874. ne more kovač
pravice podkovskega mojsterstva zadobiti.
To se je podpisanemu odboru potrebno zdelo, očitno
nazuaniti zato, ker se za prihođnjo šolsko leto uže vec mladencev oglaša za vstop v šolo, katera se za podkov-stvo pricne po vseh Svetih , kar bode pozneje še bolj natanko objavljeno.
- Od centralnega odbora c. kr. kmetijske šole
v Ljubljani 15. septembra 1881.
Spisal M. Rant.
(Dalje.)
Društveni udje nastajali naj bi po tem le redu:
a)	Vsaka obôina naj bi po svojem županstvu kot ud za-se posebej k „sadjerejskemu društvu" pristopila;
b)	ravno tako bi moral vsak krajni šolski svèt v
čelem okrajů biti društveni ud;
c)	poleg občin in krajnih šolskih sveto v bi se pri društvu kot ud ne smela nobena sola v čelem okrajů pogrešati.
Na ta način bi se v krátkém lahko pri vseh ljudskih šolah v celém okrajů šolske drevesnice v dobri in pravilni stan za domači poduk v sadjereji — spravile in racijonalno vredile. Dalje pridejo na vrsto
d)	vsi bolj zavedni in imoviti posestniki zemljišč celega okraja kot društveni udje. Ta zgled bi gotovo v krátkém tudi drugi bolj malomarni iu zaspani posne-mati začeli, ker beseda gine — zgled pa rine.
e)	Naša prečastita duhovščina, skrbeča ne le za duševni blagor, nego tudi za drugo vsestransko oliko prebivalstva nad vse zavzeta, k sadjerejskemu društvu kot ud gotovo v polnem številu pristopi.
f)	Kaj pa mi, gospodje sokolegi in gospice sokole-ginje učiteljskega stanu, ali hočemo mi zadnji biti? Gotovo ne! Tudi mi pristopimo k sadjerejskemu društvu kot udje v polnem številu. Eden ali drug, posebno pa gospodičine učiteljice, mi bode oporekal: Kam hočem z drevesci, katera bi iz društvenega vrta prejemal (prejemala), ker nimam niti pedi lastne zemlje! Nič se ne bojte; občinska tla, prostori ob občinskih potih, ob okrajnih in državnih cestah so še prav obširni, kamor more se — ne le na tisoče, nego na milijone sadnih drevesc posaditi. In tukaj, ko bodemo imeli šolske drevesnice enkrat vse dobro urejene, je naše zemljišče za nadaljevanje sadjereje ter spremembo pustih prostorov v sadunosne vrte, kateri ne bodo le premožnim ljudém nego tudi domačim in tujim revežem, a ob enem popot-nikom — v korist, a ustanoviteljem pa v čast in ponos. Tako bi pripomogli, da se začne počasi tudi pri nas spodbudni zgled naših vrlih bratov Čehov in drugih naprednih národov ožje naše domovine posnemati, kjer vsakovrstna pota in ceste med drevoredi sadnega drevja vodijo. Kako prijetno je po takih krajih v hudi vro-čini popotovati in v prijetni senci sadnega drevja! Koliko manj tam tudi vprežena živina na potih trpi — varna pred vročino!
g)	Med ostalimi prebivalci naj bi tudi prav pridno vsi kot udje k sadjerejskemu društvu pristopali« Ni ravno potrebno, da moraš sam celi goldinar vplačati, ako ti to socijalne razmere ne dopuščajo. Ako vtrpiš
le 50 kr., pridobi si še enega tovariša za drugih pet-
deset krajcarjev in letnino za enega skupnega društve-nika imata na razpolaganje. Ravno tako naj bi se družili po štirje vaak z doneskom po 25 kr. ; še bolj ne-
zmožni po pet skupaj z letnimi doneski vsak po 20 kr. ; revnejsi po deset skupaj , vsak z letnim doneskom po 25 kr. ; še bolj nezmožni po 50 skupaj z letnimi doneskom vsak po 2 kr., in slednjič po sto skupaj pa za enega uda, vsak z letnim doneskom od 1 krajcarja.
Na ta način bi postali lahko vsi prebivaici celega postojnskega okraja udje sadjerejskemu društvu brez razločka spola, starosti in premoženja in to brez vse težave in občutnega placevanja, a bi se tudi pri malih doneskih uže lepa svota novcev leto za letom v razšir-janje sadjereje v tem okraju skupaj zloževala, katera bi našo Pivko in celi drugi okraj uže v nekoliko letih v pravi sadunosni vrt spremenila. Ali bi ne bilo to za nas vse skupaj, ki ravno v dnevih denarne mizerije živimo, v posledici najboljši zgodovinski spomin, da smo bili za blagor naših naslednikov pravi naprednjaki?
(Konee prihodnjie.)
in gozdarstvo na Slovenskem.
Leta 1869. odprla se je s pomočjo narodnega deželnega zbora kranjskega niža gozdarska šola v S neper ku, na grajščini kneza Schonburg-Waldenburga. Blagi knez, vnet za povzdigo gozdarstva in kmetijstva po slovenskih deželah, je prostor za šolo in stanovanje učencem brezplaČno přepustil, zraven pa tudi svojim gozdarjem ukazal, naj bodo učitelji tej šoli. In res je postal prvi učitelj in vodja šole viši gozdar gosp. Bodenstein in drugi učitelj gozdarski asistent gosp. F uri an. Prvi dve leti je to šolo obiskovalo 9 učencev in drugi dve leti pod vodstvom gosp. gozdarja Lasky - a in kasneje pl. Obereign erj a, če se ne motim, zopet 9 učencev. Studije dokončalo je toraj 18 učencev. Pod vodstvom gosp. Bodenstein-a, kateri je bil temeljito učen, so učenci dobro napredovali, in to posebno radi tega, ker je znal še tako suh predmet zanimivo razla-gati in ker je ljubil učence in stvar, kateri je posvětil svoje moci. — Kdor je oni čas naše „Novice" pažljivo čital, našel je mnogo dobrih člankov o gozdarstvu v njih. In komur je znano razvijanje društvenega življenja po ložki dolini, mora priznati, da so učenci te šole z ubranim petjem itd. mnogo k temu pripomogli.
Pred nekaj leti me je vprašal nek deželni poslanec, kaj je prav za prav vzrok prestanka šneperske goz-darske šole, in jaz sem te vzroke naštel: „Šola je bila nižja, toraj je njen namen le nižje gozdarsko osobje izrejati. Učenci pa, ki to šolo obiskujejo, menijo, da bodo koj, ko izstopijo, više gozdarske službe posedli. Učenci, stopivši iz šole, pogledajo po svetu in spoznajo, da so se motili. Morali so študije nadaljevati ali pa niže gozdarske službe sprejeti. — Drugi vzrok je pa
ta, da so bili učitelji ob enem tudi oskrbniki grajščine. Skrbeli so zato v prvi vrsti za grajščino in Še le v drugi vrsti za šolo." *)
*) Po poročilu deželnega odbora v stenograf, zapisniku zborovem leta 1875. je bila gozdarska sola šneperska opu-šcena iz mnozih vzrokov, katerih glavna vzroka bila sta dva : eden je ta, da knezovi gozdarji so dobili več posla za oskr-bovanje grajšcinsko in so se s tem odtegnili šoli gozdarski, — drugi pa je bil ta, da je deželni odbor za gotovo pričakoval ustanovitev nižje kmetijske šole na Dolenj skem, v kateri bi se bila učila tudi gozdoreja. AI to upanje splavalo je po vodi.	Vred.
Na razvalinah nekdanje šneperske šole nastane zdaj vprašanje: je li bila šneperška gozdarska šola na kak dobiček za gozdarstvo na Slovenskem?
Kolikor mi je znano, je 13 učencev te šole ali pri
grajščinah ali pa v cesarskih gozdarskib službab. Dva sta umrla, eden se je izneveril gozdarstvu, eden je doma na svojem posestvu in o enem ni znano, kje da je. Nekateri učenci, izstopivši iz šneperske šole, so svoje studije nadalje val i. Tako je Julij Kosmač izvrstno dokonča! Križevačko gozdarsko šolo, pa kmalu potem umri. Bil bi veliko kořistil svoji domovini. Blag mu spomin! Drugih 13 opravlja javne službe, kakor po-vedano.
Imel sem priložnost govoriti z veščimi nemškimi gozdarji, kateri pri nas služijo, in vsi so mi zaterjevali, aa so šneperski učenci v svojih službah dobri gozdarji, zanesljivi v službi in ponosni na svoj stan. Pri ljudstvu si znajo zaupanje s tem pridobiti, da strogo pa
pravično svoje doižnosti spolnujejo.
Jasno je toraj, da je bila šneperska gozdarska sola potrebna in za gozdarstvo na Slovenskem občekoristna. Ustanovitelji te šole smejo ponosni biti, kajti, čeravno šola ni bila brez pomanjkljivosti, vendar se je v nji precejšnje število spretnih gozdarjev zředilo, kateri ko-ristijo gozdarstvu na Slovenskem!
Potrebo, da se morajo gozdarji za gozdno varstvo
in tehnično pripomoć v gozdarski šoli učiti, spoznajo vsi pošteni gozdarji na Slovenskem, samo v tem niso edini, kako bi se gozdarstvo kakor predmet nekaj ur na teden razlagalo, ali pa da bi gozdarski nauk se iz-ključljivo učil le v gozdarskih učilnicah.
Temu, menim, da ne bode nobeden ugovarjal, da je posebno Kranjska največ z gozd om zraščena in ljudje mnogo mnogo dohodkov iz gozdov dobivajo. Naši časopisi so uže mnogokrat poročali, kako so se jeli gozdi neusmiljeno sekati. Pri tem kažejo posebno naNotranjsko in Gorenjsko, rekši: če se bodo gozdi tako pokončevali, zapustiti bodo morali Notranjci in Gorenjci svoje kraje in se preseliti drugam. Kdor vé, koliko novih žag posebno na Gorenjskem deluje in komur je znano, koliko le3a se po železnici v Trst izpelje, da se ga na Notranjskem vsako leto več poseka, kakor ga priraste, bode rad gori omenjenim novinám pritrdil.
Da je v Istriji, Dalmaciji in Notranjski kras, to je
menda tudi vsakemu znano.
V naših gozdih se bode moralo pravilno gospodariti in kras pogozditi. Zato pa nimamo dosti niti višega niti nižega gozdarskega osobja. In ko smo brali poročila naših srednjih šol, smo žalostno opazili, da si ni zopet noben učenec gozdarstva za svoj poklic izvolil. Ni se treba čuditi, če nam bodo še v prihodnje tujci gospodarili, kleli nas in naš jezik, kajti gozdarji so ve-
činoma zagrizeni nemčurji.
Prejšnji narodni deželni zbor je vkljub temu, da so mu vse vlade nasprotovale, vendar nekoliko za gozdarstvo skrbel in s tem pokazal, da zna gospodarsko vprašanje pri nas ceniti. Znano je, koliko se je napenjal za ustanovitev nižje kmetijske šole, a posrećilo se
inu ni, vstvariti jo!
Na pogozdenji Krasa in ohranitvi gozdov, kateri
se še zdaj pri nas nahajajo, mora visoki vladi ležeče biti vsaj toliko, da šoío za gozdarstvo ustanoviti
pripomore.
Naj naši deželni in državni poslanci blagovolijo vprašanje o ustanovitvi gozdarske šole temeljito študi-
rati in Da to delati, da se bode vsaj nekaj doseglo. Oni lahko kažejo na Česko, Moravsko, doljno Avstrijo, kjer imajo lepo število gozdarskih ali kmetijskih soi. Le pri nas, kjer je gozdarstvo na najniži stopinji in bi bila
enaka šola krvavo potrebna, nimamo vkljub tolikolet-nemu napenjanju nobene!
Gospodarske izkušnje.
Kaj je treba o petroleji našim vrtnarjem vedeti ?
Ni skoro nobene reči na svetu, o kateri bi vrtnarji tako različno mislili, kakor o tistem olji, ki se kameno olje ali petrolej (petroleum) imenuje. Eni mislijo, da ga ni sredstva, ki bi vse mrče se, na drevji in druzih rastlinah, naj so gosenice, uši, bolhe itd., tako gotovo pomoril kakor petrolej, in da si zato boljega sredstva vrtnarji želeti ne morejo, kakor je petrolej, — drugi nasproti trdijo, da to ni res, marveč da je petrolej drevju in vsem rastlinam silno škodljiv, češ, da vsaka kapljica, ki pride na vejo ali na deblo kakega drevesa, deluje posrkana skozi skorjo drevesno tako kakor strup, da mu odpade perje, cvetje in sad; naj-bolj škoduje — pravijo — petrolej jabolkom in češ-pljam, manj pa hruškám in črešnjam.
Kaj je pravo? Tako silno nevařen sicer ni petrolej, kakor se ga nekateri bojé, brez nevarnosti pa čisti petrolej , z vodó po drevji in drugem rastlinstvu poškropljen, pa tudi ni.
Amerikanski učenjak, prof. Rilej, je, kakor časnik „Wien. landw. Zeitg." poroča, o moči petrolejevi tako gotove izkušnje délai, da Be vrtnarji morejo popolno zanesti na njegovo priporočilo. On trdi, da ga ni boljega sredstva za pokončevanje vsakovrstnega mr-česa in njegove zalege kakor je petrolej, al ne sme se nikamor sam (čist) petrolej škropiti, ampak le zeló stanjšan. Ker pa se, kakor je sploh znano, petrolej, kakor nobéno olje, v vodi raztopiti ne dá, zato je treba ga najprej z mlekom pomešati; z mlekom pomešani petrolej postane izmolza ali emulzija, ki se potem rada v vodi razstopi. Tak mlečni petrolej se s přilito vodo stanjšan brez vse nevarnosti sme po drevji in druzih rastlinah škropiti, mrčes gotovo pogine, drevesa in druge rastline pa nikakoršne škode ne trpijo.
Naj si to naši vrtnarji dobro zapomnijo !
Gospodarske novice.
Vino- in sadjerejske Šole v Klosternenburgu
zimski tečaj prične se s 1. oktobrom t. 1. Šola, ki ob-seza vinorejo, kletarstvo, kmetijstvo, sadjerejo, vrtnar-stvo, kemijo, naravoslovje, nauk o kmetijskem orodji, poljemerstvo in knjigovodstvo, traja dve leti. Kdor hoče vstopiti v to šolo, mora se izpričati, da je 4 gimnazijske ali realkine razrede dobro dovršil. Oni dijaki, ki vstopijo po dovršeni šesti šoli, imajo pravico do eno-letnega vojaškega prostovoljstva; drugi pa se v posebnem tečaji pripravljajo za to. Kdor to šolo dobro dovrši, je pripraven biti: oskrbnik kacemu vinogradu, kletar, nadvrtnar, popotni učitelj v gori navedenih predmetih in učitelj na kmetijskih in sadjerejskih šolah.
(Naznanjeno po naročilu si. c. kr. deželne vlade
kranjske.)
Zaradi filoksere
je v Brežice na Stajarsko slav. ministerstvo kmetijstva poslalo pl. Pretis-a, da ogleda po tej škodljivki ugo-
nobljene vinograde in poizvé, kaj se je do sedaj zgodilo v vničenje tega mrčesa.
#
304
Postavne »tvari.
Razglasilo c. k. deželne vlade
o naznanilih dolžnosti pri nastanku kozjih garij.
Visoko c. k. ministerstvo notranjih oprav je z raz-
pisom od 21. avgusta t. 1. št. 10.987, dogovorno z visokim c. kr. poljedelskim, trgovinskim in pravosodnim ministerstvom ukazalo, da je gospodar z garjami oku-ženih kóz dolžan, to bolezen gosposki ravno tako na-znaniti, kakor ovčje garje. — To se splošno daje na znanje s to opomnjo, da so bolezenska znamenja pri koz ah, ki so z garjami okužene, popolno enaka ovčjim
garjam.
Versko-narodne stvari.
Slavnostní govor.
Govoril Ivan Lavrenčič pri „Cirii-Metodijevi svečanosti"
v čitalniei vipavski 8. septembra t. 1.
(Konec.)
In tako sta řešila brata solunska pradede naše na-rodnega pogina in položila temelj k daljnemu življenju, ki se bode razcvitalo, če bodemo hodili sinovi in hčere naroda po nju potu. Po nju potu pa hodimo in bodemo hodili, če se držimo načel in naukov apostolov svojih. Kaj pa sta nas učila in kaj nas še sedaj učita sv. brata?
Prvič molita nas, slavna gospoda, da se držimo v delovanju svojem bodi-si v življenju političnem ali slov-stvenem le pozitivnih načel — večnih resnic, ne pa sivih teorij posameznikov; z drugo besedo, da zidamo vsa svoja početja na podlago kršćanstva, kajti le ono je vir časne in večne sreče in trdnjava dušev-nega in telesnega blagostanja. Da je to istina, uči nas zgodovina vseh vekov. Poglejmo le najnovejšo zgodo-vino severnih in južnih evropskih narodov in viděli bodemo, da umira domaće in državno društvo, ako zapusti studenec, ki teka uže toliko stoletij in sledi le sklepom dvomljivega in jako omejenega Človeškega duha. Rad bi spregovoril o društvenem življenji Ne ničije, Fran ci je in Italije, ali tu ni kraj za to.
Drugi zlati nauk pa, ki ga skuŠata sveta brata vcepiti v srca naša, je : da smo v delovanji za domovino neustrašljivi in stanovitu i. Neustrašljivo prenašati moramo vse tuge in težave in neustrašljivo bojevati se moramo sè sovragi domovine, tako, kakor sta se bojevala velikana naša. In če tega ne storimo, nismo vredni apostolov Cirila in Me t odi j a, in mi nismo prijatelji niti vere prave niti domovine, marvec mi smo njeni sovražniki — izdajice. A to še ne zado-stuje, da smo neustrašljivi; biti moramo tudi stanovitni, to je, če se jedenkrát ne steče nam po volji, poskušati moramo drugič, tretjič, dokler ne dosežemo svojega na-mena. In če nam bi pešale moči, nikar se ne vstra-šimo, vsaj imamo oceta, presvitlega cesarja Fran Josipa, pravičnega vsem narodom!
Slednjic prošita nas brata solunska, slavna gospoda! da damo slovo bolezni, ki tare uže od nekdaj slovanski svet — to je, da damo slovo neslogi, ki ne kraljuje le obče v Slovanih, marveč, ki skuša uže okužiti tù pa tam do mače tabore jednega in istega rodu
slovanskega. Zato čujmo nju glas in ne krušimo se dalje, kajti „Concordia parvae res crescunt, discor-dia maximae dilabuntur", to je, sloga zida male reči, a nesloga podira velikanske. Ali še več, če smo nesložni, dovesti nas zamore nesloga do narodne smrti in mi ne-hvaležni sinovi in hčere naroda bi potem pokopali slavna
delà prednikov svojih. Zato bratje na noge! Če nismo složni, složimo se in del ujmo skupno, in namen naš bodi povsod: „Vse za srečo domovine".
In še le potem, če bodemo delovali tako in poslu-šali glas največih dobrotnikov svojih, napredovala bode pravična rec slovanska in domovina naša bode živela, rastla in cvetla. Da bi pa v istini cvetela, pomozi Bog in sveta brata Ciril in Metodij !
Jezikoslovne stvari.
Prešeren.
Etimologična preiskava.
Spisal Dav. Trstenjak.
čestiti gosp. P. Stanislav Škrabec meni, da v slo-venščini ni znana korenika: šer, iz katere ste besedi: pre-šer-en in pre-šer-n-ost (glej „Kres" str. 523;.
Jaz bom poskusil prvotni pomen teh besedi razložiti.
Ako se ne motim, ker Trub arj a nimam pri ro-kah, je Trubar latinski besedi: scurrilis, scurrili-tas, poslovenil s prešeren, prešernost.
Po Ficku (549) so latinske besede: scurra, Pos-
senreisser, scurrilis, leichtfertig, ausgelassen, scham-los, iz korenike: scur, ki se vjerna z grškim : Gxao, crxíoco j sich schwingen, herumdrehen, hupfen, springen ; torej poznamenovanje po gestikulacijab, — skokib, mahanje z rokama, okoiobračanje, tako da scurrilitas označuje „nedostojno obnašanje, kretanje in gibanje".
Grški tekst ima za scurrilitas besedo: evroa-mila, iz korenike: xqí7i , circumagere, vertere, rotare, gyrare, drehen, sich winden, im Kreise sich bewegen. ïquîisUÇœ, vertere, sich drehen, toamlog, leicht be-weglich, leicht veranderlich, svroamh'a, leichte Beweg-
lichkeit.
Čuvstveni pojmi toraj v obeh besedah izražaj o „vr-tenje, gibanje, živo kretanje"', in iz teh so se izobrazili metaforični: „smešen, lahkomiseln, nesramnošalen" itd.
Enaki nazori vladajo pri besedah: „prešeren, prešernost".
Sostavljeni ste ti besedi iz partikule: pre, iz korenike: šar, šer.
Glagol iz te korenike nahajamo v slovenŠčini šarit i, herumschiessen, herumspringen, Šer-k-ati. springen , herumrennen (vom Vieh auf der Weide ( Janežič „Slovar" s. v.). V češčini nahajam: šar. das Krumm-
gehen, Hinken, dolenjeluž. šer-is, schnell vorbeigehen.
Tudi duh nernškega jezika je iz pojmov „skakanja, vrtenja, mahanja", stvarjal poznamenovanja za „ludosti, gluposti, norije, šale", na priliko: „Scherz, s cher-zen" , šaliti se, srednjevisokonemški „schërzen, sa-lire", „sich schwingen, hiipfen, springen" (Kuhn „Zeitsch." XX. 164.), Schwank, Posse, Narrethei, — sredcje-nemški s wane, jactatio, das Schwingen, — staronemški suingo, „einen Schwank anthun", sorodno sanskr.
svandž, mo veri.
Ker je prešernost združena z draženjem, nahajamo v dolenji lužičk. srbšč. „šar-is", „reitzen, necken, Jemanden einen Possen spielen", toraj uže v metaforič-nem pomenu.
S koreniko: šar-šer je sorodno gršk. craX-svœ, „ich schwanke, schwinge mich", latinsko sal um „Be-wegung der Wellen, Wellenschwingung", sal-io „hupre, springe", in jaz menim, da so besede: šal Si y s a liti se. iz ednoiste korenike: šar, po spremembi glasnika ra v 1, rusko šal it, „muthwillige Streiche machen", šalo st,
Muthwille.
*
Ker sem prepričan, da prvotni pomen korenike šar poznamlja „circumagere, vertere, rotare, gyrare, salire, vrteti se, okoiobračati, vijati se", zato mislim, da se tudi starobolgarsko š a r e t i, varium esse, srbsko šara, das Bunte, slovensko šara, verschiedenes Zeug, ima iz te korenike izvajati, analogiČno latinskému vari us, bunt, iz korenike: var, unter einander drehen, kriïm-men, in starobolgarsko šara, color, označuje izvirno z
barvo pisane vijuge.
Prvotni pomen korenike šar se je še ohranil v slovenski besedi šara, spectrum, Gespenst, v češki pre-šer-a, strašilo, Gespenst, in sicer po istem nazoru, kakor slovenski po-šast, Gespenst, iz korenike šB-d, hoditi, torej bitje, ki pohaja, herumgeht. Sara, Gespenst je toraj bitje, ki šari, herumschiesst, herum-springt, in ker šara delà strah, nahajamo v gorenje-luž. srbščini šer-ić, strašiti.
Šaren, šeren, prešeren torej izvirno pomenja springend, hiipfend, herumschiessend, sich herumdrehend, in v metaforičnem pomenu: „leichtfertig, muthwillig, ausgelassen".
Narodne stvari.
Stefan Modrinjak in pa Središće,; rojstni kraj
njegov.
Prihodnjo nedeljo bodo bratje naši na slovenskem Stajarskem slo vesno obhajali spomin na L. Modrinjak a.
Umestno utegne biti, da pri tej priliki zapišemo v naš list, kako se je Stanko Vraz v slavnih svojih pesmih „Gusle i Tambura" med druzimi svojimi sovrst-niki spominjal neumrlega Modrinjaka, kakor reprezentanta ideje slovanstva na slovenskem Stajerji, ki je v svoji dobi bil prvi pesnik slovenske panonske veje, kakor
sta bila na grani korotanski Vodník in Jarnik. Rodil se je, kakor Vraz piše, v Dravskem Središči (Polstrau), učil gimnazijalne šole v Varaždini, a modroslovje in bo-goslovje v Gradci. Ljudje, kateri so ga poznali, hvalijo ga kakor člověka učenega in poštenega. Župljani njegovi spominjajo se ga še dandanes kakor svojega do-brotnika. Proti koncu svojih let ni bil zaradi stvari, katero je Modrinjak vse življenje iskreno zastopal, priljubljen svojim načelnikom, katerim njega svobodni um ni bil po godu. Umri je po jeseni leta 1827, pri sv. Miklavžu (v Ljutomerskih gorieah) kakor ondotni župnik. Ko se začuje glas v mesto (Ormož?), da je Modrinjak umri, poslali so odmah člověka pisarja (kakor veli zakon), da popiše vse stvari, zapuščene po njem. Ko ta člověk (zval se je M-rič) pride tudi do pisarnice njegove tu vse, kar slovenskega zapazi, raztrga in vrže na dvorišče med smeti. In tako je bila večina Modrinj ako vi h del uničena. Ako bi bil pisar ta po naključbi kake druge narodnosti, gotovo bi se bilo blago to uničenja otelo, kajti težko bi bil tako besno posto-pal, kakor je postopal oni M—rič. Na veliko srečo je bil pred tem barbarskim gospodarstvom po omari otel njegov stričnik Lovro Modrinjak knjižico pesmi svojega strica. In to je vse, kar je ostalo od Modrinjakove vile. Jaz sem te stvari prepisal za se, in mislim, da je to samo čisto zlato, pravi kinč poezije slavjanske. Iz njih veje pravi čisti duh slavjanski z domorodnimi glasi, misli so vzvišene, izložene s sijajnimi obrazi zdrave fantazije. Najboljše njegove pesmi, kar jih imam, morejo se zvati: „Golob", „Lev bolan", „Boginji modrici" in Amico Zvetkoni". — Ako koga kdaj želja obiđe, znati, kakošne postave in kakošnega lica je bií Modrinjak, tedaj more njegovo dobro zadeto sliko videti v Sre-
dišči pri njegovem stričniku, Lovro Modrinjaku. — Tako Stanko Vraz.
Naj tem črticam dodamo še nekoliko zgodovinskih vrstic o Središči, rojstnem kraji Modrinjakovem.
Središ če (Polstrau) je po neki pripovedki baje dobilo svoje ime od grada, ki je stal na griču (gomiliï, ležečem na južni strani od trga. Tu je baje stala tudi cerkev sv. Jerneja. To pripovedko potrjuje kamenje in podzemeljsko zidovje, katero se je na mestu tega sta-rega grada dobivalo. Tudi se prostor, na katerem je stara cerkev stala, še dandanes „cerkvišče" imenuje, in je uže veliko let župniška njiva. Kdaj so to cerkev zaradi nevarnosti pred deročo Dravo podrli in iz stare podrtine sezidali sedanjo cerkev sv. Duha, to se ne vé; toda stara gotična stavba in gotično lepotičje te cerkve kaže, da je tudi ona jako stara.
Kdaj je bila tù fara ustanovljena, se ne dá določiti, gotovo pa še pred 1. 1617. To se sodi iz pogod-benega pisma od 1. 1674. med nemškim redom in sol-
nograškim škofom, kajti v tem pismu se omenja tudi gledé središke fare, naj o nekaterih točkah ostane pogodba od leta 1617. A jako verjetno je, da ste bili fari v Središči in pri sv. Miklavžu uže leta 1495. ustanovljeni. Jakob Šekely je omenjeno leto ustanovil fran-čiškanski samostan za pomoč bližnjim slovenskim faram, tedaj za Središče in sv. Miklavž. Iz
župniških zapisnikov se pa ne more o zgodovini
ničesa izvedeti, kajti 1. 1704. so bili Kruci župniški hram čisto oropali in leta 1778. je bilo pa leseno žup-
nikovo stanovanje do tal pogorelo, torej so bila tudi vsa stara pisma uničena. — Med župniki je trpel Jernej Wenger napad silnih Krucev, katerim so se bili pridružili tudi Središčanci, mend^ v to prisiljeni. Vzeli so mu bili 300 korcev žita, 7 štartin vina in muogo go-
spodarskega orodja. On sam je bil ubežal in si tako komaj življenje rešil. Njegov naslednik Kašpar Ad-
lešic je bil leta 1713. sezidal še zdaj obstoječi veliki
oltar.
Cerkev žalostné matere božje v trgu je stala uže leta 1723.; kdaj se je pa sezidala, o tem se ne najde
nič zapisanega.
Kakor nekatera še starejša pisma pripovedujejo, je
bila 1. 1709. v teh krajih jako slaba letina, 1. 1714. pa
velika lakota.
Znamenito je to, da v bližnji vasi, v Sal o v ci h še sedaj kažejo mesto, kjer je bila copernica, imenovana
„Deutscherin", sežgana.	J. L.
Slovensko slovstvo.
* Slovensko berilo za 8. gimnazijski razred. Izdal dr. Fr. Miklošič. Druga nekoliko predelana izdaja, vredil J. Navratil. Na Dunaju. Založil Karol Graeser
1881. (Cena 72 kr.)
Tako se glasi naslov novi izdaji „Slov. berila" za 8. gimnazijski razred, katero je po dogovoru z dr. Mi-klošičem vredil gosp. J. Navratil in jo je odobrilo c. k. naučno ministerstvo. V očigled dveh takih možakov prepuščamo nadrobnejo kritiko dotičnim učiteljem slo-venšeine na naših gimnazijah, v prvi vrsti poklicanim sodnikom, in povzamemo iz „predgovora" k tej novi be-rilovi izdaji sledeče vrstice, katere je napisal velecenjeni naš pisateij gosp. Navratil: „Da bi se nahajalo v tej izdaji več berila na izbor, ter knjiga bolj ugajala gg. učiteljem in učencem, okrajšal sem ali pa izpustil nekoliko starših in novejših prevodov, pa tudi izvirnih spi-skov (če je bilo čijih mimo drugih preveč), ter vse to nadomestil z drugimi i zvi r nim i spiski, ne hoté množiti prevodov. Če se ni moglo ugoditi vsem željam, po-
306
misliti treba, da mi je bilo po višem nálogu klošičevega Berila" drugo izdajo „vrediti tako znatno ne razprostrani prejšnji obsežek". knjige je ličen.
))
Mi-
9
se
vlade
roda
9
9
zoper katere se uže davno glasijo protesti ná-
ki se za celokupnost Hrvatske hoče z dušo in
' " - - ,
da
Tisek telom boriti. Hudo bode zato vrelo po zbornici
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Goriski Poročilu v zadnji številki „Novic" naj
vzlasti pride predmet o odlupljenji Reke od Hrvatske in njeni združbi z Ogersko. ln prav zato je vlada Tiszina napela vse sile, da dobi Magjarom prijazen zbor
po novih volitvah.
to svrho bili so uže zapiski vo
dodamo še
nekaj sklepov.
lilcev svojevoljno sostavljeni, med vélike posestnike uvršteni taki ljudje, ki ne spadajo med-nje , nasprotno pa izbacnjeni drugi upravičeni, ki niso mameluki deželne vlade. Pritožbe zoper tako ravnanje niso imele
Zastran preuravnave upra ve je zbor p r o t i nobenega vspeha. Ljudstvo, za katero se v preteklih
treh slabih letih nihče brigal ni, iskali so seda) po nje
temu, da bi se vsa ali nekatera policijska opravila vzela
županijam in izročila političnim oblastnijam. Tudi noče nih bornih kočah ter vabili ga na limanice s pojedi-
zbor, da bi se napravili okrajni zastopi
Kar
se pa
nami in s pijaco. Podžupan
klanjaški, dobro
vedoc. da
^--/---------------- - — - J	- ^ ^ V W ^	"iiC* UJ X Ili O ptJCKUV» JL UU£iU^/aU X\lUUJC*OX\lj U	U T UVIV^; V4M
tiče prenaredbe domovinske postave, izrekel je v svojem okraji ne bo zmagal s svojim vladnim kandi-
zbor vsak
) 9
9
da je želeti, da bi bil sprejet v občinsko zvezo datom , je iznašel pa še nekaj posebnega, da bi preril
ki dalj časa nepretrgoma v njej stanuje
toda
s
pogoji, podobnimi onim, ki se nahajajo
ž njim; začel je namreč zapirati volilce, da ne bi
v
sta vah od
1849.
in
1859.
občmskih po- mogli priti na volišče.
Potrdii je dalje deželni so celó prijemali in zapírali, češ
stvo
zbor nacrt pogodbe s kmetijsko družbo za-devajoč rabo njenih poslopij in vžitek njene kmetije na glasoviti podžupan
Pa še več; nasprotne kandidate
, da „hujskajo ljud-Ker pa še vse to ni nič pomagalo , napravil je
čujte!
lov na duhovne.
9.
Tržaški cesti pripuščene deželni kmetijski šoli in dne t. m. je ukazal pandurjem, župnika tuheljskega
se
druge
P'^wmwwuv UVUVXU1	o w Ji i (u UiiC I*. Ul« jC U.1VCVÚC11 uauuui jClJJ, ^U^UIAa lUUCljOIVCgftj gj •
točke uravnajoče pravno razmero med to Viljem Sorga na vse zgodaj iz postelje izleči in prignati
šolo in c. kr. kmetijsko družbo. Podpora dovoljena preiskovalnemu komisarju. Gospoda župnika pa niso
našli domá, kajti zdravil se je v Krapinških toplicah
Se
mar-
kmetijski družbi je pomnožena na 1170 gold.
sikaj druzega je zbor sklenil gledé na kmetijsko zato so šli po-nj in ga tirali v Klanjec.' Tam je bii po
šolo
9
na
pr
9
v e m b r o m o Pustu in o Véliki noci.
dvoletni učni tečaj se bo začinjal z no- dolgem čakanji spuščen pred
9
komisarja, ki
počitnice bodo samo po 8 dni o Božičih, smehovanjem naznanil razsodbo tako: ,,Gospod
mu je s poker
Obrtnijski šoli v Ma-
9
vas
r i j a n u je dovoljenih 800 gld. za v r t a 1 n i k.
Na
imam na sumu, da bi utegnili
ljudstvo ščuvati proti vladnemu kandidatu
pri volitvi (14. t. m.)
vas moram
streho bolnišnice usmiljenih bratov se po- v záporu pridržati". Potem so častitljivega starcka
Vseučilišč- vteknili v luknjo za navadne hudodelnike pripravljeno.
stavijo strelovodi za 700 gold.
nik i so dobili po 80 gold, podpore, j— Muzeju v Zastonj je protestiral in zahteval pojasnila Oglej i je odločenih 150 gold.
" " ^ J " ¥	AJaotvuj je piuicoiuai m ůauicvai pujaou.ic» , kaj je ^c*-
Dvema dijakoma	krivil, in pravične preiskave, zastonj svojemu stanu in
gozdnarske šole v Križevcu vsakemu 50 gold.—	starosti primernejšo shrambo, moral je iti v to luknjo;
Predlog Del-Torre-ov zadevajoč popravo colne tarife	klanjiško prebivalstvo je bilo pri tem do solz ginjeno,
za-
naložene na izvažanje navadnih stolov (iz Ma-	a nič ni pomagalo ! Če bi utegnil kdo prašati, kaj prav
rijana?) v Italijo je sprejet. — V 7. (zadnji) seji se je	za prav je pregrešil župnik, mu bodi tu kar odgovor:
med drugimi izvolila komisija za reklamacije	On je pošten narodnjak in ni maral glasovati za kan-
v zadevah uravnave zemljiščnih davkov. Izvoljeni so :	didata. kateri nima nobenega zauDanîa. — Take silovi-
Dottori, Candussi, bar. Tacco in Devetak; za nji- tosti se dandanes celó v Bosni in Hercegovini več ne
hove namestnike pa Kovačič in Ant. Černe.
9
Benardelli, K. pl. Stabile
9
Ig.
godé
i
pač pa
v podžupaniji krapinski, kateri načelnik
Deželni zbor Stajarski.
Je
boda" volitve na Hrvatskem !
Vlada je o pričetku zborovem mu v obravnavo predložila dve predlogi, o katerih želí mnenje zvedeti zborovo:
o reformi politične uprave in pa o pre-drugačenji domovinske postave, ki je res silno
potrebno.
Deželni zbor dobije-avstrijski.
Hinko Francisci." Zalostno, a resnično. Zivela ,,svo-
Vsaj ste to ,,svobodo" tudi vi Slovenci na Kranjskem skusili pod vladnim načelnikom Widmanom, čegar maslo je vaš sedanji deželni zbor.
Naj temu skozi in skozi resničnemu popisu dodam še par vrstic iz ,,Obzora", ki kaže, kako dobro sodi prosto ljudstvo pom en sedanjih volitev. Prepro3t nek kmetič
se je
izu3til tako: ,,Učeno
gospodo je težko umeti
9
kaj
hoče vlada in kaj naši rodoljubi. Zato slušajte mene
9
w
Med druzimi vladnimi predlogami je dobil ta zbor .]az vam povem,
da bo vsak razume!. Kdor med nami
v obravnavo postavo o oskrbovanji siromakov katere imajo občine skrbeti.
9
za
je zato, da se hrvatska Reka za večne čase prodá Magjarom, naj glasuje za vladnega
kandidata, kdor bi
pa
Reke nikdar in nikakor ne dal Magjarom, naj se združi
z našimi
KT v «
hm
domaćini."
Gorici 18. sept. — Več ko vse druge novice je
vredno krasno vreme preteklega tedna, ki hoče
Zagreba 17. sept. ( Volitve za novi deželni zbor)} danes samo sebe prekositi. Jako potrebna je bila suha
ki se prične 27. dne t. m., kmalu so pri kraj
a uze
Jutre
danes je gotovo, da velika večina bode v lad
se pnčnejo v
toplota grozdju in sploh polju.
tukajšnjem bogoslovskem semenišči duhovne vaje za kako da bi ne bila pri tako grozovitem pritisku vlad- m a š n i k e v latinském jeziku pod vodstvom nekega
nem last
njem
>
v katerem se je združila svetna in duhovna ob- bogoslovskega profesorja (jezuita) iz Padove.
S pod-
Glavne stvari, ki se bodo obravnavale v prihod- poro ministerstveno je napravila kmetijska družba pre-
zboru
so
ajj^jlli UKjyjk u j olJ odstop x \i tv ^ UJL c-ii » 4.% a. \j u
Žumberškega okraja Cislajtaniji (Avstriji)
i
Reke Magjarom
odstop
9
in
davanja v kletarstvu vvteh-le krajih : v Crničah, Stanjelu, Križi (ipavskem), v Smarijab, v Dornbergu, v
liko povišanje davkov po náčrtu ogerskega Št. Ferjanu, v Biljani in Kanalu. Ta predavanja so od
pa ve
finančnega ministra Szaparija
To
so nakane ogerske
11. septembra do 3. oktobra.
Živinske razstave
307
napovedane za 29. dan septembra t. 1. ne bode zarad
neprićakovanih vzrokov. — K smrti obsojen je bil pred porotno sodnijo v Gorici 7. dne t. m. Luka C u i z iz okraja Tominskega, 47 let star, zavoljo umora; vrgel je nekega Jern. Klobučarja v prepad. — Od 1. septembra lanskega leta, kateri dan je bilo blagoslovljeno naše novo pokopališče, do zdaj je na-njem pokopanih nekaj ćez 600 trupel. Prej ko v enem letu tedaj se je napolnil prvi kvadrat, obsegajoČ
493 trupel.
Iz Selske doline 18. sept. — Minuli teden se je
vršil ogled zavoljo pritožeb o previsoki zemljiški vce-nitvi. Veliko je bilo pritožeb upravičenih spoznanih, pa tudi se je veďelo, da je še precej posestnikov pritožbo zamudilo, dasiravno so gotovo imeli vzroke, se pritožiti, ker naša prejšnja cenilna komisija, posebno nje poroč-nik, je zeló površno ravnala. Hvaležni smo našemu deželnemu posiancu gosp. Otonu De telj i, da se je kot ud okrajne cenilne komisije ogleda udeležil, in ob-ljubil, da bo upravicene pritožbe deželni komisiji pri-porocil. — Letina je pri nas slaba. Zavoljo neugodne spomladi je bilo žito zeló poleglo in malo zrnja naredilo. Lan je bil tudi redek in majhen, sená je bilo še precej, otave pa malo, in še ta je večidel po povodnji
poglenjena. Ajdo je toča 13. avgusta zeló končala,
enim se še seme ne bo vrnilo. Najvec škode je pa po-vodinj 18. avgusta naredila, katera je polovico polja poplavila in posula. Veliko o tem tudi škodujejo ježovi; žag od Sele do Železnikov je troje; pri vsakem jezu je več polja tako vničenega, da bo iz njega težko kedaj še kaj druzega kot prod ali pašnik; nekateri po-sestniki žag so pa zaradi tega, da so imeli vodo preslabo zagrajeno, deloma sami te škode krivi. Obljubili so oni ali njih spredniki, ko so jezove stavili, vsako škodo po vodi storjeno povrniti, a tega ne storijo brez pravde, pravdati se pa kmetje ne morejo.
Iz Kočevja. — 25. avgusta vršili ste se v našem
okraji dve občinski volitvi, in sicer pri stari cerkvi in pa v Mali gori; izvoljeni so bili: pri stari cerkvi za župana Josip Pere, posestnik v Slovenski vasi, in za svetovalca posestnika Matija Pere iz Kovlerjev in Jurij Rankel iz Slovenske vasi; — v Mali gori za župana Matija Kikel iz Kleč, — za svetovalca pa Jurij Pere iz Male gore in Andrej Kônig iz Novega brega.
Iz Trebeljevega pri Litiji. — Pri volitvi občinskega
zastopa so bili izvoljeni: Miha Selan, posestnik v Vol-javljah za župana, — posestnika Ferdo Burger iz
Koške Poljane in Jakob Snoj iz Gaberja pa za svetovalca.
Iz Ljubljane. — V soboto se prične deželni zbor
kranjski. Kakor je nekdaj stal ,,Hannibal ante portas" , tako stojé zdaj narodni poslanci pred zbornico ljubljansko: na eni strani pred slovesno objavo lan s ko, da nikakor več ne pridejo v ta z dokazanimi nepostavnimi sredstvi izvoljeni zbor, — na drugi strani pa pred ono oportuniteto, katera je v vsem glavno vodilo sistemi sedanjega ministerstva, ki bi rado vsem stránkám vstreglo, pa prav zato nobeni ne vstreže. Tako stojé narodni poslanci danes pred zbornico in bodo neki še le v shodu prihodnji petek konečno sklenili, ali osta-nejo možato na stališči lanske slovesne objave ali pa se uklonijo vladnim oportunitetnim ozirom, pričakovaje, da Slovencem mnogokrat zagotovljane obljube postanejo resnica. „Die Politik eines Mannes ist das Résultat langer und ernster Erwàgungen; sie hat ihre grossen Conse-quenzen und auch Verpflichtungen gegen das Volk" — je rekel skušen državnik, in pravo je rekel.
— (Deželnim glavar j em kranjskim) imenovan je grof Gustav Th urn, deželni poslanec, grajščak in župan v
Radovljici. Prišteva se sicer ustavoverni stranki, vendar pa je mož zmernega značaja.
—	Ker se zdravje velespoštovanega našega državnega poslanca viteza Schneida še ni povrnilo, je primoran čez zimo si bivališča iskati v milejšem podnebji, in se zato podá v soboto v Gorico. Po takem pa se ve, da se bode, Če tudi zeló nerad, odtegniti moral prihod-njemu državnemu zboru. Naj preblagemu možu mili Bog kmalu poděli zopet trdno zdravje!
—	Gospod J. N. Horák, podpredsednik zbornice
kupčijske in obrtnijske, je za svoje zasluge kot ustano-
vitelj in 251etni vodnik podpornega obrtnijskega društva přejel zlatikrižskrono.
—	(Nacrt za razstavo in delitev premij goveje živině) v Kranji na sv. Lukeža dan je sl. ministerstvo kmetijstva po predlogu družbe kmetijske potrdilo in pri-merno državno podporo dovolilo. Gorenjci! pripravite
se tedaj z lepo živino za te premije.
— (F sejah mestnega zbora dne 16. in 19 t. m.)
bile so obravnave o novi klavnici, o opravilniku ondi nastavljenega osobja, in da se za naprej trg za prešiče přestaví v prostor pred klavnico. Prošnja ljubljanskih mesarjev, naj se odpravi po mestni gospóski za vsak mesec odlocevana tarifa za meso, rešila se je po željah mesarjev z dostavkom odbornika dr. Kar. Blei-weisa, da ima magistrat v preteku enega leta poročati, ali občinstvu odpravljena tarifa ni na škodo? — Pričako-vati je, da mesarji ne bodo cene mesá previsoko napěli in ne prilike dali pritožbam manj premožnega ljudstva, kakor se to po poročilu časnika „Karnt. Volksst." godi ravno zdaj v Beljaku, kjer se glasi čedalje več pritožeb zoper peke in mesarje tako, da mestna gospóska uže misli na to, da bode zopet treba vpeljati tarifovanje kruha in mesá.
—	(Za Česko narodno gledisce) došlo je pri z veliko pohvalo sprejetim predavanji gosp. J. Hribarja v čitalnici čistega dohodka 42 gold. 20 kr., katere je čitalnični odbor uže odposlal uredništvu „Politike" v Pragi. Ce tudi dohodek ni velikansk, je vendar lep dokaz slavjanske vzájemnosti.
—	(Javna tombola) na korist ljubljanskemu glas-benemu zakladu in prosto voljni požarni brambi vršila se je preteklo nedeljo. Cistega dohodka je okoli 500
gold., ki se razdeli na polovico imenovanima zavodoma, katerima podporo iz srca privoščimo. Al neke nepristojnosti ne moremo zamolčati, ki je nevoljo izbudila pri zbranem ljudstvu, da je tombola se pričela še le ob pol 5. ure, ko je vendar njen začetek bil oklican na 3. uro; tudi o obljubljeni god bi ni bilo ne duha ne sluha.
—	Iz dopisa iz V i p a v e , ki nam je došel malo časa pred tiskom današnjega lista, moremo le na kratko povzeti, da je večerná veselica na malega Šmarna dné vpričo nebrojnega ljudstva izvršila se jako sijajno , in da je popoludne pri kmetijski tomboli veliko dvorišČe grofovega grada natlačeno polno bilo.
Poleg tega se nam poroča, da je 15. dne septembra vseh 14 občin vipavskega okraja imenovalo prečastitega gospoda deželnega predsednika A. Win kler ja svojim častnim srenjčanom.
—	(Prostovoljna ljubljanska požarna brarnba), katera obstojí sedaj uže 11 let, šteje po poročilu, ravno-kar v slovenskem in nemškem jeziku izdanem , v treh
četah 109 izvrševalnih členov. Razen teh ima pa društvo tudi 11 častnih členov in pa 131 podpornikov, ki so društvu donesli v minulem letu 895 gold. Premo-
ženja imela je društvena blagajnica 3841 gld. 53 kr. ; če se od tega odšteje stroškov 3729 gld. 85 kr., ostalo je tedaj v blagajnici 111 gld. 68 kr. Iz podpornega
zaklada, ki ima premoženja 2670 gold. 56 kr. izpla-

308
čalo se je bolnišne podpore 175 gold, in pa pogrebnih tovsko pozdravljaje častite ude slavnih narodnih stroškov 97 gold. 50 kr. Radi pripoznavamo korist naše štev ljubljanskih ves udani Vam sluga prostovoljne požarne brambe, kateri na čelu stoji gosp
dru-
F. Doberlet, in pa požrtovalnost posameznih dejanskih
udov blagemu namenu.
tisku slovenskih Šolskih knjig) moremo poro-
Ivan Cagran
slavnostnega odbora načelnik.
Središči dné 15. septembra 1881.
<<
čat i
da
V>CVtl , \XCk kJ U m a n O V e jjOIUYUIV^ owtvuonv; JV-»	M.WH- ^V/lUVliW \J V OUttVlil O&JLUU V UUi|Ctm 1U U LCUi J Uči 3V
skanih 17 pól, „somatologije" s podobami pa prva pola; čebelarji medu določili ceno po 18 krajc. za stari funt,
slovnice slovenske" je uže doti- poročilo o velikem sejmu v Ljubljani in o tem
(Poslano.) V 37. listu „Novic" t. 1. sem citai
da so
9 )9
rokopis „geometrije" je ves pripravljen za tisek, kate- katerega je nakupil največ g. Hudovernik. To je res rega pa zadržuje cincanje Geroldovo na Dunaji, da nično, zraven pa naj omenim to, da ravno tisti dan ga
Krašovec.
vkljub ponavljanemu pritisku odboru Matičnemu še ni ni hotel g. Hudovernik više ko po 14 kr. plačevati. poslal klišejev. — Naj temu poročilu dostavimo opazko, v katero smo primorani zoper obdolžbo nekega dopisnika iz Ljubljane
v 211. listu „Obzora",
češ
da
Matica slov." zanemarila izdavanje šolskih knjig. satelj one okrive utegne biti iskren rodoljub,
Je Pi-
o pri-
Noviear
Dunajau
domaćih
tujih
dežel.
Koncem meseca oktobra se prične
pravljanji solskih knjig sodi kakor „coecus de ob enem z državnim zborom zborovanje delegacij. coloribus". Dokler Matica ne vé, katere šolske knjige	— Presvitli cesar je za Štajarce po toči meseca
so gotovo dopuščene v šole, se ne more in po svo- avgusta poškodovane iz lastne blagajnice daroval 3000
ki
niso za
goldinarjev.
jih pravilih ne sme spuščati v tisek knjig, nikakoršno rabo vkljub silnim tiskovnim stroškom. Prof.
Erjavčeva „mineralogija" počiva nerabljena, Tuškovo trjuje, v prihodnje noče več imenovati ustavoverna
Liberalna stranka se, čemur tudi dr. Herbst
po
rastlinstvo" je bilo vpeljano, pa pozneje je kmalu zopet ker menda sama spoznava, da je to ime bilo zginilo iz sol. In vrhu tega večna prememba šolskih
knjig!
)
laž.
^ v» M Vf m. M m vw ** ^ VMU W F W y	V* M» J W	W A UL| V MI1V/ IV ^ 0 Í ćl
prihodnje se bode pa imenovala: „national-xvUji54 „Matica" bi morala prava zapravljivka biti, da deutsche Partei" (národno-nemška stranka). Vendar
bi brez določbe vladne, katera knjiga se vpelje v šole, ni upati, da obdrži to ime leto in dan, kajti kmalu se
vso šaro nemških šolskih knjig izdaj ala v slovenskem mora pokazati za to, kar
jeziku !
Je
Iz Novomesta nam naznanja gosp. Ogulin
>
da
je zadnjih 10 dni tista nevarna gliva na trtah, ki se
, namreč po nem če valno
stranko (Germanisirungs-Partei).
»Strašen trn v pêti je to, da je nekdanji minister
„perenospora
imenuje,^ silno huda se prikazala
m
da
grof Belkredi, mož konservativne stranke, imenovan
predsednikom upravnega sodišča. Liberalci mislijo, tudi trtna bolezen na Stajarskem v nogradib poleg La- da nihče drug ne sme posesti višjih služeb, nego člověk
skega (Tiïffer) je „perenospora", ne pa trtna uš.
Gosp. M. Ivanetič, nekdanji učitelj tukajšnje c. kr. ljudske soie, je po dolgi bolezni umrl v 84. letu
starosti.
{Tri tukajšnje učiteljske družbe) bodo zborovale namreč: „vdovsko učiteljsko društvo" slovensko
iz njih stranke! Francozko.
izvoljenih sedi sedaj 100 advokatov, 39 zdravnikov. 27
zbornici poslancev na novo
svoje
žurnalistov
lekarničarji
oskrbnikov
jutri
, ~ — —j*, . notarjev, . ----—,
2 katoliška duhovna, 1 nekdanji protestantovski pastor
>
V' 1 •
j u. li i, uMLui V.U . „ y uu r ouu uut^ijott^ uuuTu HWTvuuttv <± ziaje, ± uu iićtuuusivtj a&aueuii j e, j. uu z»na,31 v eue trna
učiteljsko društvo in pa „narodna šola".- Pred zboro- demije, nek obilo profesorjev, mnogo velikih obrtnikov
ud francoske akademije, 1 ud znastvene aka-
vanjem, ki se prične ob 9. uri dopoludne
9
sv. maša v
v
>
Je
ob
)
un
St. Jakobški farni cerkvi.
(Stipendija) za medicince slo ven skega jezika
zmožné je za prihodnje šolsko leto razpisana z 252 gld.
nekoliko ladijinih lastnikov in 4 veliki denarničarji. pa so kmetovalci in mali obrtniki?!
Kje
Rusija.
Važna premenba v ministerstvu je izvr
sena
Su v alo v je postal minister notrajnih, Ignatiev — Iz Prage se nam objavlja, da utegne v Ljub- pa minister unanjih oprav. Ignatiev kot minister no-
ljano priti gosp. On dri ček, slavni umetnik na goslih, tranjih oprav ni imel nobenega pravega programa, in tu par koncertov dati.
valov je
libralen mož, ki
Su
pa tudi dobro pozna razmere
^ —	------y	f	a vr w )	f-	p ^ * vv J* vt vf	v ^ v « m w m, ww m m m m	^
(Za svečanost na spomin Stefanu Modrinjaku v rUske. Ker se politika njegova bolj nagibuje politiki
SrediŠČi) je predsedstvo čitalnice
naše
přejelo sledeče Anglije in Francije, bi bil kot minister unanjih oprav,
vabilo članom ljubljanskih narodnih društev: „Slavni-	vsakako imenovan in vladam priljubljena oseba, Ignatiev
odbor! Usojam si v imenu odbora za Stefan Modřin-	jim pa menda ne bo tako po godu.
jakovo svečanost vabiti častite ude slavnih ljubljan---
skih narodnih društev, naj bi nas počastili dne 25. t. m.	Listnica vredništva. Gosp. J. S. v Št. J : Za današnji
s številnim obiskom. Poštni vlaki pridejo s Prager- list prekasno nam došel Vaš dopis; zato pride prihodnjič. -----u i' io —zvečer ob 1 °	-----
2
uri
skega ob ,/212. uri predpoludne in v Središče. Naj bi nam si. čitalnični odbor nemudoma rijavil število gospodov, ki hoté priti 25. dan t. m. v
redišče (Polstrau), da pripravimo za nje stanovanja (brezplačno). Najbolje bi bilo , da gospodje Ljubljan-
Popravek. V zadnjem listu „Novic" je v poročilu občnega zbora podružnice novomeške izostal nasvet gospoda Ogulina, da je za ubrambo trt ne uši priporočal „amerikanske trte, ki se trdovratao upirajo ukončevanji tega nenasit«
čanje uže pridejo v soboto 24. t. m. zvečer.
Table ljivega in silno se množečega mrčesa.
a
hôte v nedeljo bo po 1 gold. 20 kr.
pol litrom
izvrstnega starega ljutomerskega vina in kruhom vred). Imamo vse bolje urejeno, kakor je bilo gledé pogoščenja
.da
lani pri Stanko Vrazovi slavnosti. Prosimo tedaj nemudoma prijavite število gospodov naših gostov da zamoremo prositi za znižano železniško voznino in 10 gold. 3 kr da se gospodje gosti uže v nedeljo o polunoči,
Žitna cena
v Ljubljani 17. septembra 1881. Hektoliter: pšenice domaće 9 gold. 10 kr.
turšice 5 gold. 53 kr
banašdk
soršice 7 gold
če bi
50 kr
rži 6 gold
kr
ječmena 4 gold. 39 kr
moralo biti, z brzovlakom lahko vrnejo domov. Nade- prosa 5 gold. 3 kr
ajde 5 gold. 30 kr
ovsa 3 gold
jaje se kmalu cenjenega Vašega odgovora ostajem bra-
8 kr
Krompir 1 gold. 60 kr. 100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer.
Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.