Poštnina plačana v gotovini'
iZT
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVE
Ljubljana, 15. julija 1949
— Št. 28.
Odkod ta trdovratnost, odkod ta polet, odkod ta ustvarjalnost pri naših ljudeh? Odtod, ker so naši ljudje v praksi spoznali, kaj lahko napravijo z lastnimi silami. Odtod, ker se naši delovni ljudje zavedajo, kam gredo: ne v kapitalizem, ne na zapad, marveč da grade socializem in svojo boljšo in srečnejšo prihodnost. — TITO
ZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din
Pod geslom borbe za resnico, za izpolnitev petletnega plana, za socializem, bomo tudi zmagali
GOVOR MARŠALA TITA NA VELIKEM LJUDSKEM ZBOROVANJU V PULJU
V nedeljo, 10. t. m. je bilo v Pulju veliko ljudsko zborovanje ob proslavi iz-Vršitve prve polovice petletnega plana, ?a katerem je pred 40.000 prebivalci Pu-okolice in predstavniki ljudstva reške plasti ter vseh drugih krajev Istre in Slovenskega Primorja govoril predsednik ^ezne vlade maršal Josip Broz-Tito. Na-JUšeno pozdravljen od te silne množice *Wnih ljudi novoosvobojenih krajev, je ^fJal Tito taikole govoril:
.Besede delovnemu ljudstvu *8tre in Slovenskega Primorja
Tovariši in tovarišice!
i Dovolite mi, da vas pozdravim tu-na današnji dan, ko ste se zbrali, C boste pregledali svoje sile in polzeli uspehe izvršitve plana v pr-eDt polletju 1949. Dovolite mi, da iz-i5?im ob tej priložnosti najglobljo hva-pzlost delovnim ljudem Istre in Slov. yltoorja, ki so pokazali svoj pra->! socialistični patriotizem na ta na-O da so vestno izpolnjevali svoje ]ja’0ge ter prispevali svoj veliki delež j; sEupni zgradbi in graditvi socia-v naši državi oziroma k izpol-Jevanju petletnega plana, d Treden preidem na navajanje popi l*ov o izpolnjevanju petletnega # ®6a. v preteklem obdobju, bi se. rad, l',ariši in tovarišice, dotaknil z nekaj ■ 6sednnii Istre in Slovenskega Primor-v' Ob tej priliki se moram opravičiti, *?r doslej, nekaj let po osvoboditvi, "hsem bil med vami, da bi se z vami razgovarjal in vas poslušal, Ve.:“ 1lom to storil danes. Toda jaz in rti1 smo nenehno skrbeli in gledali str° m Slovensko Primorje, nepre-6 - JP.a smo mislili na to, kako se ^čutijo narodi novoosvobojenih krati? v svoji domovini, v katero so po Q°lgih, dolgih letih končno prišli.
, Vem, da so bile tudi tukaj napadi sam sem jih osebno opazil, ko 6m potoval s svojimi tovariši po Sionskem Primorju in Istri. Videli smo °manjkIjivosti ter vemo, da so bile
tako organizacijske in objektivne, kakor so bile tudi subjektivne pomanjkljivosti. Vemo, da ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Razumljivo je, da bi se moglo najti za to opravičilo s tem, ker si je naša mlada socialistična država Jugoslavija le s težavo krčila pot k svoji obnovi in graditvi, vendar se vsega tega ne da s tem pojasniti. Zato smo letos podvzeli vse potrebno, da bi Istra in Slovensko Primorje pri graditvi prav tako hitro korakala, kot je to primer z drugimi kraji naše države, kot sta vaši republiki Hrvatska in Slovenija, prav tako pa tudi druge republike Srbija, Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora.
Letos smo podvzeli vrsto večjih podvigov pri graditvi Istre. Gradi se proga Lupoglav—Raša, prav tako pa bodo pričeli letos s potrebnimi pripravami za zgraditev proge, ki bo povezala mesti Reko in Pulj z direktno zvezo. Ta železniška proga bo imela velikanski pomen za gospodarski pro-cvit teh krajev.
Za zgraditev novih cest in vzdrževanje postaj smo prav tako določili nemajhna sredstva, V Slovenskem Primorju se prav tako začenjajo in sc bodo začela vse večja dela, da bi mogli vsi naši kraji krepkeje, korakati naprej k svoji lepši in boljši bodočnosti. — Te obveznosti smo prevzeli nase, razumljivo pa . je, da zahtevamo, da tudi vi izvršite in izvršujete svoje obveznosti, da delovni ljudje Istre in Slovenskega Primorja v tovarnah, na raznih gradbiščih, povsod, kjer so, izvršujejo svojo socialistično dolžnost, kot jo izvršujejo tudi delovali ljudje v drugih krajih naše države-
Prepričani smo, da boste to izvršili, ker vidimo na delu, kako izvršujete svoje obveznosti. Samo od vas samih, od vaše lastne zavednosti, od vaše sile in poleta pri ustvarjalnem delu je odvisno, če bomo hitreje ali počasneje zgradili našo lepšo in srečnejšo bodočnost-
Svilna rešitev nacionalnega vprašanja jamči vsem našim narodom tudi gospodarsko enakopravnost
r6(j ivariši in tovarišice! Danes bi vti.spregovoril nekaj besedi o izvrše-našega petletnega plana, med vojno, ko smo se borili zo 1,4 vSe mogoče okupatorje in zatiralce tlg eSa ljudstva, smo se trdno odločili, dr "omo zgradili novo Jugoslavijo, dJJ^čno, kot je bila stara, na novih si# - • nih temeljih, socialistično Jugo-
nJO-
red ■ ^ mogli ustvariti nov družbeni U9 *U . da bi mogla nova Jugoslavija aviti trden korak naprej, smo mo-t9,! Ustvariti pogoje za to. Likvidi-'iiiii ?m° staro oblast ter vzpostavili ItiJ.sko oblast, začeli smo likvidirati ČlMlizem in izkoriščanje človeka po lisjaku, To smo izvrševali doslej z N 9 .m> izvedli pa bomo to do konca, v0jbaj govori kdo kar koli. V minuli doti,1 smo kot eno najvažnejših pri-g0jp v in kot enega najvažnejših po-ci0yv uresničili pravilno rešitev na-Ustv lllega vprašanja. Uspelo nam je ti bratstvo in enotnost med raz-kegg barodnostmi in v notranjosti vsa-naroda posebej. Brez pravilne re * Racionalnega vprašanja, kot smo *li v Jugoslaviji, bi bilo zelo ali sploh nemogoče zgraditi so-bičit*®1. Potrebno je bilo torej ures-Wl ta pogoj. Kako pa smo rešili bg^balno vprašanje? Pri reševanju . Vprašanja se nismo ustavili tibe em’ ^a bi vzeli citate iz Le-hi J Stalina, Marxa in Engelsa in da Salutirati dokazovali, da smo nacio-2 dpi vPrašanje pravilno rešili. — So , *om smo, seveda tako, kakor > brni- P°stavili naši veliki učitelji, To Vltisi rešili nacionalno vprašanje. Urestiyašanje smo rešili tako, da smo sbodarClv tudi pogoje za polno go-re®itev 0 • euakopravnost. Pravilna IRogoč bacionalnega vprašanja je ne-aico Je ena republika zaostala, ali en P® uupredna, ako ena republika gega burod napreduje na račun dru-beeinvaro(ia’ obstaja gospodarska "$tavi ^Pravnost. Zato smo v naši bar0d; dostavili stvar tako, da se vsi ra<vijajo 6 na$e rcPubRke enakomerno
Ptan?/6^11, ®mo zakon o petletnem postale rJ«atwvt.m ,vi?lte’ da najbolj tjakedonim y,ke’ kot So,bUe, recimo, |lsTcegoviJL ’ ^rn.a |ora ter Bosna in SS '	doblvaio, druge
ejSe republike pa dajejo, da
bi se te čimprej dvignile. Slovenija, Hrvatska in Srbija dajejo zato največ, kar je pravilno. Če tega ne bi bili tako storili, ne bi mogli reči, da smo pravilno rešili nacionalno vprašanje. Ge bi obstajala gospodarska neenakopravnost, če bi tudi nadalje obstajala gospodarska zaostalost v kateri koli republiki, bi to ne bila pravilna rešitev nacionalnega vprašanja.
Taka rešitev nacionalnega vprašanja nam je omogočil^, da pri Zgraditvi države in uresničenju petletnega plana mobiliziramo vse sile v vseh naših republikah, pri vseh naših narodih enako. Glejte, tovariši in tovarišice, kako delajo danes n. pr. naši Makedonci, kako kažejo velikanski delovni polet, kako dosegajo velikanske uspehe in kako je to, oziroma zakaj je to mogoče? Zato, ker si zavestno ž vsemi silami prizadevajo, zato ker globoko verujejo, ker so se prepričali, da morejo samo v taki skupnosti, v kateri imajo narodi polno razumevanje drug za drugega, ustvariti svojo lepšo bodočnost. Taka je stvar tudi s Črno goro, z Bosno in Hercegovino in z drugimi republikami. Pravilna rešitev nacionalnega vprašanja je torej rodila zaupanje pri. vseh naših narodih v sedanjo socialistično oblast ter nam je omogočila mobilizirati vse ljudske sile, ki delajo danes čudeže pri svojem delu za izvršitev petletnega plana in pri graditvi socializma.
Plan smo izvršili po zaslugi naporov in visoke zavesti delovnih državljanov
Želel bi, tovariši in tovarišice, s številkami pokazati sliko tistega, kar je bilo doslej zgrajeno, ne glede na težkoče, ki smo jih doslej imeli, da vam pokažem v splošnih potezah izpolnitev plana v prvem polletju letošnjega leta, nato pa v glavnem izpolnitev plana v preteklih dveh in pol letih.
Kako so izvršile plan prvega polletja 1949 najvažnejše veje naše industrije? Ministrstvo za težko industrijo ga je izvršilo s 93,5%, ministrstvo za elektrogospodarstvo s 96,4, ministrstvo za rudafstvo s 100, ministrstvo za lahko industrijo s 102, republiška industrija pa je izvršila
svoj del plana s 103,3%. To pomeni, da je industrija zveznega in republiškega pomena v najvažnejših panogah proizvodnje izvršilo plan prvega polletja t. 1. skupno s 100,1%, torej v času, ko so z raznih strani prihajali glasovi, da ne bomo mogli izvršiti plana, smo plan vendar izpolnili po zaslugi naporov in visoke zavesti delovnih ljudi naše države.
Prav tako kaže tudi pokazatelj izvršitve plana v prvem polletju 1949 v primeri s prvim . polletjem leta 1948 velik porast proizvodnje v tekočem letu. Če označimo proizvodnjo v prvem polletju 1948 s 100, tedaj je indeksna številka v prvem polletju 137.
V	posameznih panogah proizvodnje bi indeks izglodal takole:V proizvodnji in razdelitvi električne energije 165, v proizvodnji in predelavi premoga 157, v proizvodnji in predelavi nafte 235, v črni metalurgiji 111, v metalurgiji barvastih kovin 123, v elektroindustriji 172, v industriji gradbenega materiala 235, v tekstilni industriji 132, v industriji za usnje in obutev 118 itd.
V	vseh panogah industrijske dejavnosti smo zabeležili splošen porast v primeri s proizvodnjo v prvem polletju 1948. Kljub vsem težavam, ki smo jih imeli, je bil plan prometa izpolnjen v teku prvega polletja letošnjega leta pa operativnem planu skupno s 100,3%, skupno z uslugami PTT s 101,8%. V železniškem prometu je izvršen plan s 101,8%, v pomorskem s 95%, v rečnem s 87%, v letalskem s 84%, v avtoprometu s 94%, PTT usluge pa s 112%.
Plan prevoza blaga je izvršen skupno s 106%. V primeri s prvim polletjem lanskega leta posebno narašča v prvem polletju letošnjega leta indeksna številka izpolnjevanja plana v železniškem, pomorskem in avtomobilskem prometu.
Da bi mogli vsaj približno videti, kako velikanski so napori pri nas, je potrebno, da vam povem tudi to, da vsakodnevno naložimo in prevozimo približno 11.000 vagonov, t.j. več kot Madžarska, Romunija in Bolgarija skupaj. To so uspehi naporov naših delovnih Jjudi. To je številka, ki nenehno narašča, ker . mi v tem pogledu nenehno napredujemo.
Poglejmo, kako se pri nas izvršuje plan odkupa in preskrba prebivalstva, Odkpp žit, živine in drobnice, debelih prašičev in masti je znatno narastel v primeri s prejšnjimi gospodarskimi leti. Odkup debelih prašičev je bil izvršen v prvem polletju t. 1. s 101,5, odkup živine in drobnice s 100,1, kar pomeni, da je v primeri s 1. polletjem leta 1948 odkup živičti in drobnice izvršen z 202, odkup debelih prašičev po glavah pa s 451. Odkup masti je izvršen s 1,956% v primeri s količinami, odkupljenimi v prvem polletju 1948. Lansko leto je bilo odkupovanje zelo slabo, sedaj pa je mnogo boljše, čeprav smo morali letos uvažati in kljub temu, da še nismo dosegli tiste količine, ki je potrebna našim delovnim ljudem. Vendar skrbimo za to, da preskrbimo naše delovne ljudi z vsem, kar potrebujejo za življenje. Če vzamemo indeks 100 na bazi 1946-1947, vidimo, da je bil odkup belih žit v letu 1947 48 izvršen z 99,2, v letu 1948 49 s 148, medtem ko je bil odkup koruze v letu 1947 48 izvršen z 247,3, leta 1948 49 pa 219,6, pri čemer je treba upoštevati, da odkup v gospodarskem letu 1948 49 še ni končan.
Plan razdelitve predmetov za široko uporabo je bil realiziran po vrednosti skupno s 102% v prvem polletju 1949. Po količinah je plan razdelitve izvršen s tkaninami s 110%, s trikotažo z 99%, z obutvijo s 100%, s ploskim steklom z 99,5%, s cementom s 108%, s tobakom s 128%, s petrolejem s 103% itd. Znano vam je, da je lani primanjkovalo petroleja, sedaj pa smo to tež-kočo že premagali ter preskrbujemo ljudstvo redno s tem potrebnim gorivom.
Izvršili smo popolnoma polovico petletnega plana — zato lahko pogumno gledamo v bodočnost
Kako pa smo, tovariši in tovarišice, ;n s kakšnim uspehom izvršili dve leti in pol našega petletnega plaha, kaj smo dosegli v časih ki obsega polovico našega petletnega plana?
V	raznih panogah industrije smo dosegli v dveh letih in pol 50%, torej
smo popolnoma izvršili polovico petletnega plana- To pomeni, da lahko pogumno gledamo v bodočnost-
Po posameznih panogah industrije smo v teh dveh letih in pol izvršili: v proizvodnji in razdelitvi električne energije 38,2% od petletnega plana, v proizvodnji in predelavi premoga 46, v črni metalurgiji 52,3, v metalurgiji barvastih kovin s 70,9, v industriji predelave kovin 60,7, v elektroindustriji 29,2, v lesni industriji 80,5, v tekstilni industriji 48,2 itd., itd.
Kot je razvidno, smo v proizvodnji in predelavi premoga dosegli več kot smo planirali, da bomo izvršili v dveh letih in pol, ne glede na to, da proizvodnja v naših rudnikih še ni zadostno racionalizirana in še nimamo zadosti strojev, da bi mogli naši rudniki več proizvajati. Isti primer je s črno metalurgijo v pogledu racionalizacije. Vendar pa smo kljub temu v minulih dveh letih im pol že dosegli 52,3%, kar pomeni, da smo plan presegli, v metalurgiji barvastih kovin pa smo predvideni plan še prav posebno presegli.
V	proizvodnji in razdelitvi električne energije prav tako nismo zaostali pri izvrševanju plana, ker bodo naše vodne in druge centrale šele v letu 1951 polno razmahnile svojo produkcijo. Kar se tiče elektroindustrije, je bil naš plan, da dosežemo v tem času 3t% petletnega plana. Dosegli pa smo nekaj manj, to je 29,2%, kar pa v pogledu na razne težkoče ni dosti manj.
V	elektroindustriji in samo v tej panogi smo po ?aslugi »prijateljskih« gospodarskih zvez z vzhodnimi državami v najtežjem stanju, ker so nam odpovedale dobavo tudi tistih strojev, ki so že bili izdelani za nas in smo jih že plačali, zaradi česar jih moramo iskati drugje. Zgubili bomo sedaj zaradi tega nekaj mesecev, med petletnim planom pa jih bomo gotovo nadomestili.
Plan investicij kapitalne graditve
Tovariši in tovarišice! Od kod ta trdovratnost, od kod ta polet, od kod ta ustvarjalnost pri naših ljudeh? Od tod, ker so naši ljudje v praksi spoznali, kaj lahko napravijo z lastnimi silami, od. tod, ker se naši delovni ljudje zavedajo, kam gredo: ne v kapitalizem, . ne na zapad, marveč da ®rade . socializem in svojo boljšo in srečnejšo prihodnost; odtod, ker naši ljudje sleherni dan vidijo uspehe svojega ustvarjalnega dela, ki jih spodbujajo še k večjim žrtvam, še k večjim naporom, še k večji ustvarjalnosti. Poglejte, tovariši, to borbo, ki so jo vodili naši ljudje v zadnjih mesecih za uresničitev polletnega plana. Bili so pravcato bitko po tovarnah, po raznih ustanovah, v rudnikih, na cestah, železniških progah in v transportu sploh, na avtomobilski cesti itd. Povsod se je naš delovni človek boril z vsemi svojimi silami, da bi z delom dokazal, da gradimo socializem. Povsod je sleherni naš delovni človek, sleherni naš delavec hotel zastaviti vse svoje sile- Zares, v teni veličastnem naporu, v tej veliki bitki za petletni plan, ki je hkrati bitka za ustvaritev socializma in srečnejše bodočnosti, so naši ljudje dostojno opravili SA-oj izpit- Vse to nam jamči, da nam nikakršne težave, ki hi se utegnile še pojaviti na naši poti, ne bodo preprečile, da ne bi ustvarili tega, kar smo si zamislili.
Razumljivo je, tovariši, da naši ljn-je čutijo pomanjkanje, če ne bi bilo pomanjkanja, tedaj ne bi bilo trebil graditi novih tovarn. Vemo, da je po-pomanjkanje, zato je potrebno, da bo to, kar imamo, pravilno razdeljeno. Gre za to, da tistj ljudje, ki zastavljajo največje napore, dobijo to, kar jim je potrebno za ohranitev njihove telesne močf. To je važna stvar, ki ji moramo posvečati skrb in zato menim, da je potrebno poudariti tukaj nujnost pravilne politike do vseh tistih, ki dajejo vse sile, da bi ustvarili srečnejšo prihodnost naših narodov. To mora biti vsakdanja skrb slehernega našega voditelja, vseh ljudskih odborov, komitejev in sindikalnih organizacij. Naši delovni ljudje bodo vazumeli, če nečesa ni iz objektivnih nzlogov. Če pa kdo ne dela pravilno, če ljudje ne dobivajo določenih življenjskih potrebščin kljub temu, da jih imamo, tedaj naši delovni ljudje tega ne umrejo sprejeti in morajo proti temu im ■' p'ti. Grajati morajo
in družbenega standarda bi moral biti uresničen v dveh letih in pol petletnega plana s 31.6%, izpolnjen pa je bil skupno s 36.5%. Z drugimi besedami pomeni to, da je bil plan investicij za prvo polovico petletke izpolnjen 115.5 %’-no,
K zgoraj omenjenim številkam bi dodal še nekaj pripomp. Predvsem hočem pripomniti, da moramo, ko gledamo na izpolnitev plana v prvem polletju t L, imeti pred pčmi, da doseženi uspehi niso odločujoči za izpolnitev celotnega letnega plana, ker je težišče izpolnitve v drugem polletju. V prvem polletju so mnoge priprave za težišče dela, ki pada v drugo polletje. Nam pa je vendarle uspelo, da smo dvignili številke izpolnitve plana na zmagovito raven. Uspelo nam je izvršiti več, kot je bil naš polletni plan. Prav tako je tudi s številkami in odstotki, uresničenimi v prvi polovici petletnega plana v raznih panogah naše industrije in v kapitalni graditvi. Nadalje je pokazalo gospodarsko leto 1948/49 a- vseh smereh, kakor smo videli, znatne uspehe i v kapitalni graditvi i v produkciji in pri odkupu, t. j. ob pravilnem izpolnjevanju dolžnosti naših delovnih zadružnikov in ostalih kmetov, prav tako pa tudi pri razdelitvi življenjskih potrebščin ljudstvu. Ne glede ua razne glasove, ki so nam zlobno prerokovali, da bomo umrli od lakote, ki so govorili, da naše ljudstvo že umira od gladu, bolno tudi v tem gospodarskem letu 1949/50 izboljšali življenjsko raven naših ljudi: tisti pa, ki špekulirajo z lakoto naših ljudi, se bodo temeljito zmotili. Povedati vam moram kurioziteto, da so že tudi vodstva nekaterih komunističnih partij, kakor n. pr. konkretno na Poljskem, čudno vznemirjena in osupla, ko vidijo, da se je pri nas po resoluciji življenjska raven dvignila, namesto da bi. padla. Rajši bi videli, da pomre polovica Jugoslovanov, samo da bi njihova resolucija imela prav.
takšne organe oblasti in takšne voditelje, ki imajo nepravilen odnos do potreb naših delovnih ljudi. Jaz pravim, tovariši, da so tudi v tem pogledu pri nas še pomanjkljivosti. Razume se, da imamo velike težave. Nimamo dovolj vsega, kar je potrebno za A-sakdanje življenje. Šele sedaj ustvarjamo pogoje za naglo dviganje Življenjske ravni. Toda že sedaj, vzporedno z velikimi napori za izpolnitev našega petletnega plana moramo postopoma napredovati v dA-iganju življenjske ravni naših delovnih ljudi. Kaže, da bo letos dobra letina, To je za nas dobra in važna stvar, saj vemo, da so nekateri hoteli, da bi bila suša in da nam ne bi vzklilo niti eno zrno. Toda vzklilo nam je in mi bomo imeli kruh. če pa bi prišli v zadrego, da ga ne bi imeli dovolj doma, bi zastavili vse sile in izkopal; iz naše zemlje več rud ter zanje kupili kruh tamkaj, kjer gav imajo. Ne bomo dovolili, da bi nfši delovni ljudje stradali. Naj tega nihče ne upa. Glede na to sem prepričan, da vsi naši delovni ljudje razumejo položajev katerem smo, in da so globoko prepriča iii, da bomo zmagovito izšli iz njegia.
Mi se nismo in se ne bomo odrekli nikoli našim pravicam do Slovenske Koroške
Dovolite mi, tovariši in tovarišice, da se sedaj dotaknem mednarodnih odnosov oziroma nekaterih vprašanj mednarodne politike. Vi vsi ste priče tistega, kar se je pred kratkim odigralo z delom Koroške, v katerem živi naš slovenski živelj, ki se je boril in za katerega smo storili vse, da bi bil priključen svoji matični državi. Tukaj je_ bilo izvršeno dejanje, ki ne more biti v čast niti onim na zapadu, niti Sovjetski zvezi. Izvršili so dejanje na račun sIoA-enskega žiA-lja na račun Slovenske Koroške, na račun Jugoslavije. Če bi oni to storili v takih okoliščinah, da bi bilo od tega odvisno vprašanje vojne in miru, v okoliščinah, da nikakor ne bi bilo mogoče najti izhoda, tedaj bi to še nekako razumeli. Toda ko so to napraA-ili in potem rekli, da smo^ mi krivi, da so oni tako ravnali, češ da smo se za njihovim hrhtom pred letom ali dvema dogovarjali z imperialisti o Slovenski Koroški, tedaj
Nadaljevanje na 2. strani.
Nikakršne težave ne bodo mogle preprečiti tega, kar smo
si zamislili
Govor maršala Tita
Nadaljevanje s i. strani.
tega ne moremo razumeti niti opravičiti. Zunanji minister Višinski je v svoji izjavi, ki jo je dal po tem zloglasnem sporazumu, izrekel veliko neresnico. Ni res, da smo se kdaj koli sporazumevali o Koroški z imperialisti brez njihove vednosti. Mi smo jih vselej o vsem obveščali.
Iz tega mučnega položaja, ki jim bo zelo škodoval, skušajo sedaj najti izhod na naš račun. Toda ne boste na naš račun! Prodali ste Slovensko Koroško in sedaj izvolite nositi vse posledice. Mi se nismo odrekli našim pravicam na Koroško in se jim ne bomo nikoli odrekli. Gre samo za to, da mi razumemo sedanje stanje v svetu in da smo disciplinirani, kadar gre za obvarovanje miru.
Tudi Jugoslavijo bo treba vprašati, kako naj se reši vprašanje Tržaškega ozemlja
Sedaj pa pojdimo k vprašanju Trsta.
Pred kratkim ste zvedeli, da je naša vojaška uprava morala izvesti zamenjavo lir za dinarje. K temu so jo prisilili prav gospodarski razlogi. S tem nismo kršili mirovne pogodbe. Napraviti smo morali določene ukrepe, da bi zboljšali gospodarsko stanje v coni »B«, ki je po krivdi okupacijskih oblasti v coni »A«, gospodarsko popolnoma ločena od cone »A«. Ne mi, temveč oni so neprenehoma kršili razne točke mirovne pogodbe. Tu bom navedel samo nekatere primere prekrškov pogodbe s strani Italije. Na primer, Italija je po 11. čl. 7. priloge mirovne pogodbe dolžna preskrbovati Svobodno tržaško ozemlje z vsemi potrebnimi domačimi in tujimi plačilnimi sredstvi, dokler ne bo določen poseben denarni sistem za STO. Vlada FLRJ je v 1947. in 1948. letu večkrat brez uspeha posredovala pri italijanski vladi, naj izpolni svojo obveznost tudi glede na cono »B«, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo. Dalje, Italija je po 8. čl. 10. priloge mirovne pogodbe dolžna še naprej plačevati zasebne in vojaške pokojnine, ki jih morajo dobiti na podlagi službe v italijanski državi, mestnih in drugih samoupravnih oblasteh osebe, ki so si pridobile državljanstvo STO. Vlada FLRJ je v imenu vojaške uprave jugoslovanske cone STO ponovno brez uspeha posredovala pri italijanski vladi, da izpolni te obveznosti. Italija je s sklenitvijo finančnih sporazumov z dne 9. marca, 6. maja in 22. septembra z angloameriško cono prav tako grobo prekršila mirovno pogodbo, in sicer čl. 24, 6. priloga. Ti sporazumi določajo med drugim, da so vsi obstoječi trgovski in plačilni sporazumi med Italijo in drugimi državami veljavni tudi za cono »A«, sporazum z dne 9. marca pa pomeni popolno monetarno, carinsko in finančno unijo cone »A« STO z Italijo.
To je samo nekaj primerov kršitve mirovne pogodbe po Italiji v zvezi s Trstom. Toda že ti so dovolj, da pokažejo, zakaj smo morali izvesti zamenjavo lir za dinarje.
Znano vam je poleg tega, kako so potekale volitve v STO. Znano vam je, da je prišel v Trst gospod De Ga-speri, predsednik italijanske vlade, ki je imel govor, kot da je že gotovo dejstvo, da je STO pod Italijo.
Na ta naš ukrep, ki smo ga napravili iz upravičenih gospodarskih razlogov, je nastal v Italiji splošen poplah in razne reakcionarne sile in vodilni ljudje tam obtožujejo Jugoslavijo, da krši mirovno pogodbo.
Mi pa jih vprašamo:	Čemu sc
toliko razburjate za to Svobodno tržaško ozemlje, saj n; vaše. Po mirovni pogodbi bi že davno moralo imeti guvernerja. Izjava pa, ki so jo. dale Amerika, Anglija in Francija, da bo STO pripadalo Italiji, je enostranska izjava. O tem bo treba vprašati tudi Jugoslavijo prav toliko kot Italijo, da bo povedala svoje mnenje, kako naj se reši vprašanje tega ozemlja. Ne priznavamo nobenih enostranskih pravic v reševanju vprašanja STO. Tukaj morajo vprašati tudi nas in ne morejo samo enostransko voditi razgovorov.
Hočemo povedati m hočemo, _ da nas vprašajo, kaj -n kako mislimo o STO, ker to pot se ne bomo odrekli našim pravicam, ki jih pri tem imamo. Toliko o tem in nič več, naj se nikar preveč ne razburjajo, mi vemo za svoje pravice in svoje obveznosti-
V odnosih do Grčije ne smemo biti omahljivi, ker branimo svojo državo
Tovariši in tovarišice! Sedaj bi se hotel dotakniti z nekaj besedami vprašanja naših odnosov z Grčijo. Skoraj vsak dan berete v časopisih, da pri: haja pogosto do spopadov na gr_sla meji na ta način, da monarhofasisti kršijo red ali prehajajo preko meje. Spominjate se, da je bilo pred kratkim prizadetih 18 naših vojakov, ki so po naključju zgrešili pot in prešli na grško ozemlje, kjer so bili ranjeni in . ubiti. Prav tako se spominjate, da je bil pred kratkim izveden napad na^našo vas Skočivir in je pri tej priložnosti bilo prav tako ubitih nekaj naših ljudi. Mi smo v obeh teh primerih protestirali, ne vemo pa še, na kakšen odmev bo naletel ta naš protest pri Združenih narodih in če bomo dobili kak pozitiven odgovor ali ne. Pred nekaj časa je prišlo do prehoda grških vojakov na naše ozemlje in je bil pri tej priložnosti ubit grški vojak na našem ozemlju. Vsak dan prihaja do streljanja ter padajo na naše ozemlje stotine in stotine granat in izstrelkov, kot da gre tam za majhno vojno.
Napravili smo korake in zahtevali, da Združeni narodi temu napravijo konec. Noben poziv grški vladi ne more imeti uspeha. Ne moremo apelirati na Cal-darisa, ker prav dobro vemo, kaj so monnrhofašisti. Naši protesti tam nič ne zaležejo. Vedejo se zelo predrzno in to bi seveda lahko imelo zelo slabe nadaljnje posledice, zn katere mi ne bi mogli odgovarjati. Pred nekaj dnevi pa — sedaj vam bom pokazal drugo plat te stvari in njeno ozadje — je javila radijska postaja Svobodne Grčije, da smo se mi na našem ozemlju dogovorili z grškimi monarhofasisti, da bomo pustili njihovo vojsko čez naše ozemlje, da bodo napadali demokratične sile. Prepričan sem, da do danes nihče ni slišal večje podlosti in večje nesramnosti, ki prav gotovo ni bila izmišljena pri teh grških tovariših, marveč nekje drugje, pa so jo oni samo prenesli.. V istem času, ko teče kri naših ljudi, prelita po monarhofašistih, so se našli ljudje, ki nas obtožujejo, da se dogovarjamo z grškimi monarho-fašisti! Torej ljudje v demokratični Grčiji so se dali nagovoriti za neko stvar, ki bi lahko imela in verjetno bo imela usodne posledice za grško osvobodilno gibanje. Igrajo se s krvjo, ki jo tam vsak dan prelivajo junaški borci proti svojim tlačiteljem, skrunijo to kri zaradi svojih nepoštenih ciljev, pa tudi nas blatijo, da bi dokazali upravičenost svoje resolucije, da bi krivdo za poraz grške demokratične armade, če bi do njega prišlo, prevalili na naše rame, čeprav mi za to nismo prav nič odgovorni. Toda to jim ne bo uspelo. Kam je privedlo vse to? Izzivanja monarhofašistov ogrožajo življenja naših državljanov, na drugi strani pa nas obrekujejo. Privedlo je do tega, da moramo to mejo popolnoma zapreti in zavarovati življenja delovnih ljudi naše države v tem kraju. Mislim, da je to tudi mnenje vseh naših državljanov, ker se vsak naš človek vprašuje, kako dolgo bo šlo tako in kam. vse to vodi. Enkrat moramo to rešiti. Razumljivo je, da tu ne smemo pokazati nobene omahljivosti in nobene slabosti, temveč trdnost, ker branimo svojo državo, ker moramo braniti mirno graditev socializma v naši državi in branili jo bomo nasproti vsakomur. S tega mesta bi samo še apeliral na zahodne sile, v prvi vrsti na Ameriko in Anglijo, naj resno vzameta ta izzivanja in temu napravita konec. Hkrati izjavljamo, da ne bomo dovolili, da bi padali naši ljudje, da bi padali naši državljani. Toliko o vprašanju Grčije.
Odnosi vzhodnih držav napram nam niso v čast tem državam niti mednarodnemu delavskemu gibanju
Kakšni pa so odnosi z vzhodnimi državami, vam jp znano. Veste, da nam je Češkoslovaška odpovedala investicijske pogodbe, veste, da je prekršila reparacijske in druge pogodbe Madžarska, znano vam je, da nam je v zadnjem času odpovedala investicijske pogodbe Poljska, ker vidi, da ne umiramo od gladu, veste prav tako, kakšno politiko vodi Sovjetska zveza proti nam, kakor vam je znano tudi stališče Bolgarije in avanturistov v Albaniji. Skratka, za naše ljudi so danes JBofija, Bukarešta in Tirana prave džungle., v katerih napadajo naše ljudi sredi ulice, kot da so v državah, v katerih ni nobenih zakonov in nobenih mednarodnih pravic. Razumljivo je, da pri tem ne moremo poslušati srca in naenkrat napraviti prelom. Ne, tu. moramo delati s pametjo. Vemo, kaj misli bolgarsko, albansko, romunsko in madžarsko ljudstvo, vemo, kaj misli sovjetsko, poljsko in češko ljudstvo in nimamo namena, da bi se zaradi raznih izzivanj ločili od teh narodov. Mi ljubimo te narode. Ne ljubimo raznih avanturistov, izzivačev in obrekovalcev, toda te narode ljubimo. Zato bomo pokazali svojo skrajno potrpežljivost. Rečemo pa samo to, da tako ravnanje ni v čast niti tem državam niti mednarodnemu delavskemu gibanju, kajti tako ne ravnajo niti proti najhujšemu sovražniku socializma.
Mi ne zahtevamo od vzhodnih držav nobene pomoči in je nismo zahtevali niti prej, temveč smo zahtevali, da trgujemo na enaki podlagi, denar za denar — blago za blago, ker vemo, da je to potrebno njim prav tako kakor nam. Sedaj so prenehali celo s.tem. Mi pa bomo naše blago, če ga oni nočejo, prodali tam, kjer bomo mogli., ker ne bomo dovolili, da bi naš delovni človek zaradi tega gladoval. Mislim pa, da bo zaradi tega teže njim kakor nam, ker tudi oni potrebujejo blago. Oni so mnenja, da mi zaradi tega, ker ves čas strašijo naše narode, da gremo v imperializem, ne bomo smeli prodajati našega blaga kapitalističnim državam, marveč bomo sedeli in čakali, da se nas bodo oni usmilili. Ne, mi bomo trgovali, saj tudi oni trgujejo. Vemo, da je to, kar oni govore, samo propaganda in nič drugega in mi se tega ne bojimo.
Za naš baker, svinec in druge rude, ki jih bomo prodali zapadu, bomo dobili valuto in kupili stroje ter druge stvari, ki so nam potrebne. S temi stroji bomo gradili socializem tukaj pri nas. Mislim pa, da tam niso tako nespametni, da ne bi vzeli od nas tistega, kar jim je potrebno. Z zapadom imamo in navezujemo gospodarske stike brez kakršnih koli političnih koncesij, in to je danes znano. Ko prodajamo naš baker in kupujemo stroje, ne prodajamo svoje zavesti in svoje duše, marveč samo baker.
Tovariši in tovarišice! Slišali ste in sedaj mnogo pišejo in govore o posojilih. Govorili smo, ko so prej pisali o posojilih, da to ni res in to ni bilo
II. kongres SSF v Milanu je končal svoje delo
Razglas II. svetovnega sindikalnega kongresa za obrambo miru, demokratičnih pravic in ekonomskih koristi delavcev, za okrepitev enotnosti delavskega razreda
Svetovna sindikalna federacija krepi mednarodno solidarnost delavcev
Drugi kongres Svetovne sindikalne federacije v Milanu se ie minuli petek končal z izvolitvijo članov novega izvršnega biroja SSF ter s sprejetjem resolucije in razglasa delavcem vsega sveta.
Na dopoldanski seji novega izvršnega odbora so bili soglasno izvoljeni za predsednika Svetovne sindikalne federacije D i Vittorio (Italija), za podpredsednike: K u z n j e e o v (Sovjetska zveza), L cap (Francija), L i u (Kitajska), To le dan o (Latinska Amerika) in drugi, za tajnika pa G eb er t (Poljska), Rostovski (Sovjetska zveza). Dve podpredsedniški in eno tajniško mesto je rezervirano za predstavnike sindikalnih organizacij ZDA in Velike Britanije. Vsi novo izvoljeni voditelji SSF tvorijo z generalnim tajnikom Louisom S a i 11 a n t o m na čelu nov izvršni odbor SSF.
V desetih dneh dela je kongres, ki je proučeval vprašanja življenjske važnosti za delavce vsega sveta, znova manifestiral enotnost mednarodnega sindikalnega gibanja, kar predstavlja nov hud udarec skupini razbijačev iz ameriškega Kongresa industrijskih organizacij in britanskih Trade Unionov. Enodušuost vseh izdanih sklepov in resolucij dokazuje vnovič nezlomljivo enotnost mednarodnega proletariata v njegovi vsakodnevni borbi za mir in demokracijo na svetu.
Na zaključni seji ie kongres s oglasno sprejel štiri resolucije in naslednji razglas:
Delavci, delavke, delovni ljudje vseh držav!
Na vas se obračajo predstavniki 71,5 milijonov članov sindikatov, zbranih v Milanu na drugem svetovnem sindikalnem kongresu. Prispeli smo na ta kongres iz vseh krajev sveta, da bi obravnavali najvažnejše probleme mednarodnega sindikalnega, gibanja, vprašanja izboljšanja ekonomskih in socialnih razmer delovnih ljudi, zajamčenja njihovih demokratičnih pravic, miru in prijateljstva med narodi. Minila so že skoraj štiri leta, odkar je bil sklican prvi svetovni sindikalni kongres v Parizu. Bilo je oktobra 1945. Na tem kongresu je nastala SSF, ki zbira v svojih vrstah sindikate domala vseh držav ne glede na raso, narodnost, politično ali versko prepričanje.
Prvikrat v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja so delovni ljudje vsega sveta s skupnim naporom ustvarili resnično močno in svetovno sindikalno zvezo. Ker SSF ne pozna nikakršne plemenske, verske ali politične diskriminacije, ker zbira v svojih vrstah delovne ljudi vseh dežel in celin, je in bo ostala edina resnična mednarodna sindikalna. organizacija. Nič Ln nihče nam ne more vzeti našega predstavniškega značaja in naziva — Svetovna sindikalna federacija. SSF je velika zmaga delavskega razreda, saj je moč tega razreda v njegovi enotnosti. SSF je s svojim delom za obrambo življenjskih koristi delovnih ljudi dokazala, da je najzanesljivejši čuvar koristi delovnih ljudi. SSF varuje pravice sindikatov, bori se za načelo »enaka nagrada za enako delo«, bori se proti vsem oblikam zapostavljanja. SSF se nenehoma bori za zahteve delavskega razreda, ki so življenjske važnosti, za napredno socialno zakonodajo, socialno zavarovanje na breme države in delodajalcev, za zagotovitev dela za vse dela zmožne, ukinitev protidelavskih zakonov. SSF odločno nastopa proti preganjanju sindikatov in sindikalnih voditeljev v kapitalističnih in kolonialnih deželah; brani borce za stvar delavskega razreda in podpira delovne ljudi kolonialnih dežel v njihovi pravični borbi za nacionalno osvoboditev in neodvisnost. SSF razvija in krepi vzajemno sodelovanje in mednarodno solidarnost delavcev. Ona ustanavlja mednarodna združenja sindikatov po gospodarskih panogah (strokovni oddelki SSF), da bi tako kar najbolj učinkovito branila koristi delovnih ljudi raznih strok.
V korist miru in mednarodne varnosti SSF odločno nastopa proti fašističnemu režimu v Španiji in Grčiji in dela na tem, da se ustvari hitra in učinkovita demilitarizacija in demokratizacija Nemčije in Japonske, kar je nujen pogoj za mir in varnost narodov. SŠF dejansko sodeluje v ljudskem gibanju pristašev miru ter stoji na čelu borbe delavskega razreda za trden in trajen mir proti netilcem nove vojne.
Ročni in umski delavci! SSF razvija sedaj svojo dejavnost v zapletenem mednarodnem položaju in v trenutku, ko skušajo imperialisti povzročiti nov svetovni požar. Svobodoljubni narodi, ki so prelivali5 svojo kri za zmago nad fašiz-
res. Danes pa je resnica, da iščemo in da bomo vzeli posojilo, če nam ga bodo hoteli dati, ker nam je posojilo potrebno, dajanje posojila pa bo koristno tudi tistim, ki .ga bodo dali, kajti z njegovo pomočjo bomo kupovali razno njihovo blago in stroje. Za to posojilo ne nameravamo kupovati topov, tankov in drugega orožja, temveč kmetijske stroje, stroje za naše rudnike in tovarne, da bi naši ljudje laže delali, prav tako pa. tudi. razne predmete za široko , potrošnjo itd. Če nam bodo dali posojilo ob teh pogojih, je dobro, če pa ne, nam ga ni treba. Tudi brez njega se bomo prebili.
To bi vam imel povedati o naši zunanji politiki. Ne dajte.se zavesti jio raznih pripovedovanjih, in klepetanjih raznih radijskih postaj. Tu na kraju, samem vidite vsakdanjo stvarnost. Vi najbolje vidite in veste, kaj in kako je pri nas, nam pa je do vašega mnenja in do ničesar drugega. Ta resnica in to vaše mnenje bo prodrlo do zadnjega kotička na zemeljski obli in vsak delovni človek bo zvedel za vaše mnenje, za našo stvarnost, za resnico, za katero se borimo, in pod geslom borbe za resnico, za izpolnitev petletnega plana, za socializem bomo tudi zmagali.
Naj živi naša Federativna ljudska republika Jugoslavija!
mom, so pričakovali boljšo bodočnost in napredek. Upali so, da svetu naposled ne bo več grozila nova vojna. Verovali so, da bo mednarodno prijateljsko sodelovanje uresničeno, da bo uresničeno načelo popolne zaposlitve in dosežena nedotakljivost demokratičnih pravic in svoboščin.
Vlade kapitalističnih držav pa so brez sramu pozabile na svoje obljube, ki so jih slovesno dale med vojno. Solze vdov in sirot se še niso posušile. Mesta in vasi, ki so jih fašisti razdejali, so še v ruševinah, a imperialisti že pripravljajo novo vojno in skušajo zavladati nad vsem svetom. Vojna je za kapitaliste vir velikanske bogatitve. V ZDA in v celi vrsti drugih kapitalističnih držav se je pričela divja dirka v oboroževanju. Kapitalisti skušajo prevaliti najtežje breme izdatkov za vojsko na delavski razred in delovne ljudi. Inflacija narašča, davki se večajo, cene glavnih življenjskih predmetov rasejo v nedogled. Hkrati plače stalno padajo, armada brezposelnih pa se veča in je že danes dosegla število 10 milijonov.
Politika imperialistov se najočitneje izraža v tako imenovanem Marshallovem načrtu in atlantskem paktu, ki služita njihovim smotrom — ekonomskemu in političnemu zasužnjevanju narodov. Onadva sta orodje za izvedbo napadalnih načrtov netilcev nove vojne. Marshallov načrt pomeni zapiranje tovarn, povečanje brezposelnosti, bedo širokih ljudskih m no-žic. Marshallov načrt pomeni izgubo neodvisnosti, tepta suverenost zapadno-evropskih držav. Marshallov načrt pomeni za delavce ZDA nova bremena in nove omejitve. Atlantski pakt je, pakt, s katerim napadalne sile pripravljajo novo svetovno vojno, pomeni zaroto proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. To je pakt za dušitev demokratičnega gibanja in narodnoosvobodilnih gibanj po vsem svetu. Ko pripravljajo novo vojno, streme imperialisti za tem, da bi razbili delavsko gibanje; izdajajo protidelavske zakone in izvajajo politično nasilje proti sindikatom. Da bi uresničili svoje zločinske načrte, skušajo imperialisti štreti mednarodno enotnost delovnih ljudi in vnesti v vrste delavskega razreda sleherne države neslogo in razsulo.
V SSF je bilo nekaj ljudi, ki so zaman skušali zagovarjati politiko imperialistov in vojnih hujskačev v svojih državah. Predstavniki britanskih Trade Unionov in ameriškega Kongresa industrijskih organizacij, ki so zavzemali stališče nasprotno koristim ljudstva, so skušali hkrati omrtvičiti dejavnost Svetovne sindikalne federacije. Na vse načine so se upirali enotnosti nemških sindikatov, onemogočali pomoč delavskemu gibanju kolonialnih dežel, zavirali ustanavljanje strokovnih oddelkov ter dosledno nasprotovali načelom »Enaka' plača za enako deloc. Njih smoter je bil likvidirati Svetovno sindikalno federacijo in izpodkopati mednarodno delavsko enotnost. Ko so vsi ti poskusi propadli, so Deakin, Carry in Coopers grobo kršeč demokratična načela in ne da bi vprašali za mnenje delavce svojih dežel, izjavili, da zapuščajo SSF Da bi napravili protiutež SSF, si danes prizadevajo ustanoviti raz-kolniško organizacijo ter tako dezorgani-
zirati in razbliniti delavske vrste pred ofenzivo monopolov na interese delovnih ljudi. Takšna cepitev delavskih sil, katere pobudniki so sovražniki miru in do« lavskega razreda, je nujno obsojena na propast. Nikomur ne bo uspelo uničiti SSF.
Kongree je trdno prepričan, da bodo vse te spletke sovražnikov mednarodnega delavskega razreda klavrno propadle. Zločinskim načrtom imperialistov in njihovih hlapcev stoji nasproti nezlomljiva volja za mir, enotnost' in sodelovanje sto milijonov mož in žena v vseh deželah sveta. Sile demokracije, ki se bore za mir, so velike in močne. Neprimerno močnejše so od sile reakcije in v stanju* da jih ukrotijo. Sile braniteljev miru se naslanjajo na močno demokratično delavsko gibanje, na čedalje večje narodnoosvobodilno gibanje v kolonijah in odvisnih deželah, na poštene ljudi, pristaše miru in napredka. Skupna naloga — naloga vseh delovnih ljudi sveta je, postaviti nepremostljive zapreke proti spletkam in nakanam netilcev vojne in zadati poslednji udarec nesramnim načrtom imperialistov.
Ob soglasnem sprejetju sklepov Svetovnega kongresa pristašev miru vam pošiljamo plameneči poziv:
»Razvijajte široko dejavnost v korist obrambe miru! Izdelajte konkreten program za akcijo, ki bi bila dostopna širokim množicam delovnih ljudi! Združujte se ne glede na raso, vero ali prepričanje, ker le tako bo naš progra.it zmagal.. Tam, kjer so za to dani pogoji* organizirajte v podjetjih in ustanovah komiteje za obrambo miru, zbirajte v njihovih vrstah vse delovne ljudi in delavce — umske in ročne! SSF j® sklenila, da bo stalnemu komiteju pristašev miru predlagala uvedbo mednarodnega dne borbe in ljudskih demonstracij za mir, v prepričanju, ds izraža čustva narodov in njih voljo v borbi proti netilcem vojne. SSF poziva vse delovne ljudi, naj organizirajo *® dan z gesli borbe proti fašističnim režimom, proti kolonialnim vojnam, proti kršitvi sindikalnih pravic, za mir, svobodo in demokracijo, za okrepite^ mednarodne enotnosti delavskega razreda.
Delavci in delavke, povečajte svoj® budnost, ne pozabite, da sovražnik; enotnosti, ki služijo stvari, ki je nas^ tuja, ne bodo nikoli prenehali s svojimi poskusi zlomiti vrste delavskega razreda in da se bodo z vsemi svoji®1
silami prizadevali minirati enotnost d®'
lOVnm ljudi in to z vsemi	• ia
izzivanji. Ta enotnost je zasnovana na prostovoljnosti in na budnem sodelovanju med sindikati, ki so izven P®r* tijske organizacije delavskega razreda« Skupnost življenjskih interesov in socialnih ciljev je nad vsemi političnima ideološkimi in verskimi razlikami. R°®' ni in timski delavci! Nikdar ne pozabite, da je naše orožje enotnost, organiziranost, povezanost in medsebojna pomoč. V enotnosti in v medseboj®1 pomoči jz glavno jamstvo za zmajS® v borbi vseh delovnih ljudi za svoj® interese. Dokler bomo enotni, bom® lahko varovali naše pravice, razcepljeni in ločeni pa bi bili brez mocl v borbi proti kapitalistom. Ne pozabi‘e’ da je v preteklosti razcepljenost delavskega razreda olajšala pot fašizin® in pričetek druge svetovne vojne.
Dragi prijatelji in tovariši! Povečujte stalno svoje vrste! Krepite .sv.°J sindikalno enotnost! Naj imperialisti m njihovi hlapci vedo, da nobena stva-ne more zlomiti volje delavskega razreda, da ostane enoten v borbi za m1" za svobodo in za svoje življenjske *®‘ terese.
Naj živi mednarodna enotnost delavskega razreda! Živela Svetovna sj"* dikalna federacija, aktivni in dosled®, borec za trden mir in prijateljstvo me® narodi, za boljšo prihodnost človeštva’
Na koncu svojega dela je kongres sptif jel resolucijo o vprašanju strokovnih delkov SSF, resolucijo o splošni politi" in borbi SSF za mir, demokratične p1"3' vice narodov in mednarodno sindikat®® enotnost, poslanico delavcem in član®1' sindikatov ZDA, Velike Britanije in dr® gib držav, katerih voditelji so izjav® da zapuščajo SSF.
Povratek naše de’egaeiie s kongresa SSF v Milanu
kongresu SvetovA na na ljubljanskem glav. kolodvoru pričan-
je bila
Ko se je 12 t. m. vračala naša delegacija, ki sindikalne federacije v Milanu, so jo na na ljubljauoncm «*»*. »u.uuvu. u	..
člani GO Zveze sindikatov Slovenije s predsednikom Jankom Rudolfom in i® žica članov sindikatov. Delegacija, v kateri so bili predsednik CO Zveze
V
dikatov Jugoslavije Djuro Salaj, generalni sekretar Ivan Božičevič, sekretar
Pavačič, predsednik CU sindikata državne administracije Marijan Vivoda ^ člana CO Zveze sindikatov Jugoslavije Milade Rajtar in Djuro Jakšič je g6. navdušeno pozdravljena. — Predsednik delegacije Djuro Salaj, veselo Pr®jjj nečen nad takim pozdravom, se je zahvalil za topel sprejem in je v krat nagovoru takole dejal:
»Na drugem kongresu Svetovne sindikalne federacije, ki združuje n® milijonov razredno zavednih proletarcev sveta, je prišla do največjega 1 ^s0 enotnost delavskega razreda. Poskusi angleških in ameriških razbijačev nj), uspeli, o . čemer pričajo tudi kongresu poslani pozdravi ameriških stn®' je organizacij, ki protestirajo proti vsem poskusom razdora. Naša dele„a ,,p pod vodstvom naše Komunistične partije tudi kljub vsemu obrekovanju 10 (jsko kanju, ki je bilo izraženo na samem kongresu in ki se dnevno pojavlja rar držav ljudske demokracije, manifestirala in poudarjala, da stoji naš fe\ay<aVSkeŠ> red in naša sindikalna organizacija v prvi vrsti borbe za enotnost c oStal.<‘ razreda vsega sveta. V prvih vrstah te borbe bo naš delavski rt ea	ji vi
Svoj kratki nagovor je predsednik Salaj zaključil z vzklike”1-" '>naVCjušf' enotnost delavskega razreda vsega svetal«, kar so navzoči sprejel1, z ^ovanje nim odobravanjem. Po kratkem odmoru je delegacija nadaljevala svoje P-v B.epgrad,
Uspehi slovenskih rudnikov v prvem polletju
Kolektiv tovarne dušika Ruše nadaljuje borbo za izpolnitev letnega plana
V	torek dne 12. t. m. so se zbrali v Trbovljah predstavniki slovenskih rudnikov in sindikalnih podružnic, da pregledajo rezultate in uspehe tekmovanja v prvem polletju tretjega planskega le-'3- Komisija je najprej ocenila rezultate tekmovanja za mesec junij. Rezultati te ostre in zavestne borbe naših rudarjev so naslednji:
V	prvi skupini, v kateri so samo večji rudniki, je zmagovalec premogovnik Senovo, ki je dosegel mesečni plan '11.5%. Storilnost na moža je povišana kapram planu za 14.2%, proizvodnji stroški so bili 4.5% nižji.
Drugi rudnik ali prvi med rudniki barvnih kovin je rudnik Mežica, ki je Proizvodni plan dosegel 107.14% in ima Neopravičenih izostankov 0.43%. Kot ,retji je proizvodnja nafte Dolnja Lendava, ki je plan proizvodnje nafte dosegel 107.8%, neopravičenih izostankov je 0.74%. Nato sledi rudnik Idrija, ki je plan dosegel 107.09%. Nato premogovnik Trbovlje, ki je plan dosegel 104.9%, Zagorje, ki je plan dosegel 103.5%, Hrastnik in Velenje.
V	drugi skupini je v juniju bil najboljši premogovnik Št. ]anž Krmelj, ki je svojo plansko nalogo izvršil 116.7%. Drugi je premogovnik Kanižarica, ki je
plan dosegel 114%, nato sledijo Laško, Pečovnik, Liboje, Zabukovca in Kočevje.
Med manjšimi rudniki so poslali po-poročilo Timov, ki je dosegel proizvodni plan 120% in je zasedel prvo mesto. Sledi Ilirska Bistrica, ki je plan dosegla 101.7%.
V	polletnem tekmovanju ima med večjimi rudniki najboljše uspehe Rudnik Idrija, ki je plan polletja dosegel 104.49%. Drugo mesto je zasedel rudnik Mežica, ki je plan polletja dosege! v izkopnini 115%, v cinkovem koncentratu 103%, v surovem svincu 110%, v rafiniranem svincu 108%, v svinčenem koncentratu 89%. Kot tretji ali prvi premogovnik Slovenije je Senovo, ki je polletni plan dosegel 105.5%. Nato sledi premogovnik Trbovlje, ki je polletni plan dosegel 104.6%, Zagorje, ki je izvršil polletni plan 101.6%, Velenje 100.1%, Hrastnik 100.4% in Lendava 97.3 odstotke.
V	drugi skupini pa vodi premogovnik Krmelj-Ši. ]anž, ki je polletni plan izvršil kot prvi slovenski rudnik, to je 27 dni pred rokom in dosegel plan 117.7%. Drugi je premogovnik Pečovnik s 108.2%. Sledi Kanižarica s 108.7%, Liboje s 104.4%, Laško 102.3%, nato Črna-Kaolin, Zabukovca-Kočevje.
Senovski rudarji vztrajajo v svojem delovnem poletu, da bodo letni plan izpolnili do 29. novembra
Premoga, čim več premoga! Tako Polagajo na srce rudarjem na proizvodih sestankih, pa tudi sami slišijo klic "{‘»in tovarn: omogočite nam nemoteno c"letovanje, nakopljite nam dovoli premoga. ki je naša kri! Brez premoga ni
^°znič Jože, Novak Alojz, Glas Karel iz rudarske številke 22
elektrifikacije, ni industrializacije, ne bi ^•ogli s takšno brzino graditi socializma x Ilaši novi Jugoslaviji, kjer rudarji s.avkajo«, kakor imenujejo informbiro-ievcj njihovo borbo za plan. ko vsakodnevno disciplinirano odhajajo pod zem-‘lo. med bogate sklade črnega diaman-*a. kjer vrtajo, odkopavajo, nakladajo in '»važajij premog za čimprejšnjo izgrad-- socializma v naši domovini.
... 1 f “enovein ie od rudnika do separa-le in naprej do železniške postaje ži-a“en promet. Neštetokrat na dan žvižga rudniški vlak. Večinoma je natovorjen s Premogom, prevaža pa tudi rudarje na delo in z dela.
Letos ie na Senovem v primeri z lanskim letom precej drugače. Letos so hredčasno začeli delati za drugo polo-rico leta. v prvem četrtletju pa so bili ujboljši med slovenskimi premogovniki. °nos kolektiva so tisti rudarji, ki so Prejeli individualne obveznosti in z nji-?* * * * vim izpolnjevanjem največ prispevali Polletni zmagi, ki je tem pomembnej-O* ker je rudnik Senovo tudi v pollet-tiajboljši slovenski premogovnik. t Rudnik Senovo mora že do 29. no-vjPibra izpolniti plan! Zakaj »mora«, bo stt° vprašal? Zato, ker so tako sklenili lvovski rudarji, ker ie to obljuba ko-bktiva, ki jo bodo tudi častno izpolnili.
dar ji vedo. da je naloga velika in i«*' zato so jo dobro premislili, zato =e tem vestneje izpolnjujejo. Od 1. do ' julija so presegli dnevne plane po-Pp^čno za 16.7 odstotka, k čemur so v ,eiUajhni meri prispevali posamezniki z zPolnjevanjem svojih individualnih ob-
izpolnila tudi Štravs Ciril in Škoberne Franc, jamska nadzornika, pa tudi Pleterski Ivan, predsednik sindikalne podružnice, in Čižmek Leopold ne zaostajata.
Prvim 14 tovarišem, ki so najprej sprejeli individualne obveznosti, so v kratkem sledili še drugi in tako je sprejelo na Senovem 32 tovarišev individualne obveznosti, ves kolektiv pa se je zavezal, da bo za predčasno izpolnitev letnega plana delal vsako tretjo nedeljo.
Celo tovariši Rihtar Viktor. Kostrevc Jože, Žaren Franc in Pozvck Anton, ki so prišli iz nadzorniške šole v Ljubljani v rudnik na dvomesečno prakso, bodo v tem času nakopali 200 ton premoga.
Izmed rudarskih številk sta najboljši številka 22 in 23. Rudarji številke 22 bodo še v tem mesecu proglašeni za udarnike. To so Župee Karel. Novak Alojz. Poznič Jože. Omerzu Mirko. Nuč Ivan in Glas Karel. Ta številka je v aprilu izpolnila normo z 122 odstotki, v maju z 133 in v juniju s 125. V številki 23 pa so najboljši: Zupančič Anton. Ajdovnik Miha, Omerzu Jože in Jankovič Ivan.
Da so v juniju presegli mesečni plan za 11.5 odstotka, izključno pri jamskih delih pa za 4.2 odstotka, je precej prispevala proizvodnja tovarišev, ki so iz-
Pomen kemične industrije za naše gospodarstvo ie ogromen. Njeni proizvodi so potrebni našemu kmetijstvu, železarski industrijii, industriji zdravil in drugim panogam nešega gospodarstva. Tega se delovni kolektiv kemične tovarne v Rušah prav dobro zaveda, zato častno izpolnjuje in presega svoje planske naloge. Polletni plan tretjega leta Titove petletke so v večini proizvodov izpolnili preldčasno. Pri ferokromu so polletni plan celo presegli za 11%. pri amenija/ku za 38%, pri kisiku za 47%, pri acetilenu za 67%, pri novem proizvodu ruške tovarne — komadu za 12 odstotkov. Najvišje pa so plan presegli pri karbanidu in kalcijevem cianidu, ki se ie izkazal kot dobro desinsekcijsko sredstvo za parnike. Povpraševanje po kalcijevem cianidu je v splošnem precejšnje, ker je tudi uspešno sredstvo za uničevanje mrčesa v poljedelstvu.
Tovarna dušika Ruše pa ni dosegla polletnega piana v proizvodnji karbida in ciamanida, ker ie delo oviralo občutno pomanjkanje električne energije. Tajko so plan karbida izpolnili le 85%, in kari ie od karbida odvisna proizvodnja cia-' nanida, so dosegli plan v ci^nanidu le s 84%. Negativno vpliva na njihov plan tudi proizvodnja žveplovega dioksida, čigar plan so izpolnili s 73%. zaradi pomanjkanja embalaže, ki io imajo koristniki še na zalogi. Letos še ni bilo vročine in zato ie tudi mami povpraševanja po tem hladilnem sredstvu.
Ogromne važnosti pa ie presežem plan pri kisiku in acetillenu, ki ga pošiljajo po vsei Jugoslaviji in ie potreben predvsem ladledelnicaim, železarnam in drugim podeitiem. Novi proizvod ruške kemične tovarne — elektrokonnto ie nadomestil prej iz inozemstva uvožen pol-fabrikait za izdelavo umetnih bmsov. Ruški kolektiv ie na ta način prispeval k predčasni izpolnitvi polletnega plana mariborske tovarne brusov »Swaty«. V tovarni so izdelali tuid celoten postopek za proizvodnjo novega proizvoda, dušikovega oksidula, ki je potreben naši medicini za narkotiziranje.
K lepim uspehom tovarne dušika tako v polletnem planu kot v proizvodnji novih proizvodov ie prispeval ves kolektiv. zlasti na še udarniki, novatorji in racionaMzatopji. Novator Ilape Drago, mojster ključavničarske delavnice, je namestili pri kompresorju posebno napravo, s čimer se prihrani 15—16 litrov olja mesečno. S premestitvijo amonične-ga hladilnika ie skrajšal delo pri montaži oziroma varjenju cevi na čelni Strani kotla od 14 na 2 dni. Novator Hape je rešil tudi vprašanje specialne mase za sklopko dvigala pri karbidni peči na ta način, da ie izdelal zaklopko po prim-
Mladinska številka 15: Žaren Franc, Kunej Ivan, Planinc Ivan, Žafran Martin
polnjovali sprejete individualne obveznosti. Iz mehaničnih delavnic senovske-ga rudnika ima velike zasluge za dober prevoz Švigelj Franc, ki popravlja jamske lokomotive in vedno pravočasno izvršuje vsa popravila, čeprav često primanjkuje materiala.
V mladinski številki 15 delajo sami kopači z nižjo industrijsko šolo, v mla dinski številki 6 pa so kopači tečajniki.
Ob letošnjih uspehih rudnika Šenov;-Pa se spomnimo tudi lanskega leta. ko so se borili z mnogo večjimi težavami kot letos. Lani so namreč vršili velika investicijska dela. Popravljali so še nena črtno izrabljanje rudnika v času okupa
cijo in v prvih letih po osvoboditvi, ko
so posvečali investicijam- premalo skrbi. Lani so imeli velike težave z vodo, ki je ob nalivih neštetokrat vdrla v rud-
J?*nostj. Saj so trije normirci: Medve-jek Franc. Guček Adolf in Kostrevc v®n že dosedaj izpolnili 46 odstotkov %°iih obveznosti, ki so jih sprejeli do .-g- novembra. Tem sledijo Kmetec Ivan. iz 0n!6rec’ i” inženir Peternel Branko: Polnila sta 41 odstotkov svojih obvezati. Okoli 40 odstotkov obveznosti sta
dnika Djura Salaja in ostale člane delegacije je množica članov sindikatov na ljubljanskem kolodvoru prisrčno pozdravila
Medvešek Franc, Kmetec Ivan in Kostrevc Ivan
nik, poleg tega pa .so se morali boriti s še nevarnejšim sovražnikom — ognjem, ki je lani precej razsajal in zaviral proizvodnjo. Letos pa je delo senovskih rudarjev zaradi temeljitih lanskoletnih popravil uspešnejše. Že v prvih mesecih letošnjega leta so odpravili zaostanek v planu za leto 1948. V prvem četrtletju so bili prvi v Sloveniji, kar je nedvomno tudi zasluga boljše organizacije dela in bolj gibčnega vodstva. Zmaga v prvem četrtletju je dala genovskemu kolektivu
vzpodbudo za nove delovne uspehe in tako so predčasno zaključili polletni proizvodni plan in zasedli tudi prvo mesto
v izpolnitvi polletnega plana med slovenskimi rudniki.
Ali letos v senovskem rudniku ni več polproletarcev, ki ,so lani s svojo nediscipliniranostjo Precej škodili prevodnemu planu? Da. prav isti ljudje delajo še danes, pa vendar so drugačni! Večinoma so postali Pravi proletarci, ki so jim uspehi rudniškega kolektiva v ponos in se zato skupno z vsem kolektivom trudijo, da bo letni proizvodni plan izpolnjen predčasno, to jo do 29. novembra, kakor so to obljubili.
V, ■
Udarniki razkladalne skupine

čipu avtomobilske forodne sklopke, ki jo je mogoče vsak hip zamenjati. Z raznimi manjšimi racionalizacijami pa je precej prihranil na delovni sili in materialu.
Šale Franc, kovinostrugar, ki vrši poleg strugarskih del tudi vsa specialna
Bedry Vasilij
fino-mehanična popravila, ie izdelal kalupe iz specialnega iekla za vse dele kompliciranega kisikovega ventila. — Ustvaril ie novi tip ventila za kisik, ki dosega po kakovosti izdelke svetovno znanih tvrdk. S temi ventili smo krili potrebe obnovitvene industrije v Jugoslaviji.
Noto napravo za rezanje roba pri ročnih kolesih za kisikove ventile je izdelal ključavničar Gornik Franc. Zaradi novega načina rezanja ročnih koles ie odpadlo dolgotrajno struženje, s čimer je dvignil proizvodnjo za 700%. Z novo napravo za vrtanje lukenj ie tudi dvignil proizvodnjo in skrajšal delovni čas.
Novator Golob Franc, obratni mojster v obratu plinov, ie preuredil napravo za utekočinienie amonijaka in pridobil v 10 mesecih 2229 kg amonijačne vodice. Težave pri mazanju -bata na kompresorju zaradi vnašanja luga pa ie odpravil tov. Golob z namestitvijo posebne naprave za mazanje bata, ki pod pritiskom pošilja olje v puše. Po novem načinu olje ne gre več v izgubo, ampak se nabira v tej posebni napravi. Mojster Golob je izboljšal kakovost, to ie čistočo kisika za 0.3%. dušika pa za 0.1%. Z namestitvijo paralelnega hladilnika ^in pretiladilnika na hlajen kisik je zvišal proizvodnjo ogljikove kisline za 146% in to ob isti uporabi materiala.
Med prvoborci za plan v ruški kemični tovarni ie nadalje Ajd Jože. odlikovanec z redom dela II. stopnje, ki je s svojo izredno požrtvovalnostjo in dobro organizacijo dela kot mojster raz-kladalne skupine prihranil pdietju težke tisočake, ker ie zmanjšal stroške za
stojnino železniških vagonov. Zaradi njegovih organizacijskih sposobnosti in marljivosti so odlikovanca Ajda prestavili na višje delovno mesto, za mojstra mizarske in tesarske delavnice. Trikratni udarnik, kovač pri karbidni peči Šetoric Ivan, ki s svojo veliko prakso vsako leto prispeva k predčasni izvršitvi zimskega remonta karbidne peči, ie nosilec medalje dela; 67 letni Bedrv Vasilij pa je odlikovan z redom dela III. stopnje.
Mladina ie najbolj delavna v pogledu ljudske tehnike. Dobro dela fotoamater-ski krožek, člani avto-moto krožka pa si sami sestavljajo osebni avtomobil, na katerem se bodo naučili šofirati. Radioamaterski krožek pa bi lahko več pomagal pri ozvočenju tovarne, kar so izvršili do 1. julija.
Tudi prostovoljno delo ie v ruškem kolektivu razgibano. Pomanjkanje delovne sile na ekonomiji dobro rešujejo: junija so ustanovili 8 nameščemskih brigad za delo na ekonomiji. Najboljša brigada ie brigada Pohlina Jauka, ki je sam opravil v enem mesecu nad 70 ur prostovoljnega dela. Okrog 5000 ur prostovoljnega dela v pomoč tovarni pa so opravili tudi gojenci industrijske šole.
Industrijska šola v Rušah, ki vzgaja kader za kemično industrijo vse Jugoslavije. je letošnje eolsko leto uspešno zaključila. Nekaj učencev bo odšlo na delo v druge republike, nekaj pa jih bo prakticiralo v Rušah, da bodo tako postali mojstri v kemični in elektrokemični stroki.
Po izpolnitvi polletnega plana v Rušah z nezmanjšanim poletom izpolnjujejo letni plan. O tej borbi pričajo številke iz prvih dni druge polovice leta,
Šetorič Ivan
ko so presegli plan v kisiku povprečno za 50%, acetilena za 29%, ciananida za 9%. plan apna pa so že presegli za 6%. Izpolnjevanje in preseganje dnevnih planov v drugi polovici leta 1949 je obenem najboljše jamstvo, da bodo letni proizvodni plan pravočasno dosegli in tudi presegli.
Praznik kočevskih rudarjev-udarnikov
V nedeljo 3. t. m. so na rudniku Kočevje proglasili ^rudarje udarnike-Slovesnost se je vršila v rudniški restavraciji, ki je bila za ta dan že povečana i'n popolnoma urejena.
Proglašenih je bilo 15 udarnikov, petnajst najboljših borcev za socializem pri našem podjetju. Na slovestno-sti so bili udarniki deležni splošnega priznanja in vsi' govorniki so poudarjali, da bi bil prav po zaslugi teh udarnikov polletni plan izpolnjen, če ne bi posegla vmes višja sila — večji defekt. Gotovo pa je, da bi bil plan vseeno dosežen, če bi' se svojih dolžnosti vsi tako zavedali, kot udarniki. Zato se bomo neizprosno borili proti tako imenovanim »plavmaharjem«, ki se s svojimi neopravičeniuti izostanki malodane posmehujejo našim poštenim delavcem, istočasno pa na njihov račun žive.
Predsednik sindikalne podružnice je poudaril delo in zasluge udarnikov, da se pri' nas udarniki premalo popularizirajo. Škoda, da na slovesnosti ni bilo predstavnikov informbirojevskih držav, ker bi imeli priliko slišati' o rudarskih »štrajkih« v Jugoslaviji in o svoji »kritični« trgovini z Jugoslavijo. Slišali bi lahko, kako »kritično« sp izkoriščali jugoslovanske narode s svojilni ničvrednimi dobavami, kako »kritično« s0 hujskali proti naši obla-
sti, kako »kritično« so prodajali koroške Slovence, niti po 50.000 din z-a »komad«...
Naši udarniki odgovarjajo na vse krivice, klevete in sabotaže jasno in brez oklevanja.
Opozorilo
sindikalnim podružnicam
Od direkcije železnic prejemamo pri-iožbe, da nalete kontrolni organi ob reviziji dostikrat na potnike z objavami (za znižano voznino) stare izdaje, t. j. iz leta 1947. V takšnih primerih morajo člani sindikata plačati polno voznino in kazen, čeprav sami niso krivi, temveč podružnica, ki iim ie izdala neuporabno objavo.
Zato naj vse sindikalne podružnice, ki imajo še objave, izdane leta 1947, te takoj uničijo. V bodoče smejo podružnice izdajati le objave, izdane v letu 1948^ in 1949.
Nekatere sindikalne podružnice se branijo izdajati posebno objavo svojcem družine, bodisi ker je član sam že prejel objavo, bodisi ker ie zadržan in namerava iti pozneje na dopust kot družina. Tako ravnanje ie nepravilno in so podružnice dolžne izdajati objave tudi posebej svojcem družine, čeprav ne potujejo skupno s članom.
Plenum Glavnega odbora OF nalaga tndi sindikatom važne in stalne naloge
Dne 7. julija je zasedal plenum Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Plenum je razpravljal o sedanjih nalogah OF in je na koncu svojega dela sprejel resolucijo o nalogah Fronte. Resolucija govori v začetku, da morajo kot svojo osnovno nalogo organizacije OF — torej tudi' sindikati! — smatrati politično delo z množicami, kajti Fronta je izrazit politični faktor.
To stalno sistematično in konkretno politično delo mora Osvobodilna fronte stalno krepiti, ker je prav od političnega dela odvisno oblikovanje našega delovnega človeka v socialističnem patriotizmu. V naši ljudski revoluciji mora Osvobodilna fronta zlasti politično spremljati in biti prva, ki bo razlagala ukrepe ljudske oblasti, predvsem pa razlagati smer razvoja države, ki prehajd iz agrarne v industrijsko. Kulturni dvig in dvig materialne ravni našega človeka, to je perspektiva našega razvoja, naše petletke, naše izgradnje socializma, kar pomeni hkrati tudi utrjevanje gospodarske moči, obrambne sposobnosti m neodvisnosti naše države. Zlasti je politično delo potrebno na naši vasi, kjer se prelamlja stoletna tradicija zaostalosti, kjer se je dosedanji način dela in življenja preživel in postaja razvoju nasproten-
Prav za politično delo na vasi se morajo sindikalne organizacije še bolj in stalno zanimati- Miselnost zavestnega socialističnega delavca v tovarnah mora nenehno izžarevati iz tovaren v vasi, mora nenehno naskakovati s prepričevanjem zaostalost podeželja z osnovno mislijo, da tovarni izvršitev plana ne koristi mnogo, če ne borno istočasno tudi na vasi pomagali graditi socializma. O oblikah političnega dela sindikatov na vasi' smo v našem listu že mnogo pisali. Ta naloga je stalna, ne kampanjska, zato moramo stalno o nji razmišljati in jo tudi stalno v vasi izpolnjevati.
Pri političnem delu se morajo organizacije Osvobodilne fronte zlasti izogibati kampanjskemu načinu dela, ki povzroča namesto stalnosti, kontinuitete in stopnjevanja politizacije terena nihanje in zaletavost pri delu samem-Zlasti morajo organizacije Osvobodilne fronte stopnjevati in sprejemati že uspele oblike agitacije ter se usposobiti, da bodo sovražne parole, ki vznemirjajo in demobilizirajo, že v kali zadušene in da bo zmagovala ofenzivnost Fronte, še veliko bolj kakor _ doslej mora Fronta politično utrjevati in razlagati nove gospodarske uspehe socialistične graditve države, in to naj bo tudi osnovno orožje za pojasnjevanje informbirojevske kampanje proti novi Jugoslaviji, v kateri so se znašli predstavniki socialistične ZSSR in dežel ljudske demokracije v isti vrsti z zakletimi sovražniki socializma. Pojasnjevanje ozadja napada Informbiroja mora biti stalna skrb organizacij OF, ki morajo nazorno kazati razliko med marksizmom v besedah Informbiroja in marksizmom v dejanjih naših delovnih množic. Politično visoko zgrajena Fronta mora razvijati budnost /v svojem članstvu, obračunati z odkritimi in prikritimi sovražnik; socializma, razkrinkati mora špekulante in oportuniste v borbi za uspešno graditev socializma z lastnimi silami, v borbi za pravilne odnose med socialističnimi državami, proti revizionizmu v delavskem gibanju.
Nadalje govori resolucija zlasti o perečem vprašanju, delovne sile in pravi takole:
Ker je v našem gospodarstvu skrajno pereče vprašanje delovne sile, mora Osvobodilna fronta začeti s še bolj intenzivno borbo za usmerjanje vseh še ne izkoriščenih rezerv delovne sile s podeželja v industrijo. Te naloge ne smejo organizacije smatrati kot kampanjsko in tehnično, -ampak kot stalno politično nalogo ter jo povezovati s pravilnim reševanjem ostalih gospodarskih nalog na vasi- V ta namen je treba mobilizirati ves frontni aktiv, ki naj s širokim političnim delom in_ propagando, ob pravilnem usmerjanju ekonomskih ukrepov na vasi, pojasnju-
9. julija se je vršil občni zbor Republiškega odbora zdravstvenih in socialnih ustanov, katerega se je poleg delegatov udeležil tudi minister za zdravstvo LRS tov. Kržišnik.
V uvodu je tov. minister nakazal osnovne naloge zdravstvene službe, za tem pa je tajnica Republiškega odbora zdravstvenih in socialnih ustanov analizirala dosedanje uspehe in tudi napake v organizacijskem delu sindikalnih podružnic.
Uspehi naših zdravstvenih ustanov so v zadnjem času posebno vidni, število sprejetih in ozdravljenih bolnikov je v primeri s prejšnjim letom znatno večje, prav tako tudi število ambulantnih pregledov.
Vodstva naših ustanov in sindikalnih organizacij so pravilno razumela tudi dviganje strokovnih kadrov. Odlične uspehe je imela v usposabljanju novega medicinskega naraščaja Medicinska fakulteta v Ljubljani. S svojim delom je sindikalna organizacija Medicinske fakultete v Ljubljani pokazala, kako velike uspehe je možno doseči s pravilno povezavo med upravnim vodstvom in sindikalno podružnico.
Tudi nekateri drugi kolektivi zdravstvene službe so ^dosegli lepe uspehe, vendar niso posvečali dovolj pozornosti evidenci o doseženih uspehih.
Slabo pa so delale sindikalne podruž-
Izboljšanje kakovosti —
važna naloga usnjarsko-predelovalne industrije
je pomen naše industrije, gradenj in gozdarstva za izpolnitev petletke in dvig blaginje ter gospodarske moči v naši državi- Delavci, ki stanujejo na vasi, morajo biti najboljša pomoč pri pritegovanju nove delovne sile. Zaostriti morajo borbo proti vsem oportunističnim tendencam, proti nesistematičnemu in nepolitičnemu izvajanju te naloge. Povezano s sindikalno orga nizacijo in samim vodstvom tovarn, naj se sprejemajo na vasi obveznosti za pravočasno zadostitev potreb delovne sile za posamezna delovna mesta Pri vsem tem pa je strogo upoštevati prncip prostovoljnosti in prepričeva nja.
Fronta bo sistematično organizirala frontne brigade za pomoč v gozdarstvu, gradnjah, kmetijstvu itd. ter skrbela, da bo aktivizacija frontovcev slonela na dobri politični pripravi te* sistematično razvijala politično-vzgojno delo v brigadah.
Vprašanje delovne sile, nenehno vključevanje noVih delovnih moči v našo industri jo, je prav tako ena perečih, stalnih nalog sindikatov. Zlasti sindikalne organizacije v Slov. Primorju, ki so zelo zaostale v delu na-pram sindikalnimi organizacijam v ostali Sloveniji, bodo morale v tej smeri razviti vse svoje sile. Zaradi' 25-1-etnega suženjstva pod tujčev« peto. je v tamkajšnjih delovnih ljudeh ostalo še precej predsodkov za delo v industriji izven domačega kraja- Sistematično politično prepričevanje zaostalega dela prebivalstva Slov- Primorja ni le nujna, temveč tudi stalna naloga sindikatov.
Resolucija govori nadalje o noV:h oblikah dela za dvig kmetijske proizvodnje z ozirom na nagel tempo industrializacije pri graditvi socializma v naši državi.
To bomo omogočili s planskim, kolektivnim obdelovanjem zemlje v zadrugah. Naše gospodarstvo zahteva, posebno sedaj, več delavcev v industriji, hkrati pa več pridelkov za njihovo prehrano. Tn bodo organizacije Fronte pomagale z ustanavljanjem nižjih, bolj dostopnih oblik obdelovalnih zadrug, nato pa s pravilnim političnim delom v njih poskrbele za prehod k zadrugam višje oblike in vsebine. V že ustanovljenih zadrugah mora biti Fronta tista, ki kaže perspektivo razvoja zadruge. Fronta mora prav tako sodelovati in dajati pobudo pri ustanavljanju živinorejskih farm in ekonomij.
Fronta mora zaostriti borbo proti lokalpatriotizmu v samih zadrugah, skrbeti za izkoriščanje vseh možnosti za dvig materialne baze zadrug, kar bo omogočalo izpolnjevanje obveznosti do države. Z utrditvijo okrajnih za družnih centrov bo Fronta lahko nudila razvoju zadružništva vso potreb no pomoč.
Organizacije Osvobodilne fronte morajo zaostriti borbo proti birokratskemu in partikularističnemu izvajanju gospodarskih ukrepov, skrbeti za pravilno in pravočasno tolmačenje njihove politične vsebine, za tolmačenje bistva davčne politike, odkupov, obveznih voženj lesa, razdeljevanje živilskih nakaznic ter zagotoviti dobro in pravočasno izvedbo vseh gospodarskih nalog na vasi.
Po vaseh organizira Fronta vaške brigade, katere bodo v okviru kmetijskih zadrug s kolektivnim organiziranim delom in medsebojno pomočjo izpolnjevale naloge v kmetijstvu, obenem pa sproščale vso odvisno delovno silo-
Ko govorni nato resolucija o važnosti ljudske inšpekcije za vsakdanje potrebe delovnih množic in o ostalih važnih problemih, kot o utrditvi Fronte, o vključevan ju novih članov, o pomoči osnovnim frontnim organizacijam, zla • s ti še poudarja:
Vse organizacije Osvobodilne fronte morajo tesno sodelovati in koordinirati delo z ostalimi množičnimi organizacijami. Prav tako morajo delati z vsemi društvi, v njih izvajati politično linijo in jih aktivirati pri graditvi socializma.
Na II. kongresu sindikata delavcev in nameščencev usnjarsko-predelovalne industrije Jugoslavije v Zagrebu je govoril minister za lahko industrijo vlade FLRJ Josip Gazi. Med drugim je omenil, kako so imperialisti na vse načine poskušali razbiti našo enotnost in onemogočiti socialistično izgradnjo pri nas. Po resoluciji' Informbiroja pa so začeli z borbo proti socialistični Jugoslaviji tudi voditelji komunističnih partij Sovjetske zveze in inform-birojevskih držav.
Ko je govoril o uspehih naše industrije usnja, obutve in gumija, je dejal, da smo pri tem dosegli dobre rezultate. Primer socialističnega prizadevanja naših delovnih ljudi je prav industrija usnja in gumija, ki je kljub velikim težavam izpolnila polletni plan s 102%. Letni plan zvezne industrije usnja im gumija je v primeri s prejšnjim letom povišan za 18-5% in tako povišan plan je direkcija do sedaj izpolnila z 51.5%.
Socialistična izgradnja zahteva stalno dviganje proizvodnosti dela, prav tako pa zahteva tudi izboljšanje kakovosti, ki še vedno ne ustreza zahtevam potrošnikov. Naša najodročnejša zahteva in cilj je, da poleg količinskega povišanja, dosežemo tudi izboljšanje kakovosti, da bo obutev okusneje izdelana in trpežnejša. Vzrok slabe kakovosti obutve je v sami izdelavi. Kombinat v Borovu proizvaja po popolnoma mehaniziranem tekočem sistemu, čigar prednost je velika proizvodnja, kakovost pa je odvisna od enakomernosti usnja in drugih pomožnih sredstev ter od spretnosti delavcev. Kakovost je odvisna tudi od stalnosti delovne sile, s čimer pa se v Borovu ne morejo pohvaliti, nasprotno fluktuacija je zelo velika. Podjetja se morajo boriti za strokovno usposabljanje novih delavcev im bolj nadzirati proizvodnjo. Temu vprašanju pa posvečajo uprave premalo pozornosti. V borbi za kakovost v usn j a r sko -pr edelovaln i industriji je dragocena tudi pomoč sindikatov, zato ee morajo prav po kongresu neizprosno boriti proti' napakam in malomarnostim pri izdelavi obutve. Velike količine obutve in izpolnitev plana
po količini imajo pomen le tedaj, če je obutev udobna in trpežna. Vso skrb je treba posvečati tudi dvigu strokovnosti usnjarskih delavcev in priučene delavce usposobiti in dvigniti na strokovno raven delavcev usnjarjev. Preizkušeni mojstri naj prenašajo svoje znanje na ves kolektiv in tudi druga usnjarska podjetja.
Minister Gazi je nadalje govoril o potrebi' povečanja asortimaua usnja v barvah in važnosti odkupa svinjskih kož. Po njegovem govoru je v imenu CO ZSJ pozdravil kongres član CO Gr ga Jankez.
Dejal je, da uspehi, doseženi v letošnjem prvem polletju, in uspehi, doseženi v prejšnjih letih, jasno dokazujejo irealnost našega petletnega plana in odločno pobijajo vse klevetnike in malodušneže. Na podlagi do sedaj doseženih izkušenj pa morajo sindikalne organizacije skrbeti za enakomerno izpolnjevanje planskih nalog, kajti prav zaradi kampanjskega izpolnjevanja plana, nekatera podjetja ob koncu polletja dosežejo plan le s pospešenim delom in podaljšanjem delovnega časa.
O delu sindikata delavcev in nameščencev usnjarsko-predelovalne industrije od I. do II. kongresa je poročal sekretar Centralne uprave Ivan Horvat. Poleg drugih vprašanj je obravnaval tudi vprašanje socialističnega tekmovanja, ki se je začelo leta
1947	z uvedbo brigadnega načina dela. V podjetju »29. novembar«, kombinat Borovo, Šimeckfi - Zagreb, Standard Kranj in v številnih drugih, kjer so pravilno razumeli pomen brigadnega načina dela, so dosegli lepe uspehe. Ker pa povsod temu vprašanju niso posvečali dovolj pozornosti, je leta
1948	delalo po brigajdnem načinu dela le 50% podjetij, letos pa je uvedlo brigadni način dela še 20% podjetij.
Proizvodnost dela se je od leta 1946 do danes dvignila za 92.9%, v kakovosti pa so dosegli velike uspehe kolektivi tovarne usnja Šoštanj, tovarne obutve Triglav, tovarna Šimecki in vrsta drugih. Po normah dela danes 72% delavcev usnjarsko-predelovalne industrije, pa tudi v kulturno-prosvet-nem delu so dosegli lepe uspehe.
Tretje plenarno zasedanje okrajnega sveta sindikatov v Celju
Na podlagi poročil, rezultatov in diskusije na tretjem plenumu okrajnega sveta sindikatov v Celju so ugotovili, da so polletni uspehi po naših podjetjih dobri: v železarni štore so z notranjim planom dosegli zadano nalogo s 112.40%; uspehi v tovarni hla-čevine v Celju, tovarni sadnih sokov ter drugih republiških im loikalnih podjetjih so dokaz, da so sindikalne podružnice storile svoje dolžnosti. Odlikovanci z medaljo dela, in udarniki v tovarni emajlirane posode, v Štorah, tovarni sadnih sokov, hlače vini so bili v prvih vrstah za izpolnitev polletnega plana.
Kljub uspehom pa se še ne smemo zadovoljiti s sedanjem delom. Nujno je poživiti komisijo za racionalizacije in iznajdbe, ki je skupno z ljudsko tehniko dosegla lepe uspehe, vendar bi moral; uresničiti' še mrtve predloge naših najboljših delavcev.
Komisija za zaščito dela, s es to j eča se iz enega samega aktivnega člana seveda ni mogla pokazati uspehov. Nov
dotok vedno novih in novih delavcev, predvsem s podeželja, nalaga plenumu, da tej komisiji, ki mora skrbeti za zdravje in varstvo delovnih ljudi, posvečajo vso pozornost in jo v najkrajšem času aktivizirajo.
V diskusiji, ki je nekatere probleme podrobno razsvetlila, so poudarili važnost kulturno-prosvetnega in poli-
Betonski tehnikum i Mariboru
je uspešno zaključi I. delovno leto
Pretekli teden smo imeli priliko prisostvovati za naš delavski razred, zelo pomembni svečanosti. Slušatelji in profesorji Delavskega tehnikama v Mariboru so proslavili zaključek prvega leta plodonosnega dela te ustanove, ki je izrazit otrok naše ljudske revolucije in hotenja naše ljudske oblasti — dvigniti iz vrst delavskega razreda visoko kvalificirane kadre, da bodo sposobni sprejeti tudi najodgovornejše komandne položaje v našem gospodarstvu.	'z 41
Uspehi prvega leta delovanja Delavskega tehnikuma, ki so kljub začetnim težavam in pomanjkanju tozadevnih izkušenj, prav sijajni, kažejo, kako neizčrpne umske sile se skrivajo v naših delavcih, ki prihajajo dnevno de izraza v racionalizacijah in iznajdbah ter udarništvu. Od 172 slušateljev, so razen treh, vsi delavci, ki so se izučili ali pa priučili raznih poklicev. Številni so si šele v večerni gimnaziji pridobili potrebno šolsko predizobraz-bo za vstop na Delavski tehnikum. Večina izmed njih je okusila nn svojih plečih trnkost kapitalistične politike, zatiranja in dušenja domačega kadra, zlasti iz delavskih vrst.
V okrilju Delavskega tehnikama v Mariboru je 5 odsekov in sicer: strojni, elektrotehnični, lesnoindustrijski, tekstilni in kemijsko tehnološki odsek-Učna snov je popolnoma enaka učr.i snovi na Srednji tehnični šoli- če pomislimo, da morajo slušatelji obvladati težko in obširno učno snov in pri tem delati še 6 in več ur v proizvodnji, potem bomo prtivilno razumeli veličino njihove volje, požrtvovalnosti in revolucionarne vztrajnosti, kajti od 172 slušateljev sta le dva popolnoma padla, 11 je odličnih, 47 pa prav dobrih. 76 dobrih in 16 zadostnih, ostali pa imajo popravne izpite. Najboljša učenca sta bila tov. Mešiček Alfonz in tov. Malenšek Jurij, ki imata razen one prav dobre, samo odlične ocene. Med odseki pa je najboljši tekstilni, za njim pa nista mnogo zaostajala strojni in komi jskotehnološ ki.
Ta bogata žetev je v veliki mevi tud; zasluga predavateljskega kadra, k; obstoja iz profesorjev, tehnikov iii inženirjev, zaposlenih po mariborskih šolali, tovarnah in ustanovah, ki je poleg svojega napornega dela v svoji službi še našel časa, da nesebične prenaša svoje znanje in izkušnje na slušatelje Delavskega tehnikuma. Kako široko je znala uprava D. T. mobilizirati predavateljski kader, priča dejstvo, da je predavalo na tej šoli 64 predavateljev ali na 2-84 slušateljev po 1 predavatelj, kar se je odražalo zlasti na visoki kakovost; predavanj- Ttvii upravam podjetij, ki so znale v večini primerov pravilno oceniti pomen DT za vzgojo novega tehničnega kadra, gre za ta uspeh velika zasluga, ker so dajale slušateljem DT iz svojih pod,je-
tičnega dela kot osnove za preVz^> vseh delovnih ljudi, pomen sodelovanja delavcev pri mobilizaciji nove delovne sile na vasi in borbo proti neprestanim klevetam informbirojevskih držav-
Plenum je med drugim sprejel naslednje sklepe:
Podružnicam in krajevnim odborom z obiski nuditi nenehno pomoč in na licu mesta odpravljati organizacijske in druge pomanjkljivosti. Nuditi vso pomoč pri izvolitvi najboljših članov za grupe ljudskih inšpektorjev, ki naj odpravljajo napake. Organizirati frontne brigade za sečnjo drv za široko potrošnjo.	F. K.
Delo in življenje kolektiva elektrarne Fala
Dosedanje delo sindikalnih organizacij zdravstvenih in socialnih ustanov ho treba izboljšati
niče v tistih kolektivih, ki so združevali več različnih ustanov. Tako so se pojavljale napake v vprašanju hrane, stanovanj in o higienskih prilikah.
številne nepravilnosti v zaščiti dela potrjujejo, kako malomaren odnos imajo nekatere uprave do zaposlenega osebja. Grob primer take brezbrižnosti je bil v infekcijskem oddelku celjske bolnišnice, kjer kljub večkratnemu opozorilu niso razkuževali perila, ki se je dajalo v skupno pranje.
Tudi zaščita uslužbencev in^ ureditev delovnega časa je ponekod še precej pereča. Tako se nočna dežurna služba strežnega osebja v bolnišnicah vrši včasih neprekinjeno dva do tri mesece in je zaradi tega osebje odrezano od vsega strokovnega in sindikalnega dela ter tudi kulturnega življenja. Take primere je treba čimprej odpraviti, posebno, ker so uslužbenci v takih primerih tudi zakonsko zaščiteni.
Po referatu tovarišice tajnice Republiškega odbora so delegati številnih okrajev razpravljali o boljšem načinu dela sindikalne organizacije in o pomoči, ki jo mora nuditi Republiški odbor za izboljšanje dela kolektivom zdravstvene
službe.	,	,,
Občni zbor je sprejel tudi sklepe, katerih izpolnjevanje bo nedvomno mnogo prispevalo k izvrševanju obveznosti zdravstvene službe.
Elektrarna Fala na severni meji Slovenije je župna daleč naokoli, saj proizvaja gonilno silo naše industrije, elektriko. Posebno letos, ko nam Avstrija s svojo protizakonito politiko v zgornjem toku Drave mnogo škoduje, se številni kolektivi nehote spominjajo falske elektrarne, ki jo »krivijo«, da jim onemogoča delo, ker jim ne more nuditi dovolj električne energije.
Če pa pogledamo v delo falskih električarjev, vidimo, da si z vsemi silami prizadevajo, da bi zadostili vsem potrebam našega gospodarstva-Zaskrbljeno in nejevoljno se ozirajo po motrit Dravi, ki je prav takrat najbolj nizka, ko bi najbolj potrebovali vodo. Da to tako urejajo tam zgoraj, na Fali dobro vedo, vedo, da nas z vsemi sredstvi skušajo ovirati na naši poti v socializem. Lahko nam odvzamejo del vode na Dravi, toda to še ni vse! Ne morejo zavreti ustvarjalne pobude socialističnih graditeljev nove Jugoslavije, ki so prav zaj-adi težav pripravljeni na še večje žrtve pri izgradnji socializma. Odlikovanci, udarniki in racronalizatorji falskega kolektiva so tisti, ki se borijo s pomanjkanjem vode, ki delajo za čim višjo proizvodnjo elektrike.
Za svoje veliko prizadevanje so dobili 23. junija priznanje. Krajšek Franjo, dvakratni racionalizator in enkratni udarnik, je bil odlikovan z redom dela II. stopnje. Predlagal je zvišanje jezovne naprave za 60 cm, zaradi česar se je zmogljivost elektrarne zvišala za 2000 kilovatov. — Popravila 80.000 kilovatnih transformatorjev, ki so jih nekoč popravljali le inozemski monterji, so po nasvetih in predlogih odlikovanca Krajška izvršili domači' delavci. ,
Ranftl Franjo, dvakratni racionalizator in enkratni udarnik, je prejel za svoje številne racionalizacije red dela III. stopnje. — Posebni' skobelni stroj, mešalica za beton, dva zavijalna stroja za pilote, pa rezkalni stroj in črpalke za filtriranje olja — vse to so napravili po njegovi zamisli. Nje-
govo ustvarjalno delo pa gre naprej, sedaj snuje zopet nekaj novega.
Šamar Jože, stikalec, najboljši električar falske elektrarne, ki' vrši tudi vsa specialna dela, pa je bil odlikovan z medaljo dela. Popravila že omenjenega 80.000 kilovatnega transformatorja so v glavnem njegovo delo.
Znani požrtvovalni delavci elektrarne na Fali, ki' so v marsičem olajšali obratovanje, so nadalje udarniki Geč Franc, elektrovarilec, Geč Rudolf, predsednik sindikalne podružnice, Žancer Srečko, Perko Martin, Ozanič Adolf, Veingerl Fridl, Ora-
ni oč.	, ,	,.
Nove prijave za nastopno jih je že nad 250, poleg doSedonjm 1 slušateljev, pričajo, kako široko zainteresiranost za nadaljnji tehnični študij je zavladala med našimi delovnimi ljudmi in da bo treba DT iz letu v leto širiti, s čimer bo postal DT važen č'-nitelj pri izvrševanju plana dviganja visoko kvalificiranih strokovnih kadrov. Obenem pa je uspešno delo tega tehnikuma nazoren in živ odgovor vsem tistim, ki zanikajo našo ljudsko revolucijo in vodilno vlogo delavskega razreda v naši osvobojeni domovini. Naša Partija je pod vodstvom tov. Tit* poskrbela, da so za vse delavce n« stežaj odprta vrata na vse srednje in visoke tehnične šole, kjer bo zrase* kader novih tehnikov in inženirjev — revolucionarnih po svojem značaju, ki bodo odločilno posegli v bitko zn izgradnjo socialistične družbe v naši domovini. * V
dišnik Matevž, Skuhala Arnold in Žafran Anton.
Danes rešujejo na Fali številna vprašanja proizvodnje, katerih se prej sploh lotili niso, saj so veroval* le inozemcem, v lastne sposobnosti in moč pa niso imeli zaupanja. Njihovi današnji uspehi pa potrjujejo nasprotno, da so graditelji socializma v novi Ju-gosilaviji sposobni ustvarjati vsa velika dela, ki jih terja graditev socializma z lastnimi silami.
Tudi na Kozjanskem se zanimajo za kmetijske obdelovalne zadruge
V zvezi z agitacijo o ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug ie zavladala v Sloveniji precejšnja razgibanost. Okrajni aktivisti so venomer na delu in tolmačijo kmetom osnovna pravila kmetijskih obdelovalnih zadrug, o delitvi letnih dohodkov zadrug, o ohišnicah, zadružnih fondih, delovnih dnevih, dolžnostih in pravicah zadružnikov in obveznosti do države, v zvezi z dvigom kmetijske proizvodnje. Na ta način jim lajšajo pot za vstop v kmetijske obdelovalne zadruge, da premagajo še poslednje pomisleke in stare nazore.
Uspehi takšnega vztrajnega dela niso izostali. Zdaj tu zdaj tam se porajajo nove zadruge kot znanilke novega, lepšega im boljšega življenja.. Tudi na Kozjanskem ie veliko zanimanje za kmetijske obdelovalne zadruge. Čeprav v tem okolišu ni ekonomskih baz za uspešen razvoj obdelovalne zadruge, so na Koz-
janskem zelo ugodni pogoji za razvoj živitnore isko-sad iarskih in vinarskih zadrug. s čimer se bo sprostilo tudi pre cej delovne sile. Vendar s tem ni rečeno, da bodo na Kozjanskem samo živinorejske in sadjarske zadruge. Kjer koli so pogoji za kmetijsko obdelovalno zadrugo. kjer so strnjena posestva, ie treba stremeti za ustanavljanje kmetijskih obdelovalnih zadrug.
V Pilštanju so na množičnem sestanku, ki so ga imeli v zvezi z ustanavljanjem zadrug, nekateri že izrazili zeljo za vstop v zadrugo in se zanimali 0 delu kmeti iške obdelovalne zadruge Arji vasi. Vse to dokazuje, kako se na»* kmetje tudi na Kozjanskem zanimajo vstopanje v obdelovalne zadruge, ie no™ dokaz o zaupanju delovnih kmečkih n*n<>j žic v našo Partijo, dokaz o pravilno51 sklepov II. plenuma CK KPJ glede socialistične preobrazbe vasi. M. A-
Ob 50 letnici akademskega slikarja Božidarja Jakca je bila v Modefti galeriji odprta razstava vseh njegovih najpomembnejših del. Bogata razstav < ki zavzema vse dvorane galerije, je prikaz njegovega življenjskega dela.
Organizirajte kolektivne obiske te razstave pod strokovnim vodstvo * da boste spoznali dela tega velikega slovenskega umetnika.
V Sloveniji dela že 1772 delavcev v sindikalnih brigadah za sečnjo drv
Vedno večje potrebe po tehničnem '6su v naši naglo se razvijajoči indu-6*riji, železnicah in rudnikih ter povedi plan izvoza lesa, za katerega dobi-vamo na svetovnih tržiščih pod zelo Ugodnimi pogoji dragocene devize in uioderne stroje za potrebe naših tovarn, rudnikov in kmetijstva, so vzrok, da P|an sečnje drv za našo domačo potroš-ujo Še ni izpolnjen.
Zato so naše sindikalne organizacije tačele iniciativno reševati problem preskrbe naših delovnih ljudi s kurivom. ® pomočjo republiškega štaba in štabov "a okrajih in OS-ih, so podružnice organizirale številne brigade, ki že odhajajo Ja sečišča, katera je naša ljudska oblast dodelila sindikatom. Gozdne uprave in “krajni štabi nudijo vsem sindikalnim brigadam vso pomoč, bodisi v stanova-Ujih, preskrbi, orodju itd.
Prva sindikalna brigada, ki šteje 80 brigadirjev ter se naziva po predsedniku Glavnega odbora ZSS »Brigada tovariša Rudolfa Janka«, je odšla 6. julija iz °kjaja Celje. Njeno sečišče je na področju Ojstrice, Št. Jur ob Taboru. OS Celje je izdelal tudi že plan kulturno Prosvetnih gostovanj raznih SKUD-ov, Priskrbel material za politična predavala in organiziral prostovoljno delo pri Uapeljavi zvočnikov na sečišču. Tako bodo imeli brigadirji prve brigade »Ru-Uolfa Janka« pri svojem delu vse možati kulturno prosvetnega izživljanja 11 ideološkega študija.
j. Sindikalne podružnice mesta Ljub-lane, ki so s to akcijo začele že zgodaj Pomladi, so doslej pripeljale v mesto krog 1007 m drv, na sečiščih pa imajo Posekanih in pripravljenih še 2460 m Urv. iz Kranja je odšlo prav tako že oliko število brigadirjev in tudi oni so Juzvali svojo brigado po predsedniku “0 ZSS tov. Rudolfu Janku. OS jim je fciskrbel ves potreben material za gra-''kone. V Trebnjem, kjer zaradi majhne-?,a državnega sektorja ni določeno se-Ojsče v državnih gobovih, je okrajni ab ukrenil že vse potrebno, da je v
l.(jvozavi z OZKZ-jem in OLO-jem dolo-. sečišča na zadružnem in privatnem Morju. Skupno je v Sloveniji doslej a akciji za sečnjo drv 1772 brigadirjev.
, Zelo dobro so pripravili to akcijo, ki zagotovila delovnim ljudem potreb-?a drva, tudi v mestu Mariboru. Od tu odšlo 8 brigad z okrog 400 na sečišča, kolektivi pa še »»dalje organizirajo brigade in v • uaj-Majsem času bo odšlo v gozdove še 700 delavcev, ki bodo skupno nasekali v
je
i ta teden oi-igadirii
dveh mesecih 107.000 m drv, kar bo zadostovalo za kritje potreb na področju mesta Maribora.
Večina mariborskih kolektivov je pri tej akciji pokala veliko politično zrelost in takoj začela s podrobno organizacijo brigad. Kolektivi so sprejeli obveznosti, da bodo z izboljšano organizacijo dela in izboljšano delovno disciplino nadoknadili v brigade poslano delovno silo, tako da plan zaradi odhoda brigadirjev ne bo trpel. Dober primer takih politično zrelih kolektivov sta dve največji mariborski podjetji, to je Mariborska tekstilna tovarna in »Splošna«. Kljub pomanjkanju delovne sile so v obeh podjetjih brez oklevanja začeli s političnimi in tehničnimi pripravami za organizacijo brigad. MTT je poslal prvo skupino 70 brigadirjev, opremljeno z vsem potrebnim orodjem, odejami, hrano, kuhinsko posodo, pečjo in drugim. Kolektiv jim je dal na razpolago tudi knjige ter jim naročil časopise. V prihodnjih dneh pa bodo poslali iz MTT v to brigado še nadaljnjih 60 brigadirjev. Številni bodo zaradi nepogrešljivosti v podjetju izkoristili v brigadi dopuste in med njimi je tudi direktor podjetja. Tudi brigada »Splošne«, ki šteje 30 ljudi, je opremljena z vsem potrebnim, med drugim ima tudi motorno žago, kar bo zelo pospešilo proizvodnost "dela. Brigada dobiva v vseh pogledih polno pomoč od uprave podjetja, partijske in sindikalne organizacije.
So pa nekatera podjetja, tako v Mariboru, kakor tudi v Domžalah in na Primorskem, ki so zavzela v tej akciji silno oportunistično stališče. V Mariboru so med temi Delavnica državnih železnic, Predilnica in tkalnica, Tovarna volnenih in vigogna izdelkov, Združene tovarne svile in PTT. V teh kolektivih se ne zavedajo odgovornosti, ki jih nosijo tako uprave kot sindikalne podružnice, če bodo zaradi neizpolnjenega plana sečnje drv ostali njihovi delavci nepreskrbljeni z drvmi. Okrajni svet Maribora je sklenil, da bo sklical v vseh teh podjetjih sestanke kolektivov, kjer jim bo obrazložil potrebo sodelovanja v akciji za sečnjo drv, tako da bodo tudi delavci sami zahtevali od uprave organiziranje brigad in da bodo tudi sami iskali načine, kje in kako se lahko v podjetju nadomestijo delovna mesta brigadirjev, da ne hi zaradi akcije trpel plan. Nekateri kolektivi so tudi že sklenili, da se bo tistim delavcem, ki bodo v času akcije za sečnjo drv neupravičeno izostali od dela, odvzela pravica do nabave drv.
Ta akcija je ponoven dokaz revolucionarnosti delavskega razreda, ki se dosledno bori za zmago socializma v naši državi,
^ OP-is lirska Risijrsctt Je treba povečati aktivnost sintiihaSne organizacije
V vseh obratih lesno-industrijskega P°djetja v Ilirski Bistrici pr fese ga jo ~Madi velikih naporov delavcev vse ^sedanje uspehe. Čeprav je tudi tu ^manjkanje delovne sile letos precej dnvU*-no' 80 sv°.ie polletne dolžnosti še okaj dobro izpolnili. Planske naloge žagarskih obratih so celo presegli-težave pri delu so imeli z ie čl loCenjem in nalaganjem lesa, ki dostikrat zavrlo redno obratovanje in-oA4 . ' To jim tudi še danes dela tjai eL težav. Večje sodelovanje sindi-s ne partijske organizacije z upra-Podjetja ter večja skrb za izbolj-
te ^.organizacije dela bi nedvomno
težave marsikdaj olajšala, ju tudi frontna organizacija Ilirske lornCe-’ ki jim je s prostovoljnim de-Ve* Priskočila na pomoč, svojih ob-Usi°osti in svojih nalog ni znala s®*0 izpolniti, česar je _kriva tudi v6 tkalna organizacija, ki ni našla pra-cei Povezave s Fronto. Dogodilo se je g0 ’ da podjetje, ki je naročilo vaba ® Za nalaganje lesa, ker so računali glo ■ m°č frontne organizacije, ni mo-ttosp^Poiiriti pravočasno svojo obvez-log* in so stali vagoni prazni čez do-n r°k, kar je povzročilo škodo pod-Ic železniškemu prevoznemu par-..f?a danes tako zelo potrebujemo. ^i-j^Jkrat jih je iz zagate rešila naša ig ^ -a, ki jim je priskočila na pomoč j,'"sem razumevanjem sodelovala. ka£ee*ktivnost sindikalne organizacije hje tudi že v naprej postavljeno m-ne-dr^jvjpravnega odbora, da člani poda a,Ce pri delu nočejo pomagati in n,e izpolnjujejo. Niso pa se te}) j 51'- koliiko so storili za vzgojo hiti iudt> saj že .samo to, da nimajo zUj6 i}eEa študijskega krožka, doka-q ®tabo delo podružnice.
'e a ,raz slabega orgaiizaoijskega deia |e1Cler^ odnosov do frontne brigade, Sce	letos junija pomagat dc-
da bj svoje naloge pravočasno l^Ul 1- T podjetju nihče ni dobro kdo •’ °d kod je prišla brigada, niti Seop!,0 J® Poslal. Zaradi tega tudi ves -F1*0. dobili nakazil za žiVila so j0 ,RV° je, da delavci ari hrani, ki ?e,	.™»>ili \z presežkov obratne men-
°jle >, o Mogli nuditi tistih sil, ki so rlnp^u16 za izpolnjevanje njiho-
k-8t Pfi reševanju takih proble->°kratslSo ',h zakrivili delno tudi bi *°hiih 7aodnof nekaterih ljudi, odgo h6dv<>tono Prehrano Ila okraju, izvira n'lne Omani nepoznavanja nalog sindi-&f>«tavii 8n 7kn‘JJ’ klJlh J® pred nas ^o^nije. ' kon@res Zveze sindikatov
LaPoslenjhe ntd’ fil? je v Podjetju
nje nekaterih okorelih delovodij, češ, da žene ne koristijo podjetju in da je treba število ženske delovne sile zmanjšati. Da tudi žene v podjetju uspešno delajo, pa nam dokazuje to, da se je v podjetju kljub tako visokemu številu zaposlenih žena, dvignila storilnost dela v zadnjih d veti letih skoraj za 50%. _	J
Le-čje uspehe ima pri svojem delu mladina. Mladinci iz turnirskega oddelka eo napovedali tekmovanje vsej mladini v obratih. Izmed vseh se je v tekmovanju najbol je izkazala mladina polnojarmenika v obratu Bistrica. Študij imajo posebno v zadnjem času dobro organiziran in se ga udeležuje nad 50% mladine. Ustanovili so tudi krožke ljudske tehnike- V avto-moto krožek se je vpisala skoraj vsa mlauJna, pa tudi krožek tehnike je našel šte vilne sodelavce. S tem bo mladina kolektiva doprinesla precejšen delež tudi k čimprejšnji socializaciji naše vais.', kajti večina teh mladih delavcev je doma iz okoliških kmečkih predelov in bodo lahko svoje znanje uspešno prenašali' na vas.
Za II. kongres lesnih delavcev
Delavci in nameščenci gozdne uprave Nazarje so v nedeljo dne 10. VII 1949 opravili 161 ur prostovoljnega dela v počastitev II. kongresa sindikata delavcev in nameščencev lesne industrij e Jugoslavije v Sarajevu.
Sodelovalo je 26 ljudi, ki so v 6 urah naložili na kamione 45.50 prm bukovih drv. Na postaji Šmartno ob Paki pa 4 vagone — 130 prm drv.
V isti namen so obljubili, da bodo čim bolje uredili brigade in poživili delo podružnice. Sklenili so, da bodo letni plan izpolnili do 29. novembra 1949 in s tem najbolje odgovorili vsem klevetnikom.
T. M.
Ponovno opozorilo za nabavo fotografij za nove osebne izkaznice
Februarja t. 1. je bila javnost v dnevnem časopisju opozorjena, ila sl pravočasno priskrbi fotografije za nove osebne izkaznice. Po podatkih, ki smo .iih prejeli, pa sl še niso priskrbeli fotografij vstl tisti, ki bodo morali Imeti osebne Izkaznice, čeprav vsa ‘JtOKrafska podjetja Izdalojejo prvenstveno slike za osebne Izkaznice. Ker torej ni teh. ničnih ovir za nabavo slik, je dolžnost vsakega nad 16 let starega državljana FLRJ. ki prebiva na ozemlju LK Slovenije in še nima dveh slik. da se pravočasno fotografira.
Fotografski posnetki naj bodo Izdelani v velikosti 4X4 ln morajo predstavljati obraz brez klobuka, čepice ali rute. Fotografije ne smejo biti starejšega datuma ln tudi ne olepšane v taki meri, da se ne more spoznati tisti, ki ga predstavlja slika.
Ker se bo začelo Izdajati nove osebno Izkaznice, naj sl tisti, ki če nimnio slik, prl-skrbe fotografije do 1. avgusta 1949. Le tako bodo lahko pravočasno vložili prijave za Izstavitev novih oscbitlh Izkaznic. — Iz pisarne ministrstva za notranje zadevo LRS
KULTURA IN PROSVETA
Tekmovanje ljudskih gledališč
Že takoj po osvoboditvi so po vsej Sloveniji delovale igralske družine, ki pa so imele le priložnostne organizacijske oblike, niso bile povezane med seboj, niso imele centralnega svetovalca in so se tako mnogokje izgubljale v brezidejnosti in pozabljale, kakšno vlogo mora igrati ljudsko gledališče o današnji stvarnosti. Bile so tudi pod vplivom preteklih, časov, ko je ljudski oder deloma služil interesom posameznih strank in zavajal naš narod od razmišljanja o brezskrbnost in plehkost. Da bi dvignili raven našega ljudskega gledališča, je Ljudska prosveta vpeljala preglede nastopov ljudskih gledališč, ki so že lani pokazali, da naša ljudska gledališča streme k izboljšanju svojega repertoarja, pa tudi k poglobitvi režije in igre, k izbiranju novih sodelavcev, predvsem mladine, in da se zavedajo vloge, ki^ jo imajo pri graditvi svoje socialistične domovine. Letos pa je Ljudska prosveta začela s kategorizacijo ljudskih gledališč, kar je izpeljala tako, da je priredila ocenjevanje, ki se je izvršilo od okrajnih tekmovanj do republiškega tekmovanja, ki je bilo o Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. Tako je bilo mogoče ugotoviti: 1. ali je neko gledališče tako popolno organizirano, da ni priložnostno, 2. ali je pokazalo napredek o izboljšanju repertoarja in o prevzemu novih moči in 3. katere so kardinalne napake, ki ovirajo razvoj ljudskih gledališč in s tem kulturni napredek sploh. H kategorizaciji se je priglasilo 22 okrajev s 120 družinami (lani je bilo v Sloveniji nekaj nad 800 igralskih družin), na republiško tekmovanje pa je prišlo 7 ljudskih gledališč, nekaj je znanih, kot sekcija SKUD Miha Pintarja iz Ruš, SKUD Dušana Jereba iz Novega mesta, Prešernovo gledališče iz Kranja, Sindikalno gledališče z Jesenic, nekaj pa čisto novih, kot: gledališče iz Dol Logatca, gledališče poštnih uslužbencev v Ljubljani in SKUD Tineta Rožanca. V splošnem je tekmovanje pokazalo naslednje dobre strani: nekatera gledališča že posegajo po idejno in umetniško močnih delih, uprizarjajo Cankarja, Potrča, Miška Kranjca, Moliera, Nučiča itd., trudijo se z vestnostjo in ljubeznijo, streme k lepi izgovarjavi (Novo mesto), streme k iskrenosti in pristnosti (Ruše)
—	na drugi strani pa slabe, kakor neprava izbira in burkavosl (pošta iz Ljubljane), kopiranje (Dol. Logatec), iskanje zunanjih efektov in govor v dialektu (Kranj), neoboladanje teksta itd. Žal, da niso nastopila tudi močna gledališča kot: kočevsko, celjsko, trboveljsko, ptujsko itd.
Po izvršenem tekmovanju je Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije proglasil na osnovi sklepa sedemčlanske komisije izid tekmovanja, ki je pokazalo, da je prvo mesto zasedla igralska družina SKUD Dušana Jereba iz Novega mesta, ki je nastopila z Moliero-vim *Tartuffomt (57 točk od 70 možnih), drugo mesto Sindikalno gledališče z Jesenic, ki je nastopilo s Cankarjevimi »Hlapci« (56 točk), tretje in četrto mesto Prešernovo gledališče h Kranja in igralska družina SKUD Mihe Pintarja iz Ruš, ki sta nastopili s Potrčevo dramo >Lacko in Krefti*: (po^ 54 točk), peto mesto igralska družina SKUD Tineta Rožanca, ki je nastopila s Kreftovimi »Kreaturami« in šesto mesto igralska družina SKUD poštnih uslužbencev, ki je dala Nušičevo >Pro-tekcijoi (prva 50 točk, druga 44 točk)
—	neocenjena pa je ostala igralska družina ljudskega gledališča iz Dol. Logatca, ker je bila predstava v mnogo-čem očitno posneta po predstavi v Ljubljanski drami. Tako sta SKUD Dušana Jereba in Sindikalno gledališče z Jesenic dosegla oblastno merilo, Prešernovo gledališče iz Kranja, SKUD Mihe Pintarja iz Ruš in SKUD Tine Rožanc okrajno oziroma rajonsko merilo, SKUD poštnih uslužbencev pa medkrajevno oziroma medterensko merilo.
Razdeljene■ so bile med najboljše tudi nagrade: igralska 'družina iz Novega mesta je dobila 30.000 din, Sindikalno gledališče z Jesenic 20.000 din, Prešernovo gledališče v Kranju, igralska družina iz Ruš pa po 10.000 din.
Ob tekmovanjih na okrajih so se vršile diskusije med komisijami Ljudske prosvete in člani igralskih družin, ki sb razčistile marsikatero nejasnost. Končno tekmovanje pa je pokazalo, da o igralskih 3ružinah rastejo novi talenti, da se naše ljudsko gledališče razvija bolj in bolj in da je Ljudska prosveta pri tem opravila sila pomembno in važno delo.
Nagrade za nalbolpa književna In glasbena dela ter dela upodabljajoče umetnosti
Glavni odbor Zveze sindikatov za Slovenijo je na predlog ocenjevalne komisije sprejel sklep, da dodeli nagrade za najboljša daljša književna in glasbena dela ter dela upodabljajoče umetnosti, ki' so bila poslana v natečaj:
1.	Daljša povest ali roman:
1.	in 2. nagrada se ne dodelita.
3. nagrado v znesku 20.000 dim prejme tov. Mimi Malenšek iz Jesenic za delo »Kovinarji«.
2.	Celovečerno dramsko delo:
1., in 2. nagrada se ne dodelita.
3.	nagrado v znesku 10.000 din prejme tov. Fele Marija iz Slovenjega Gradca za delo »Punt pod planimo«.
3.	Simfonično delo:
1.	nagrada se ne dodeli.
2.	nagrado v znesku 25.000 din prejme tov. Blaž Arnič za simfonijo »Vojna in mir« (edino delo, ki je bilo poslano v natečaj).
4.	Slikarska dela:
1. nagradi), v znesku 20.000 din prej-
me tov. Nande Vidmar za delo »Odkup«.
2.	nagrado v znesku 15.000 din prejme tov. Drago Vidmar za delo »Pohod partizanov«.
3.	nagrado v znesku 10.000 din prejme tov. Zdravec Ludvik za delo »Mariborska hidrocentral-a«.
5.	Kiparska dela:
1.	nagrado v znesku 35.000 din prejme tov. Kogovšek Alojzij za kip »Rudar«.
2.	nagrado v znesku 25.000 din prejme tovariš Tone Kralj za kip »Sejalec«.
3.	nagrado v znesku 15.000 din prejme tov. Vojak Milan za kip »Brigadirka«.
Vs.a nagrajena slikarska in kiparska dela se tudi odkupijo. Odkupi se tudi delo slikarja tov. R. Gorjupa »Žužemberk«. Ostali, ki so sodelovali v natečaju, lahko dvignejo svoja dela na Glavnem odboru Zveze sindikatov za Slovenijo. Ljubljana, Miklošičeva 22. (kulturno-prosvetni oddelek).
NOVE KNJIGE
TITO: GRADITEV KO VE JUGOSLAVIJE
V Cankarjevi založbi je te dni izšla pomembna knjiga. V 4500 izvodih namreč je založba poslala med nas drugi zvezek Titovih govorov, izjav in referatov, katerih prvi del je pod istim naslovom že prej izšel, Ta knjiga vsebuje govore, izjave in referate maršala Tita od marca 1946 do sektembra 1947, to je do II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije in nudi bogat material za študij naše današnje zgodovine, je živa podoba naše izgradnje socializma, ko ustvarjamo čas, v katerem
ni izkoriščanja človeka po človeku, v njej vidimo vse napore za ustvaritev prijateljskega sožitja med narodi ljudske demokracije in vsemi narodi sveta, ki priznavajo enakopravnost narodov. — Knjiga je dokument, ki potrjuje, kako krivične so bile klevete naših sovražnikov, in do kazuje, da je naša pot popolnoma pravilna. Knjigo mora imeti vsakdo, ki hoče vedeti polno resnico in razumeti vse dogajanje okrog nas, predvsem pa si jo morajo oskrbeti vsi naši študijski krožki, rdeči kotički itd,
Te dni gostuje v Sloveniji kulturno-umetniško društvo »J. ,,..Mvo« z Reke. Prvi uspešen nastop so imeli 8. julija v Ljubljani, gostovali pa bodo še na Jesenicah, Kranju, Golniku in Mariboru. — Sprejem gostov na ljubljanskem
kolodvoru
NAROČNIKE PREŠERNOVE KNJIŽNICE
obveščamo, da smo delno spremenili knjižni program za leto 1950 in da izdamo naslednje knjige:
1,	Koledar Prešernove knjižnice za leto 1950. Obseg 320 str.
2.	Spomini na partizanska leta, IV. knjiga. Obseg 250 strani.
3.	Miško Kranjec: Pisarna. (Kronika) Obseg 620 strani.
4.	Dimitar Vlahov: Makedonija. Obseg 280 strani.
5.	Iljin-Segal: Kako je človek postal velikan, I. deL Obseg 240 strani,
Namesto Londonovega romana »Železna peta« in izbora Cankarjevih povesti, prejmejo torej naročniki izvirno slovensko delo pisatelja Miška Kranjca in opis Makedonije, s katerim otvarjamo serijo knjig, ki bo seznanila naše naročnike z našo domovino. Knjižni program smo s tem izboljšali in povečali, kar bodo gotovo vsi naročniki vzeli z veseljem na znanje.
Še je čas, da se uvrstite med naročnike Prešernove knjižnice. Naročniška cena din 65.— je zagotovljena vsakomur, ki, plača naročnino najkasneje do 1. avgusta t. 1. pri krajevnem poverjeniku ali v najbližji knjigarni.
Pohitite z naročilom!
Uprava Prešernove knjižnice Slovenski knjižni zavod v Ljubljani
SKUD Branko Cvetkovič iz Beograda
ki je junija gostovalo v Ljubljani, v tovarni verig v Lescah, na Golniku, v Kranju in Trbovljah, ie bilo povsod navdušeno sprejeto. Te dni je prejel GO ZS Slovenije, kulturno prosvetni oddelek, od društva naslednjo brzojavko:
»Z delovne konference našega društva. ko obravnavamo naše potovanje po bratski republiki Sloveniji, vam izražamo hvaležnost zaradi tovariškega gostoljubja, ki ste nam ga izkazovali v času naše turneje, kar nam je dalo še več vzpodbude za razvijanje in krepitev naše socialistične kulture in umetnosti pod vodstvom naše Partije in tovariša Tita. za srečo in za boljšo bodočnost narodov Jugoslavije.«
[ F1ZKULTU R
Pripravljajmo se
za industrijski mnogoboj
Da bi čim bolj razvili tlzkulturno dejavnost iu široko športno aktivnost med delovnim ljudstvom, predvsem oa med mladino, je GO ZSS skupaj s TZS letos razpisal tekmovanje fizkull urnih aktivov sindikalnih podružnic v raznih panogah športa. Tako bo v kratkem zaključeno nogometno prvenstvo
sindikalnih podružnic, na katerem Je sodelovalo 140 nogometnih moštev s približno 1600 delavci iz naših podjetij In ustanov. V začetku avgusta pa se bodo v Ljubljani pomerili v kolesarstvu za republiško prven. sivo. Vendar je treba poudariti, da za to lekinovanje ni bilo preveč zanimanja med delavstvom, ali na niso sindikalni sveti ln telovadni odbori posvetili dovolj pozornosti izvedbi okrajnih tekmovanj. Do republiškega prvenstva nas loči le še dober mesec in prav gotovo bodo okraji storili vse, da bodo dostojno zastopani na republiškem tekmovanju.
Tudi za množično tekmovanje podružnic ▼ odbojki vlada veliko zanimanje med delavstvom, kar je razvidno iz priprav po okrajih. Če bodo komisije za flzkulturo pri sindikalnih svetih in OTO organizacijsko dobro pripravili ta tekmovanja, bo nedvomno dosežen namen teh tekmovanj.
Najbolj množično tekmovanje bo gotovo Industrijski mnogoboj, prvo republiško tekmovanje fizkulturnlkov Industrijskih podje. tlj ln ustanov.
To tekmovanje je postavljeno na široko osnovo. Najprej Izvajajo tekmovanje sindikalne podružnice v svojih kolektivih, ko so Izvedena ta tekmovanja, izvedejo OTO skupaj s sindikalnimi sveti okrajna ekipna pr-t,11.'1 katerih nastopajo vrste najboljših fizkulturnlkov raznih podjetij fn ustanov. Sele po izvedbi okrajnih prvenstev, ki morajo biti končana do 15. avgusta t. L, bo določila TZS in GO ZSS 15 moških vrst, 10 ženskih vrst ln 10 mladinskih, ter 10 i. iFv t 3-rst ,za ženske no doseženih re-znvSiiT‘ “brani se bodo pomerili na republiškem prvenstvu 11. septembra v Ljubljani.
mnogoboj zajema v program predvsem lahkoatletske panoge kot so: skoki, meti, teki, vaje moči ln proste vaje. Prav \se podružnice so dobile navodila ln tabele. "F*i i erih 80 vr51 tekmovanje. Fizkulturnl aktivi v sindikalnih podružnicah naj se pripravljajo za ta tekmovanja sistematično ln pristopijo k redni vadbi razpisanih panog, da bomo dosegli čim boljše uspehe kot v množičnosti, tako v kvalitetnem pogledu. 2.
Takole pa v tovarni „lskra“ - Kranj rešujejo problem delovne sile
Upravno in tehnično vodstvo tovarne lesovinskih plošč v Ilirski Bistrici ima naivec zaslug za uspešno delo
»Delavcev primanjkuje in zaradi tega ni delo o tovarni «Iskra» tako uspešno, kakor bi sicer lahko bilo.« Ta misel je spremljala Uzarjeoo Justino, starejšo delavko tovarne »Iskra« in članico okrajnega 10 AFŽ, ko je na sestankih in posamično prepričevala dekleta po okoliških vaseh, kako je koristno in dobro, da se tudi one vključijo v proizvodnjo.
Njeno delo je bilo uspešno — in kako tudi ne! Živahna, zgovorna in predana stvari Partije je znala prikazali marsikateremu dekletu življenje o tovarni, delo, borbo za plan.
Nad sto jih je v zadnjih dneh prišlo v delavnice, k strojem. Predsednica AFŽ in članica upravnega odbora sindikalne podružnice tov. Kordež Francka pa je znala v tovarni zasukati starejše delavke in delavce tako, da je že sprejem sam preprečil, da bi se novinke kesale za storjeni veliki in pomembni korak v njihovem življenju. Prav vse, ki so nekoliko s strahom in neodločnostjo »poskusile, kako bi res bilo o tovarni«, so se odločile, da dela v proizvodnji ne zapustijo.
V III. delavnici, pod vodstvom mojstra pokljukaria Jožeta, jih dela kar lepo število. Mojster Pokljukar je po svojih lastnih besedah strašen — a čudno, po videzu bi dejal Vsakdo, da je dobrodušen, šaljiv in veder človek. In to potrdijo tudi delavke, čemur on sam ne nasprotuje, čeprav ne pozabi pristaviti, da je pes drugačen, če je pri delu zaradi malomarnosti kaj narobe. Tega pa mu seveda nobena borka za plan ne more zameriti, zaradi novink pa mu doslej še ni bilo treba spremeniti svoje običajne dobrovoljnosti.
Pri enem izmed strojev dela mlado, prikupno dekle iz Zapotoka, Kosmačeva Mira, Prvi dan je stopila pred mojstra — trdno odločena, da v tovarni ne bo ostala, nevzdržno je, vse ropota in... no in bil je pač prvi dan, začetek novega dela, kar je težko ne le za mlado dekle, temveč še za marsikoga drugega. Pa ji je mojster svetoval, naj počaka še kakšen dan, preden vrže puško o koruzo. Ostala je pri stroju, vlagala vanj majhne kovinske ploščice, stroj pa je
Kordež Francka in Uzar Justina
o enakomernem taktu vrtal v vsako po dve luknjici. Tega takta so se nehote navzele tudi drobne roke. Drugi dan je bila najboljša izmed novink, in sedaj, dober teden, odkar je v tovarni, dela že po normi, še vedno najurnejša in polna želje, da bi se pri vsakodnevnem dveurnem teoretičnem pouku kar najbolj seznanila s procesom proizvodnje, pri stroju pa dosegla še lepše uspehe.
Tako kot ona se privajajo delu tudi Fajfar jeva Ivanka z Brega, Teržanova Angelca, gumijeva Pavla in še sto drugih. Miklavčičeva Marija pa je šele prvi dan v tovarni. Štab za vključevanje delovne sile jo je iz Postojne napotil v ».Iskro«. Ker je odločno dekle, se je z vso skrbjo poglobila v svoje delo pri stroju. Ne bi hotela, pa čeprav je to
njen prvi dan, kar koli pokvariti o tovarni, ki postaja njen drugi dom in za čast katere bo pri izpolnjevanju plana sodelovala tudi ona.
*
V tovarni »Iskra« pa nimajo samo skrbi, kje in kako bi dobili nove delavce. Kot blisk je šlo iz delavnice o delavnico: »V hosto je treba poslati brigado za sečnjo drv.t Tudi pri orga-
ozele novinke, za moške pa bodo ostala le tista delovna mesta, kjer bi bilo delo za žene pretežko.
*
Skupaj z novimi delavkami se o tovarni učijo in delajo tudi mladinci, nedavni graditelji avtostrade Zagreb-Beo-grad. 22 jih je prišlo, vsi so iz čmo-meljskega okraja, Razmeščeni po delavnicah, se pod vodstvom mojstrov in
Skupina novih delavk s podeželja in mladincev z avtostrade, ki delajo v III. delavnici tovarne »Iskra« pod vodstven mojstra Pokljukarja Jožeta
nizaciji brigade so se ženske izkazale. Same ne morejo v hosto, pa je zato o skladišču pisarniških potrebščin, kjer dela tov. Uzar jeva, nastala, kar pisar-nica za premeščanje delovne sile po obratih, kar je v veliko pomoč direktorju in upravi podjetja.
Na drobnih listkih prinašajo delavke v odmorih napisne svoje predloge:
Skladiščnik odmetnega materiala tovariš Kurat, ki bi s svojo močjo lahko obrnil pol sveta, naj gre v brigado, ko se orne, pa na kako težje delo, n skladišče pa se javlja tov. Kovačičeva...
Takih listkov je nebroj, predloge pošljejo o pregled in potrdilo personalnemu referentu in vsak dan so na vrsti premestitve, ki bodo tovarni v korist ne le v času sečnje drv, temveč tudi■ kasneje.
V montaži, kjer so še nedavno delali sami moški, je sedaj že šest žena, prišle pa bodo še na dve delovni mesti. V II. delavnici bodo vzele žene, starejše delavke, ose delo v svoje roke: v III. delavnici pa 21 delovnih mest. Delo na njihovih dosedanjih mestih bodo pre-
M GRADBIŠČU »BETOMA« V ŠTORAH
V	zadnjih dneh so se Štore razživele. Kolektiv »Betona« je pripravljal in urejal stanovanjske prostore za frontno brigado — 350 ljudi, ki bodo pomagali njihovemu kolektivu pri izpolnjevanju plana.
Sedaj je delo pri kraju. V lepem gozdnem poseku so razporejene 4 nove lepo urejene barake z novo opremo, Malo niže so sanitarne naprave, novosezidami umivalnici za moške in ženske, skratka lep prostor, dobro stanovanje in urejene razmere, ki bodo nudile brigadirjem po dnevnem delu udobno življenje,
V	soboto so začeli prihajati prvi fron-tovci iz Krškega, Laškega, Šentjurja in drugod. V nedeljo so si uredili stanovanje in se porazdelili’ na skupine.
V	ponedeljek so že bili razporejeni po gradbiščih.
Nad železarno, ob samskem domu, dela 13 brigadirk, To je delovna skupina frizerske pomočnice tov. Teršek Zore iz Laškega. Kopljejo temelje za novo, veliko stanovanjsko hišo. To so sama zdrava, mlada dekleta. Še nikoli niso bile pri ta-
s pomočjo teoretičnega pouka uvajajo o delo in kmalu bodo začeli tekmovati med seboj za čim boljše Uspehe. 1$ letni zidar Žalec Lado pa se je pri dozida-oanju tovarne že izkazal.
Čeprav še nima večje prakse, saj je šele tik pred odhodom na aotostrado postal kvalificiran zidar, je na svojem prvem delovnem mestu v tovarni Iskra prehitel starejše tovariše. Mojster Triler je poln hvale — fant ne sprašuje, kaj mu je storiti, sam vidi delo, ki ga je treba opraviti. Norme presega in kar naenkrat je poslal tekmovanje v zidarski brigadi kaj živahno: da bi izkušene zidarje prehitel mladinec — to pa ne, pa že raje primejo za delo tako kot on!
Ker primanjkuje zidarskih pomočnikov, zaradi česar delo zaostaja, se je Žalec Lado sam odpeljal po dva tovariša v Črnomelj. Zavest delavcev tovarne Iskra kaj pomeni delovna sila in odločnost, da bo plan izpolnjen, ki prg-veoa ves kolektiv, je zajela tudi njegh. Zato bo tudi vprašanje pomanjkanja delovne sile v tmarni »Iskra« dobro in pravočasno rešeno.
kem delu. Zjutraj so jim ponudili, da bi ostale v barakah za urejevanje, pa so odklonile, raje so šle s skupino na delo. Ocvirkova Marta iz Šentjurja in Knafelčeva Marija sta sklenili, da bosta po končanem delu v brigadi ostali v proizvodnji. Zakaj pa tudi ne bi — Knafelčeva, njen oče in mati delajo pri Godcu v Šentjurju samo zato, da odslužijo za stanovanje. Se pač ne izplača!
Tako so se zbrali v vseh krajih z edino nalogo, da izpolnijo predvideni plan. »Bo šlo,« pravi Zora, vodja skupine, »prvi dan je malo težko, zemlja je bolj trda, jutri nas bodo bolele roke, pa se bomo že navadile.« Norme sicer še nimajo, vendar pa je normirec že tu: za vsako posamezno bo določil storitev in tudi razporeditev v skupino, ker bodo po tem tudi plačane.
Tak je prvi dan — začetek. Vsak naslednji bo boljši, lažji in prijetnejši. V Celju se že pripravljajo skupine za gostovanje. V Štorah bo vstalo novo. življenje.	F. K.
>OO<X>rC»OLOOOOOO<>OO<;-OOOOOOOOOOO<>O<>'0-O0 >000000000000 <“><> <-
B orb'a za plan je v resnici gigantska borba naših delovnih ljudi, ki postaja od dne do dne bolj srdita, prav za prav bolj ogorčena, ker so pogoji takšni, da moramo, vsako ped poti v socializem v resnici sami priboriti v nenehnih bitkah za surovine, stroje, novo delovno silo, za sleherno sredstvo :n orodje. Prijatelji in zavezniki so nam pomoč odrekli. Uničevalni naklepi Informbi-roja, stvorjeni s klevetami, lažjo in provokacijami nam hočejo orožje te naše silne borbe iztrgati iz rok. L nečloveškim cinizmom so nas pustili na cedilu v veliko veselje reakcije na svetu, saj je dobila v pohodu na uničevanje proletarskega gibanja vsega sveta z Informbirojem zaveznika, kakršnega ni pričakovala. Revizionizem voditeljev VKP (b) in nekaterih partij drugih držav pa je pri nas dosege] porast prav tistega, kar so pri nas hoteli uničiti: revolucionarnost naših delovnih ljudi je zrasla do nezlomljive volje zgraditi socializem z lastnimi silami. ne navkljub Informbiroju, temveč,.ker je to enodušna stvar mnogih milijonov Titovih delovnih ljudi in ker je ta stvar tud-i stvar proletariata vsega sveta.
Prav, toda kaj ima zdaj tale uvod opravka z dnevnikom neke tovarne? No, oglejmo si stvar od blizu! Ko pišejo danes naši ljudje zgodovino naše Partije, ^ zgodovino razredne borbe v naši deželi, zgodovino naše narodnoosvobodilne borbe, se zlasti poslužujejo vsega dokumentarnega gradiva, kar se ga je shranilo. To so slike, lepaki, okrožnice, pisma, povelja, nared-be, brošure, časopisi, sodteijski in policijski akti, tiralice itd- Zlasti pa so pomembni za zgodovinarja, im za pisatelja, ki literarno obdeluje snov takih pomembnih ob dobi j* dnevniki, ki' so jih Dišali mnog: udeleženci takih silnih gi-
T o n e Seliškar:
IZ DNEVNIKA NEKE TOVARNE
banj. če so akti in slike dokument posameznih faz dogajanja v zgodovini, so dnevniki zato najbolj zgovorna kronika razvoja dogajanj, kajti dnevniki govore o ljudeh. Dnevnik je kronika živih ljudi, ki v teh dogajanjih mislijo, delajo, se bore, dvomijo, izdajajo, se žrtvujejo, dezertirajo, dnevnik je zatorej. oris ljudi. Človek pa je v vseh dogajanjih najvažnejši. V ' narodnoosvobodilni borbi so mnogi borci pisali svoje dnevnike. Nobeno obdobje naše zgodovine ni zato tako razločno popisano kakor prav obdobje naše osvobodilne borbe- Zato je tudi vsem ljudem, zlasti pa tistem, ki se je niso neposredno udeleževali, prav to obdobje do najmanjšega dogodka jasno kakor na dlani, prepričevalno in dovzetno, ker ni nikjer nič zakritega in izpuščenega. Ljudje, ki so pisali dnevnike, so raziskovalcem naše zgodovine storili neprecenljive usluge.
. B°rba se nadaljuje. Naši delovni ljudje se borijo za sleherno novo tovarno, za sleherno hidrocentrajo, za sleherni nov. stroj, za sleherni cent p-senace. Zakaj naj bi naš; delovni lju-dje ne pisali dnevnika svoje tovarne? Dnevnika o ljudeh, ki tovarno gradijo, ki v tovarni delajo ?
V vsaki tovarni je nekaj ljudi, ki radi pišejo, ki znajo pisati. Kcliko dragocenega gradiva o naših delovnih ljudeh bi se lahko nabralo v takih dnevnikih, silno dragocenega gradiva za naše pisatelje, za naše zgodovinarje, za maše novinarje, kajti nihče drug bolj ne pozna razmer v tovarni kakor človek, ki' v tovarni živi jn dela.
Na to misel, pisanja dnevnika kake tovarne, sem prišel ob priliki, ko sem
obiskal neko večjo tovarno v Kranju Naloga^ novinarja je, da vse vidi in vse sliši. Toda novinar ni delavec, ni strugar, ni strojnik, njegov pogled ostane zato na površini, ker nima niti časa, niti^ sredstva, spoznati ljudi, o katerih piše. Le novinar, ki bi živel nekaj časa v delovnem kolektivu, bi znal zajemati snov za članke in reportaže o naših delovnih ljudeh živo, prepričljivo, resnično. Mnogo več pa bi imel pisatelj, novinar ali pa zgodovinar vpogleda v p-roces dela samega, to se pravi vpogled v človeka, ki to delo opravlja, psihološki pregled odnosa človeka do stroja, do tvarine, ki jo obdeluje, do organizacije, do vodstva obrata, do tovariša, če bi ime] na razpolago take dnevnike.
Ko sem šel v tovarno, M' rad napisal nekaj o ljudeh, ki v tej tovarni živijo. Predsednik sindikalne podružnice mi je. dal na razpolago nekaj novejših zapisnikov sej, češ jz teh zapisnikov se vse lahko razvidi. Toda zapisniki sej so dolgočasna, nrazna stvar, stvar brez duše, kakor bi rekli. V zapisnikih se običajno nekaj hvali, nekaj graja, malo se spričkajo in zapisnik se konča- Ljudje, k; y zapisnikih nastopajo., so samo registrirani1. Treba jih je poiskati iin se z njimi razgovar-jati. Toda tudi razgovor ti človeka ne odkrije. Odkril pa bi ga pisce dnevnika, ki stalno živi ob ljudeh, ki. se prav tako kot on sam bori za isti cilj.
Toda Itako naj pišemo dnevnik tovarne? Navodil za pisanje dnevnika ne bom razlagal, ker že napisani' dnevniki dovolj govore, kako je treba pisati dnevnik. Vzemite v roke Dedijerjev dnevnik iz osvobodilne borbe, pa bo-
Novi tovarni, ki ie prvič stekla v pogon leta 1946, so bili potrebni novi strokovnjaki in novi delavci. Opregnik Vid, današnji direktor podjetja, ki ie tudi nosilec medalje dela. Primc Anton in Čeligoj so bili med prvimi. Od njih kot strokovnjakov je bilo odvisno, kdaj in kako bo začela tovarna obratovati.
. Nova tovarna lesovinskih plošč, ki je edino te vrste v Jugoslaviji in druga v vsej srednji Evropi, ie delala našim požrtvovalnim strokovnjakom precej težav. Največ zaslug za dokončno izvedbo montaže ie imel nedvomno tovariš Oiprešnik, ki je po izkušnjah, katere si ie pridobil v internaciji, ko je delal v podobni tovarni, sestavljal in preizkušal recepte., ki so bili potrebni za sestavo zmesi pri izdelovanju lesovinskih plošč.
Borbo za kakovostne proizvode so vodili zelo spretno in vztrajno in so se že leta 1948 lahko vključili v plansko proizvodnjo.
Tov. Grad, ki dela v podjetju že nad leto dni, ie popolnoma preuredil električno napeljavo, tako da lahko danes nemoteno obratuje.
Vodstvo pa ni izvršilo le številnih izboljšav in popolne reorganizacije dela, ki ie bila po starem planu zelo zamotana, temveč ie tudi poskrbelo za strokovno vzgojo delavcev. Letos spomladi so zaključili šestmesečni strokovni tečaj za poikvalificiraoie in kvalificirane delavce, ki jim ie prav dobro uspel. Udarniki in racionalizator.ii, ki so že lani s svojim delom ih iznajdbami prihranili podjetju ogromne tisoče, so klmb vsem trditvam naših sovražnikov, da nismo sposobni zgraditi socializma, še boli vztrajno začeli iskati nove možnosti za izboljšanje dela.
Tov. Butinar je izvedel izboljšave pri parnem kotlu. Prej so morali zaradi raznih popravil ustavljati obratovanje kotla vsak mesec za pet dni. medtem ko izvedejo sedaj popravila kar med delom in prihranijo veliko na delovnem času.
Tudi na domačo izdelavo strojnih delov, ki so iih doslej uvažali, so misliti. Poskušali so uporabljati železne segmente za meltje lesa. ker kamnitih že skoraj leto dni ne morejo dobiti iz Češke.
Se posebno pa so se potrudili, ko jim je zaradi tega grozila nevarnost, da bodo morali obratovanje ustaviti. Železne segmente, ki jih izdelujejo v domači mehanični delavnici, prav s pridom uporabljajo.
Z nabavljanjem mrež, ki iih uporabljajo pri izdelavi lesovinskih plošč, so prav tako imeli težave, ker so jih uva-I žali iz Italije. Naredili so več poskusov • za pletenje mrež in tudi te že izdelujejo naše domače tovarne. Zaradi osamosvojitve je podjetje mnogo doprineslo k pospešeni graditvi sociailiz-ma z lastnimi silami.
Delovni kolektiv ie po zgledu naporov upravnega in tehničnega vodstva in ob podpori partijske in sindikalne or- . gamizacije veliko prispeval k izboljšanju dela-. Tako so delavci s prostovoljnim delom začeli graditi industrijski tir. ki bo zelo razbremenil prevozni park in olajšal spravljanje materiala s postaje v tovarno, poleg tega: pa bodo prištedili tudi precej delovne sile, ki io v podjetju samem tako zelo potrebujejo. Brigada 30 mož, ki jo sestavljajo delavci iz tovarne, pa bo še pred dograditvijo industrijskega tira začela z gradnjo bazena za filtriranje vode. ki kvarno vpliva na : ribji zarod. V to prostovoljno akcijo se je vključilo veliko število delavcev.
Dobra kakovost je največja skrb delovnega kolektiva Tovarne vezanih plošč v št. Petru na Krasu
Tovarna vezanih in mizarskih plošč v št. Petru na Krasu je že pred vojno slovela po odlični kakovosti proizvodov. Ta sloves so hoteli delavci obdržati tudi sedaj, posebno kar se tiče izvoznih artiklov, čeprav imajo danes težje pogoje za dosego kakovostnih proizvodov, ker je tovarna navezana samo na domače surovine.
Razgibanost in zanimanje delavcev za izboljšanje dela v podjetju je po šebno v zadnjem času dobilo širok razmah- Na obratnih proizvodnih konferencah so predlagal; številne nove izboljšave, ki so pripomogle, da se je kakovost proizvodov še izboljšala-
Preddelavec Kovač Pavel se je že dalje časa bavil z izdelavo nove vrste
lepila, ker jih je pomanjkanje kazeina
neprestano zadrževalo, da sVojili planskih nalog niso mogli v celoti izpol-nitii Po številnih preizkušnjah je na osnovi sintetskega lepila, ki ga izdelujemo doma, dobil lepilo, ki bo lahko v celoti nadomestilo kazein, ki smo ga doslej s težavo dobival; iz inozemstva. Ima pa še to prednost, da je veliko cenejše in bo široka uporaba tega lepila prištedila milijone
Kakovost proizvodov pa je odvisna
od spretnosti in sposobnosti delavcev. Kar se tiče vzgoje novih strokovnih kadrov, je podjetje na prvem mestu v Sloveniji. V zadnjiki šestmesečnem tečaju so vzgojili 13 dobrih strokovnih delavcev, kljub težavam, ker so delavci raztreseni v 21 okoliških vaseh in nimajo možnosti, da bi se izobraževali še v večernih tečajih.
Za izboljšanje storilnosti dela so pristopili tudi k reorganizacij, delovnih norm in utrditvi delovnih mest. Storilnost posameznika se je v zadnjem letu dvignila več kot za 20%. Ker pod' jetje v prvem polletju ni v celoti izpolnilo svojih planskih nalog, so se delavci obvezali izpolniti letni plan za vsako ceno. Sklenili so, da bo delala
do konca leta. vsako nedeljo po cllT.
izmena, da bodo zamude ivuIdKnocfiff
Izdelava vezanih plošč
Drelu.ln arednlSkl odbor Glavni urednik T Seliškar. — Uredništvo (telefon 45-38) Miki? šičeva 22/11 - Uprava (telefon 19-70) Masarykova 14/IL v Ljubljani. — Izhaja vsaj petek - Mesečna naročnina din 12.— — Ste ček. položnice 6-90603-9. — Tiska tiskarn*
»Ljudske pravice« v Ljubljani.
o o oooooo-ooooooooooo oo"-o>OoO<c><c><2
ste tak-oj spoznali vso tehniko pisan ra dnevnika.
Kolika neprecenljiva Škoda je, da ni nihče pisal dnevnika o gradbi Litostroja, ali o gradbi mariborske .l.dro centrale! Morda pa ga je kdo pisal, pa ne vemo zanj? Iz neke tovarne imam nekaj listov, iztrganih :'z notesa Dal mi jih je mlad kovinar, ki je poskusi! Pisati dnevnik svojega oddelka v tovarni. Za pobudo in za vzgled navajam nekaj njegovih odlomkov:
Torek, 4- 3- 1949.
Franceta danes ni na delo. Še vedno nisi na tisti plahti zemlje, ki jo obdeluje, Zdajle je čas oranja, pa je ostal doma Še se bom moral z njim razgo-oarjati in ga prepričevati, saj je dober delavec, vesten in zlasti radoveden za vsa politična dogajanja po svetu. Mislim pa, da je še pod vplivom vaških bogatašev. To vas bomo morali večkrat naskočiti z dobro pripravljenimi mitingi• Današnjega plana nismo dosegli. Gričar še vedno rovari proti planu in proti podružnici. Užaljen je, ker ga nismo volili, ne pomisli pa, kako se je obnašal v času okupacije.
Sreda, 5. 3. 1949.
N kaljenjem odlivkov imamo velike težave. Do danes nisem vedel, da ima sleherna kovina svoje posebno življenje, da miruje, se oživlja in spet počiva; da ima jeklo pri <00« drugačno razvrstitev molekul kot pri 1200°. Kako malo šele vem! Mnogo se bo treba še učiti! Gričar hujska tovariše proti novemu odboru. Govoriči, da so norme previsoke, da so norme za izkoriščanje delavcev. Danes pa je slučaj pri stroju za raziglanje dokazal, da so mnogokje norme prenizke. Na tem stroju je delal dve leti Gričarjev pristaš. Vsak dan je presegal normo Za približno 5%. Pred tremi dnevi so d" ?eliti k temu stroju tovaiisico l- nkc ki se ie priučila na take stroje lani. I' ne, je tovarišica
Ivanka presegla na istem stroju norrhP, za 200%. To se pravi, da je prejšnP. delavec svoje delo počasi in komodi opravljal, le da mu je čas minil, S tf kim načinom je zaviral proizvodni4' Prepričan sem, da ima tudi to stvar &\ čar na vesti. Ivanko moramo na psa* način predlagati za kandidata Partijt Je disciplinirana in zavedna delavki S sekretarjem celice se bom še danes 0 tej stvari razgooarjal.
Zadnji zapisek v dnevniku, mes^ dni pozneje, pa se glasi takole:
Sreda, 10. 4. 1949.
Gričarjev odnos do podružnice P postal sovražen. Blatil je ose čla4 uprave in direktorja tovarne, rente^ /e neprestano proti planu in proti uti*' dinski brigadi o oddelku. Mar je to oj' lovni tovariš? Delavec? Zdaj nemo, je zaoestno izvrševal sovražnikove Pj role. Za denar, za pijačo? Bil je o sG1' ni družbi razlaščenih bivših špekuD^ tov. Včeraj je Ves delovni kolektiv dušno zahteval, da se ga izključi iz družnice in iz tovarne. Da, človek, je delal tako sramoto delavskemu TJj redu, ne zasluži drugega. Ko je Pr‘L danes na delo, so mu tovariši o oddeP povedali sklep kolektiva. Prebledel L’
puueuau	r,uieKuua. rrevieu^",
orgel klešče po podu in odšel. Meni 1, pri duši težko zaradi tega, toda h*-, borci za plan ne bomo trpeti sovras ka. Morda ga bo to le spravilo na P' oilno pot.	a
Tako je poskušal pisati le-ta kovinar dnevnik tovarne. Vsekajo pravilno. S tem sem hotel dati za pisanje dnevnikov naših tov hidrocentral, rudnikov, kmečkih 0 j;-lovalnih zadrug. Uredništvo našcS^^e sta bo z veseljem priobčilo °4,f; je’ takih dnevnikov, ker nam dnevinji^ < lovnih kolektivov odpirajo P0-* živčevje naših tovarn, v usodo bo za socializem.