važnosf hmenishcda Danes je kmet bolj ko kedaj prej navizan na Svojo lastno samopomoč. Zato ne sme ničesar zanemariti, kar bi mu moglo zboljšati njegov položaj. Ne sme pa misliti samo na sedanje težko stanje, ampak mora vedno imeti pred očmi tudi bodočnost. Nič ni slabšega kakor .ivreči puško v koruzo in reči: »Kaj se bom itrudil, saj itak nič ne pomaga,« kajti razmere se bodo spremenile in prišli bodo zopet časi, _o bodo kmetijski pridelki dobili ugodnejše cene in se bodo laže vnovčili. Da bomo pa takrat imeli kaj za prodati, ne smemo danes na jnoben način zanemariti naših gospodarstev, skušati moranio nasprotno obvarovati našo plemensko živino, da ne propade, zemljo, sadno drevje in vinograde pa z gnojenjem in negovanjera ohraniti v moči za sedaj in za pozneje. Štediti sicer moramo, toda na pravem mestu. Prihranimo n. pr. popravila poslopij, ki niso res pot.rebna in služijo bolj olepšavi, za prihodnji čas, zemlje in živine pa ne zanemarjajmo in je ne pustimo propadati. Največjega pomena v teh easih pa je temeljita strokovna izobrazba. Na vsak korak lahko opazujemo, da ravno oni kmetovalci, ki so strokovno dobro podkovani, ne samo največ pridelajo, ampak svoje pridelke tudi najboljše in najlaže vnovčujejo, da, kratkomalo današ- njo krizo najlaže prenašajo. Zato, kmetovalci, pošljite svoje sinove v knetijske šole! Ne strašite se nekaj stroškov, saj Vam bodo bogato povrnjeni. Clovek nikoli preveč ne zna in lahko rečemo, da nikomur drugemu ni treba toliko znati kakor ravno kmetu. Ker pa danes večina kmetov vendarle težko zmore stroške za vzdrževanje sinov na kmetijskih šolah, priporočamo posebno zadružnim hranilnicam in posojilnicam, da priskočijo onim kmetskim fantom, ki bi radi posečali kako kmetijsko šolo, na pomoč ter jim nudijo primerno podporo. To je popolnoma upravičeno, saj je absolvent kmetijske šole kot vzoren gospodar ne samo vzgled ampak tudi svetovalec svojim sosedom ter lahko s svojim inicijativnim in podrobnim delom mnogo dobrega stori v vsej okolici. V svrho informacije dostavljamo, da imamo za naše kraje (bivša mariborska oblast) dve kmetijski šoli, in sicer v Št. Juiiju ob juž. žel., ki je splošno kmetijskega značaja ter v Mariboru, kjer se sicer poučujejo vsi kmetijski predmeti, prav posebno pa sadjarstvo in vinarstvo