časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon 311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov: ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 5. junija 1992, št. 23, letnik 51, cena 72 tolarjev ZA KRAJO 23 Delavci naj dobijo večinski delež družbenega premoženja • Vsem, ki so neposredno ali posredno ustvarjali družbeno premoženje, naj se neodplačno razdeli 60 odstotkov družbenega premoženja brez nominalnih omejitev; pri tem naj bodo izvzeti tisti, ki so že drugače soudeleženi pri delitvi družbenega premoženja (npr. zadružniki); načeloma je sprejemljiva rešitev, da se ta del premoženja razdeli vsem upravičencem v enakem znesku. • Zaradi lastninskega preoblikovanja nobeno podjetje ne sme prenehati poslovati, prav tako ne sme samo zaradi lastninjenja noben delavec izgubiti dela. • Sredstva, objekte in opremo, evidentirane v izvenbilančnih postavkah, ki se uporabljajo za rekreacijo in počitek delavcev, je treba izvzeti iz lastninskega preoblikovanja podjetij ter jih kot skupno lastnino delavcev prenesti na delavske organizacije. • Razliko med plačami in drugimi osebnimi prejemki, ki delavcem pripadajo po sklenjeni splošni in panožnih kolektivnih pogodbah, ter plačami in osebnimi prejemki, ki so bili delavcem izplačani, je treba v zakonu opredeliti kot sredstva delavcev, ki so vložena v podjetje. • Če naj zakonska rešitev glede vrednotenja podjetja z otvoritveno bilanco ohranja realno vrednost družbenega premoženja, je seveda treba pri tem upoštevati, da so delavci del plač in drugih osebnih prejemkov »puščali« v podjetjih in jih tako ohranjali »pri življenju«. Tudi to je prispevek delavcev k družbenemu premoženju. Zato mora biti ustrezno ovrednoten ter tudi priznan za njihov vložek, ne pa opredeljen za družbeno premoženje. jz stališč za sejo sveta ZSSS o lastninskem preoblikovanju podjetij Kljub prizadevanjem nove vlade, da bi čimprej sprejeli zakon o lastninjenju, nič ne kaže, da bi se to tudi res kmalu zgodilo. Ljubljanski družbeni pravobranilec samoupravljanja Franc Skinder zato predlaga, naj delavci ustanovijo odbore za varovanje družbenega premoženja. O tem na 15. str. v Ravbarkomandi. Torkova seja sveta ZSSS bo, sodeč po današnji tiskovni konferenci, bolj vroča, kot smo sklepali iz gradiva strokovne službe, o čemer pišemo na peti strani DE. Svobodni sindikati bodo pred začetkom pogovorov o socialnem paktu tudi od nove vlade zahtevali odgovore na štiri vprašanja, postavljena prejšnji vladi. Ne bi ponavljali vsega, dovolj je stališče, da socialni pakt ne bo podpisan, če ne bo temeljil na celotnem sistemu kolektivnih pogodb. Vlada naj čimprej pripravi zakon o delovnih razmerjih, ki bo kolektivnim pogodbam dal večjo veljavo. Zakon o najnižjih plačah, in ne več o zajamčenih osebnih dohodkih, naj temelji na novi košarici življenjskih stroškov. Potrebujemo tudi nov zakon o delavskih pravobranilcih in delavskih sodiščih, ki naj ju vlada pripravi po hitrem postopku. Svobodni sindikati bodo vlado opozorili tudi na zamude pri ustanavljanju Zavoda za zdravstvo, Zavoda za zaposlovanje in Pokojninskega zavoda, kjer se zdaj dogajajo ključne spremembe, zavarovanci pa nanje ne morejo vplivati. Ena od osrednjih sindikalnih zahtev bo razbremenitev gospodarstva, kar sindikatom predlagajo celo direktorji, ki si v zbornici tega ne upajo na glas zahtevati. Ker oblast delavcu od vsakega zasluženega dinarja pobira davek, sindikati zahtevajo dosledno pobiranje vseh davkov, za sekanje gozdov pa tudi davek za minulo dveletno obdobje. Poziv tožilcu Antonu Drobniču (stranž) Naše soočanje Veljka Rusa in Jožeta Pučnika (stran3) Bojkot Srbije in Črne gore povzroča odpovedi naročil in pošiljanje delavcev na čakanje, saj so podjetja tja prodajala bistveno več, kot so kazale analize vlade R Slovenije. Ker nikjer v svetu posledic bojkota ne nosijo le delavci, bodo sindikati zahtevali od države, da se organizira za pomoč podjetjem in jim pomaga tudi z dodatnimi sredstvi. Svobodni sindikati opozarjajo članstvo: naj ne naseda obljubam pri ustanavljanju podjetij, v katera vlagajo tujci. Za primer navajajo delavski svet Izolirke, kije potrdil ustanovitev takšne nove firme. Družbenim sredstvom, ki jih je Izolirka prenesla nanjo, je tujec priznal le deset odstotkov vrednosti, in to mu omogoča, da bo od 200 zdaj zaposlenih delavcev kar 140 moralo na zavod. Glin Nazarje: kako preživeti (stran 12) Koliko dolguje vlada upokojencem (stran 13) 5. junija 1992 DRUGAM Pravica po cerkvenih in posvetnih postavah Bolj ko se bliža skupščinski dan D, ko bo odločeno, koliko odstotka temu, koliko onemu lastniku odmirajoče (že močno pokradene) družbene lastnine, več je hude krvi (in strahu) med povojnimi razlaščenci - da je je bo za njih zmanjkalo. Slovenske Cerkve ni strah - le skrbi za ljudi. O tem je oni dan v Novi Gorici, na poslanskem večeru Boruta Pahorja, dr. Alojzij Šuštar rekel: »Ugotovili smo, koliko premoženja je bilo odvzetega Cerkvi. In če si zdaj prizadevamo, da bi odpravili krivice, gre predvsem za to, da preživimo. Cerkev ne mara nobenega kapitala z namenom, da bi bila kapitalist, ker je sestavni del slovenskega naroda. In kar ima Cerkev, imajo tudi slovenski ljudje.« »Ne maramo,« je poudaril dr. Šuštar, »da bi bogateli samo eni.« Tudi kmetje se ne dajo. Da bi prišli do svojih nekdanjih zemljišč in gozdov, so letos aprila ustanovili Zvezo razlaščenih vasi, ki postaja nekakšno slovensko gibanje za odpravo krivic iz preteklosti. Vanjo je že vključenih 20 vasi iz tolminske občine in okoli 40 gorenjskih, za delovanje v njej pa se zanimajo tudi Prekmurci in Notranjci. In kaj terjajo kmetje? Trdijo, da je slovenski zakon o denacionalizaciji - zaradi strankarskih razprtij - spregledal pravice do vrnitve nekdanje srenjske lastnine kakih 1000 ali celo 2000 slovenskih vasi. Gre za komunsko lastnino, ki so jo vasi pridobile v času avstro-ogrske monarhije, kasneje pa so jo - med obema vojnama - nasilno podržavili; teh krivic pa zdaj ne odpravljamo, čeprav živimo v času demokratične preobrazbe Slovenije. Zveza razlaščenih vasi se zavzema, da bi vse slovenske občine podprle njene zahteve po spremembi zakonodaje oziroma po dopolnitvi zakona o denacionalizaciji tako, da bi svoje pravice kljub zgodovinski odmaknjenosti lahko uveljavljale tudi vaške skupnosti. Tak postopek je v republiškem parlamentu že sprožila jeseniška občinska skupščina. Zahteve zveze bo podprla tudi tolminska občina. Medtem ko bodo republiške ustanove »premlevale« možnost za rešitev teh zapletenih problemov, pa je tolminska občina že začela ugotavljati, kako je s sečnjo v gozdovih, ki so bili last vaških skupnosti, kako je z dokaznim gradivom o zemljiščih, ki so bila odvzeta komunam, itd. Občinska uprava prizadetim vasem tudi pomaga pri zbiranju dokumentov. Ob tem vsesplošnem pehanju za materialno dediščino »realsoci-alizma« (kot kaže, je nekaj leje, sicer bi zanjo ne bilo toliko strankarskega zanimanja) so se končno oglasili tudi Svobodni sindikati (v imenu delavcev). Če družbena lastnina že mora narazen - predlaga Rajko Lesjak, kot smo lahko brali v prejšnji številki DE - jo razdelimo med zaposlene v tovarnah in javnih službah ter upokojencem. Kdo drug da jo je ustvaril? Od kod ugotovitev, da delavec ne zna ceniti tega, kar mu je »podarjeno«! V nobenem sistemu ni delavcu nič podarjeno. Ali ni krivica, da bi moral delavec kupiti to, kar je že njegovo? Tako Rajko Lesjak (Svobodni sindikati)! Ko človek vse te želje, zahteve kandidatov za nove lastnike slovenskega premoženja posluša ali prebira, pride do takšnega sklepa: Kar je od boga in narave dano, je po božjih in cerkvenih postavah že oddano. Zemlja in gozdovi pripadajo Cerkvi in kmetom, tu ni več kaj slepomišiti! A to, kar so po vojni ustvarili delavci, »poštena inteligenca«, komunisti in drugi takšni - samo o tem zdaj že lahko teče pravda. Tako kot so oni takrat prejšnjim bogatim, je treba zdaj tem vse pobrati, podržaviti, razprodati, razdeliti... Drugače ne bo pravice ne na tem ne na onem svetu. Kartagina mora pasti! je pred tisočletjem kar naprej vzklikal neki gorečnež v rimskem senatu. In se je zgodilo! Zgodovina je zato naša najboljša učiteljica, ker se ponavlja, in ker ima največ učencev v prvem razredu. Spoštovani! Berem in berem prispevke v rubriki »Odmevi«, pa kar ne morem verjeti, da Slovenci niti časopisov ne znamo več prebrati. Resnično, kaj naj si sploh mislim ob prispevku gospe članice sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti, pa ob pisanju sindikalnega zaupnika in gospoda, ki si je vzel pravico, da piše v imenu vseh slovenskih delavcev? Gospa, ki »upošteva 10 zapovedi« (jih še zna našteti?), je ves žolč zlila na novinarje DE, ki so po njenem krivi za vse grehe v naši družbi za nazaj in naprej: krivice nad delavci, delovanje SSS, nesprejetje zakona o lastninjenju. Zanjo je bil torej raj na zemlji v času Peterletove vlade, v času divjega lastninjenja podjetij, ko se je tisoče delavcev znašlo na cesti, v času, ki je dve tretjini Slovencev pahnil na rob preživetja. DE je vseskozi razgaljal takšne packarije in v njem res nisem našla niti ene besede, ki bi zagovarjala tako početje. »DE torej ni sam sebi namen«: novinarji vendarle niso tako neumni, da bi se po nepotrebnem izpostavljali in tvegali tožbe po sodiščih. S čim torej zavajajo delavce? V »Predvolilni areni«? Rubrika je zastavljena črno-belo in tako jo tudi razumem. Sicer pa gospa tudi rdeče barve ne mara! Rožnatega pa je tako malo, da lahko v tej barvi le še sanjamo. Upam, daje bilo njeno pisanje le »enodnevna« vihra, ki se je ob zadnjem povišanju plač v šolstvu (česar prejšnja vlada ni utegnila!) verjetno že polegla. Gospod Silvo Potočnik, sindikalni zaupnik (?), se pritožuje nad črno-belimi komentarji, ki da je belo levo, črno desno. Kaj hočemo, sedaj je pač nihanje levo-desno hudo moderno. Veliko »levičarjev« se je v preteklem letu nagnilo v desno, pa se bo znova v levo, če jim bo prineslo koristi. Nobeno pisanje novinarjev DE me kot bralko še ni užalilo, od kod sindikalnemu zaupniku takšno prepričanje? Humor pa se v DE in KAJU razlikujeta kot dan in noč, tudi vsebinska zasnova teh časnikov je močno različna, zato tu ni primerjave. Sicer pa zadnja stran DE ni namenjena le humorju. »V zasedi« prav gotovo nikogar ne pričakamo z glasnim smehom. Morda pa sindikalni zaupniki delajo tako? V tretjem prispevku »Odmevov« v 22. številki DE gospod v imenu »drugače mislečih delavcev« (do česar ima samo zase vso pravico - tudi to je demokracija) ugotavlja, da je časopis antireligiozen. Religija v DE res nima kaj iskati! Če si kdo zaželi takšno branje, naj si kupi »Ognjišče« ali pa list krščanskih demokratov, pa morda je še več religioznih časnikov. Zelo rada bi njegov odgovor na vprašanje, kako smo delavci ideološko opredeljeni. Za ideologijo pa imamo res čas! V boju za preživetje, v vsakodnevnem strahu za delovna mesta, v bojazni za svoje podjetje, za čigar razvoj smo se desetletja odpovedovali dobrim plačam, zdaj bi si ga pa radi pograbili tisti, ki nimajo za to nobenih zaslug! In nihče nima pravice govoriti ali pisati v imenu vseh delavcev! To malce preveč smrdi po bližnji preteklosti. Lepo pozdravljeni in kar tako naprej! z. K. Poziv tožilcu RS Tišina roških grobov V Mariboru je ob dnevu zmage visela zastava v zvezdo. Tista, ki je prinesla svobodo in nas takrat vključila v Evropo. V Kočevju je bil zbor odposlancev; 1943. edinstvena demokratična stvar v zasužnjeni Evropi. Potem je bil pravni proces proti tistim, ki so se šli vaške straže in belogardizem. Takrat je bila prvič sojena kolaboracija, kvizlinštvo ali še kaj nečednega v odporu zoper tujca. Slovenski narod se je lahko tisočletje obdržal na prepihu, ker je zmogel svojo samobitnost in boj za svoj obstoj. V septembru 1943 je nastalo domobranstvo. Vse v imenu zaščite ljudi pred komunizmom in nevero. Kolaboracija je doživela svoj drugi vzpon. Ta vzpon je skrit v tišini roških gozdov. Ni bilo moči in ne znanja, da bi premagali sovraštvo. Ne na eni in ne na drugi strani! Če so v Kočevju osvoboditelji sodili, je bil v Rogu in drugod storjen umor. Zato, Vas, gospod Drobnič, kot javnega tožilca Republike Slovenije prosim, da sprožite postopke za ta dejanja. Samo pravna država s svojimi akti lahko krona tisto, čemur rečemo človeška sprava. Vi molčite in ne ukrepate. To pomeni, da ne vemo, ali gre za vojni zločin, ki ne zastara, ali za medsebojno obračunavanje civilne narave. Mislim, da je to mnogo bolj pomembno kot organizacija Nova zaveza. Zaradi nas, naših otrok in skupne zgodovine! S spoštovanjem. Milan Bratec NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Jože Smole: SPOMINI TITOVEGA SEKRETARJA JOŽE SMOLE je za osebnega sekretarja Josipa Broza prišel iz novinarskih vrst. Vse niti Titovih stikov so bile v njegovih rokah. Obšla sta ga le ARMADA in KOS. • Willy Brandt - nemški krediti aU vojna odškodnina • Gadafi je pustil Tita čakati dve uri • Kdo je sesuval Staneta Kavčiča • Hlače je nosila Jovanka • Zakaj Stane Kavčič ni hotel v jugoslovanski politični vrh Cena knjige je 500 SLT. Knjiga je izšla v založbi ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, kamor tudi pošljite naročila. Telefoni: (061) 321-255, 110-033, 311-956, 313-294 _____________________________________________>>roste tranzitne carinske in blagovne cone. 5osebno so nas opozarjali, naj ne razprodamo ujcem turizma in logistike in naj omogočimo nvesticije različnim partnerjem od sosedov lo Azije in Amerike. Za ameriške menedžerje n podjetja je zanimiva le taka Slovenija, saj je :aradi premajhnega trga in standarda tržno in ndustrijsko nezanimiva. Najbolj pa so zani-nivi skupni nastopi slovenskih partnerjev na /zhodu. Samo take programe so trenutno pri-jravljeni financirati in na ta račun kupiti tudi caj našega blaga. Prav izkušnje in drugačen pogled na poslovni svet so bile ob vrsti osebno navezanih strokovnih in poslovnih stikov največja prido-Ditev za slovenske udeležence. Za poslovanje do ameriško pa bo najprej potrebno spreme-liti našo zakonodajo in administracijo. Ta ni / korist podjetništvu in obrti, ne po naše ne po imeriško! SM Cena 400,00 SLT • Jože Smole SPOMINI TITOVEGA SEKRETARJA Willy Brandt: nemški krediti ali vojna odškodnina - Gadafi je pustil Tita čakal' dve uri - Kdo je sesuval Staneta Kavčiča - Hlače je nosila Jovanka - Zakaj Stane Kavčič ni hotel v jugoslovanski politični vrh - Koliko je Tito kriv z klanje na jugoslovanskih tleh in koliko zaslužen, da ga prej ni bilo Cena 500,00 SLT Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE“-Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalm tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 ______________________- NAROČILNICA NA ČASOPIS »DE« Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, naročamo (do pisnega preklica ....izvod(ov) tednika »DE«. Pošljite nam ga na naslov: Ulica, poštna št„ kraj:.... Ime in priimek podpisnika:. Dne:..................... Podpis naročnik3 Naročnino bomo poravnali v zakonitem roku. NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Moje pravice na izv. • Nova del. zakon. izv. • Kako postati podj. izv. • Plačni sistem ......izv. • Kako uveljaviti ......izv. • Stanov, razmerja ......izv. • Delavci in uprav. ......izv. • Zakon o pokojnin.......... ......izv. • Dnevnik Titovega sekr. Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:.............................. Ulica, poštna št. in kraj:....................................... Ime in priimek podpisnika:....................................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:. Podpis naročniki 5. junija 1992 KAŽIPOT I' Razmišljanja Gospodarski položaj ob dnevu gradbincev gradbeništva in IGM Današnji čas ni naklonjen velikim manifestacijam in proslavam, temveč delu in odgovornosti vseh in vsakega posameznika. Odgovorno v smislu solidarnosti, sožitja in strokovnosti, odgovorno pa tudi v smislu demokratične humanosti. Zato ne bo odveč, če se ob dnevu gradbincev spomnimo prehojene poti, ki je bila težka, polna padcev in vzponov, pa tudi lepa in uspešna. Vse do leta 1936 so gradbeni delavci spadali med najbolj socialno zanemarjeno stroko. Biti gradbenik - delavec, je tedaj pomenilo pasti na najnižjo stopnjo tedanje družbene lestvice. Zaradi velikega števila brezposelnih so gradbeni delavci prevzemali delo pod najtežjimi pogoji. Bili so brez vsake zaščite in prepuščeni maloštevilnim delodajalcem, ki so jih brezobzirno izkoriščali. Use to je pripeljalo do velikih stavk v letih 1935-1936, kar 30 jih je bilo v tem času. Januarja 1936 pa je bila ustanovljena močna sindikalna organizacija gradbenih delavcev. Njena glavna naloga je bila zaščititi gradbene delavce in pripraviti osnutek prve kolektivne pogodbe. 3. junija 1936 je bilo v Ljubljani veliko zborovanje gradbenih delavcev iz vse Slovenije. Na njem so sprejeli določila kolektivne pogodbe in program dela za prihodnje obdobje. V spomin na ta dan je, kot je bilo sklenjeno pred leti, 3. junij dan gradbincev Slovenije. Po sprejemu programa leta 1936 se je položaj gradbenih delavcev izboljšal in takšen ostal vse do druge svetovne vojne. Tudi med okupacijo so se gradbinci solidarno in aktivno vključili v boj proti okupatorju. Z žalostjo, pa vendar s ponosom se ob dnevu gradbincev spominjamo tudi vseh padlih in umrlih gradbincev. Po štirih letih okupacije smo leta 1945 začeli znova, takorekoč s krampom, lopato in kelo. Leta so tekla, z združenimi močmi smo se počasi modernizirali. Novi stroji, novi gradbeni materiali in nove, sodobne metode dela so pripomogli, da je bilo v 47 letih zgrajenih na tisoče raznih objektov, cest, mostov, viaduktov, velikih in manjših tovarn, elektrarn itd. Pa bo kdo rekel - to pisanje je aktivistično. Res, toda je obenem tudi resnično, le malo okrog sebe je treba pogledati. Zato smo gradbinci lahko ponosni na prehojeno pot. Sedanji čas ni več čas aktivistične romantike in hvaljenja samega sebe, temveč je zopet postal trd boj za obstanek in razvoj gradbeništva, predvsem pa za prihodnost gradbenih delavcev. Če so v preteklih letih vladajoče osebnosti, politiki širšega kova krojili usodo gradbeništva na samoupravni podlagi, pa so danes grad- beni delavci postavljeni na trda tla, ki ne poznajo sociale in milosti. Na to kaže tudi dejstvo, da je bilo pred leti zaposlenih še okrog 70.000 gradbenih delavcev, danes pa jih je le še okrog 50.000 in še število teh se zmanjšuje. Nastajala pa bodo manjša gradbena podjetja, nastopali bodo novi ljudje, ki bodo morali biti veliki strokovnjaki, gospodarstveniki, menedžerji, znanstveniki in drugo. Vsaka moderna družba živi od dela, novega znanja. Pri nas pa so novi tudi lastninski odnosi, kar zahteva tudi dobro organizirane in močne sindikate, zlasti v gradbeništvu, ki ob vsaki spremembi doživlja najtežja bremena. Zato bo potrebnih še veliko naporov, razumevanja problemov, predvsem pa veliko strpnosti, strokovnosti in humanosti. Lojze Cepuš Gospodarska kriza je že v osemdesetih letih povzročila veliko stagnacijo slovenskega gradbeništva in IGM, ki je še bolj izrazita od leta 1989 dalje. To je posledica močnega padanja investicij pri nas doma in zmanjšanja obsega dela v drugih republikah bivše Jugoslavije in tudi v tujini. Da bi preprečili stihijsko propadanje podjetij in celotne panoge, smo skupaj z Republiškim sekretariatom za industrijo in gradbeništvo v začetku leta 1991 pripravili program sanacije stanja v gradbeništvu s predlogi ukrepov za uveljavitev tržnega gospodarstva in ga predložili Izvršnemu svetu RS v obravnavo in sprejem. Program naj bi zagotovil pogoje v okolju zunaj gradbeništva za realizacijo predlogov in ukrepov. Čeprav je bil ocenjen za realnega in koristnega, ga izvršni svet ni obravnaval, češ daje potrebna predhodna Pan gradbincev 92 Govor Franca Berginca, predsednika SDGD Slovenije na izredni skupščini SDGD ob dnevu gradbincev Dan gradbincev letos prvič praznujemo v samostojni državi Sloveniji. To bi nas kot državljane moralo razveseljevati in dajati optimizma za pogled v prihodnost. Na žalost pa te občutke kalijo izredno težke gospodarske razmere v gradbeništvu in najnižji socialni položaj zaposlenih v gradbeništvu. Izreden upad investicijske sposobnosti vseh gospodarskih in družbenih institucij je vplival na obseg poslovanja vseh panog gradbeništva. V minulem letu se je ta proces nazadovanja še nadaljeval in posebno vplival na obseg zaposlenih. Odpuščanje delavcev se je še kar nadaljevalo. V gradbeništvu je izgubilo delo več kot 8.000 zaposlenih ali 15%. Pričakovali bi, da bo zmanjševanje zaposlenosti (ta se je v zadnjih dveh letih zmanjšala skoraj za tretjino), pozitivno vplivalo na višino izplačanih osebnih dohodkov, a se žal to ne dogaja. Ko smo lansko leto za dan gradbincev podpisali panožno kolektivno pogodbo in pristali na enoletni uvajalni rok, smo pričakovali, da se bo trend približevanja izplačil osebnih dohodkov postopno in trajno obrnil na bolje. Podatki kažejo prav nasprotno, in sicer, da se izplačani osebni dohodki - spoštovanje tarifnega dela tako kolektivne pogodbe za gospodarstvo kot tarifnega dela panožne kolektivne pogodbe - v povprečju ne izboljšujejo. Uvajalno enoletno obdobje torej ni dalo žaljenih rezultatov. Poudariti pa moramo, da so se posamezne delovne organizacije, zlasti panoge IGM in projektantske inženiring organizacije, zelo približale 100% izpolnjevanju določil panožne kolektivne pogodbe. V povprečju panožno kolektivno pogodbo spoštujejo 50-70 odstotno. Žal bolj kot statistični podatki govorijo težke socialne razmere delavcev, ki morajo živeti od takšnih plač. Še zlasti tistih delavcev, ki nimajo , možnosti služiti s sivo ekonomijo ali kmetijstvom. Naše današnje vpašanje je, kako naprej. Kaj napraviti, da bo spoštovanje tarifnega dela panožne kolektivne pogodbe hitrejše, saj se je uvajalno obdobje konec meseca aprila končalo. V sedanjih razpravah na naših organih smo ugotavljali, da od določil podpisane panožne kolektivne pogodbe ne smemo odstopati in moramo odločno zahtevati, naj se prične spoštovati. Poleg mnenja splošnega združenja za gradbeništvo in IGM, da bo treba med obema podpisnikoma ponovno pričeti pogajanja o veljavnosti tarifnega dela, izhajajo ambicije za nespoštovanje tudi iz pogajanj o socialnem paktu, ki so se pričela s prejšnjo vlado. Vsi namreč pričakujejo, da bodo sindikati (ne mislim samo svobodne, ampak tudi vse druge) bistveno popustili pri zahtevah in pristali na nižje izhodiščne plače, kot jih določajo sedanje kolektivne pogodbe. Na sestanku naših pogajalskih skupin, ki je bil 22. aprila letos, je druga stran vztrajno zatrjevala, da pogodbe ne bo moč izpolnjevati, da je še vedno preveč zaposlenih za pridobljeni obseg dela, vendar konkretnega predloga ni hotela dati. Naše stališče je bilo, da podpisanega sporazuma z naše strani ne more spremeniti ali ponuditi kakršnokoli drugo rešitev noben drug kot naša skupščina, to je današnji zbor. Sindikalna pogajalska skupina nima pooblastil bistveno popuščati ali spreminjati določila v minimalnih izhodiščih osebnih dohodkov in drugih določilih tarifnega dela. Zaradi tega predlagam, da se s posebnim sklepom opredelimo do nadaljnje politike oziroma veljavnosti panožne kolektivne pogodbe. Našo zahtevo po spoštovanju panožne kolektivne pogodbe je treba razumeti tudi tako, da se čimprej sprejme zakon za zaščito določil kolektivnih pogodb. Pripravi naj se zakonska podlaga in določijo sodišča, kjer se bodo lahko vodili regularni postopki za sankcioniranje nespoštovanja kolektivnih pogodb, za zaščito pravic obeh podpisnikov. Naj omenim, da je naša komisija predlagala dve dopolnitvi, in sicer: - dopolnitev 55. člena PKP - dodatek k 2. točki: »Delavcu, katerega delo trajno ni več potrebno, pripada za čas šestmesečnega odpovednega roka nadomestilo osebnega dohodka v višini 90 % povprečnega OD delavca v zadnjih treh mesecih«; - in v 51. členu: »Za neizplačane osebne dohodke do višine 100% upoštevanja PKP se izdajo listine, katere delavci uporabijo pri nakupu delnic ali pridobivanju drugih oblik lastnine podjetij.« Razliko neizplačanih osebnih dohodkov po kolektivnih pogodbah računamo do 31. aprila po splošni kolektivni pogodbi, od maja tega leta naprej pa po panožni kolektivni pogodbi. Hkrati moramo vztrajati pri izplačilu razlik, saj je to možnost, da delavci pridejo do delnic po predvidenem zakonu o lastninjenju, ki to možnost uvaja. Z novo izvoljeno vlado so se ponovno pričela pogajanja na področju socialnega partnerstva. Če bo predlagano, naj se določila kolektivnih pogodb spremenijo, posebej je pričakovati predlog spremembe eskalacijske klavzule, bomo ponovno opredeljevali naša stališča na ustreznih organih. Če bo prišlo do bistvenih sprememb, bomo sklicali republiški odbor, zato prosim skupščino, naj ga za ta pogajanja še danes ustrezno pooblasti. Tudi v gradbeništvu je v minulem obdobju prihajalo do zakonitega in tudi divjega lastninjenja in razprodaje podjetij. Z ustanavljanjem novih družb in poslovanjem po tržnih načelih so vzporedno potekali lastninski procesi, ki niso bili vedno v skladu z zakonskimi predpisi. Zaradi zadolženosti so mnogokje po malem in tudi na veliko razprodajali družbeno premoženje. Na žalost ugotavljamo, da se najprej razprodajajo objekti družbenega standarda, velikokrat brez licitacij in dražb. Vse dosedanje izkušnje kažejo, da bo proces lastninske preobrazbe zelo težak, saj se nekateri vodilni že vidijo prve in edino poklicane - glede na svoje minulo delo - za odprodajo in odkup ali pa vsaj za pripravo pogojev za odkup posameznih enot delovnih organizacij. Pri tem je njihov cilj, da bo vrednost družbenega premoženja čim manjša, delavcem pa že sedaj ponujajo gradbene stroje, avtomobile in drugo opremo po najvišjih cenah. V sindikatu moramo v teh procesih poleg egoističnih namer prepoznati še politiko, da bi delavca onemogočili kot solastnika in soupravljalca. Pričakujemo lahko, da bo v marsikaterem podjetju storjeno vse, da bo delavski odkup onemogočen, gotovo pa zelo moten. Še pomembnejši problem pa je seveda, da pri naših delavcih ni gotovinskih sredstev za odkup delavskih in tudi državljanskih delnic. Neizplačani del osebnih dohodkov je edini realni vir, zato moramo storiti vse, da se delavcem izdajo potrebna potrdila. Omenjena problematika je le jedro naših aktivnosti. V različnih okoljih bo različno uspešno reševana, pač glede na našo strokovno usposobljenost in sindikalno solidarnost. Ugotoviti moramo, da pretežni del našega članstva še ne ve in ne dojema svojega zelo neugodnega, premalo zakonsko zaščitenega pravnega statusa na delu. Preneka-teri so še vedno v vodah samoupravnega pojmovanja in jim je zakonska zaščita kapitala na račun dela nerazumljiva. Zaradi tega se moramo na podjetniški in območni ravni še okrepiti. Marsikje ugotavljamo, da je treba še mnogo postoriti. To pa lahko naredimo, ker zaupanje v našo stanovsko organizacijo ponovno raste. Delavci se ponovno včlanjujejo v naše vrste. Izkoristimo to možnost, saj delamo za svoj boljši danes in jutri. Vsem našim sindikalnim zaupnikom in drugim sindikalnim funkcionarjem naj bo to obenem zahvala in spodbuda za prihodnje delo. Vsem članom sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, drugim zaposlenim v podjetjih gradbeništva in simpatizerjem želim svetlejši dan gradbinca, kot ga nakazuje sedanji trenutek. medsebojna uskladitev republiških resorjev, ki pa ni bila končana. Podobno usodo je sočasno doživel predlog za izdajo novega zakona o graditvi objektov, skupaj s tezami o njegovi novi vsebini. Oktobra lani smo v združenju izdelali analizo lastninskih sprememb v podjetjih v gradbeništvu in IGM Slovenije. Že do takrat se je število novih podjetij v panogi zelo povečalo, vključno s številom zasebnih podjetij, vendar ta nova podjetja zaposlujejo razmeroma malo delavcev, številna med njimi pa so le registrirana in še niso ustvarila dohodka (speča podjetja). Na podlagi podatkov, ki nam jih je dostavila večina podjetij v panogi, smo analizirali stanje in dosežene rezultate v letu 1991. Ti kažejo zelo težke razmere v večini podjetij in v celotni panogi. Izgube so v celotni panogi 5,3-krat večje od dosežene akumulacije, medtem ko so v samem gradbeništvu (05) 11,4-krat večje, v nekaterih dejavnostih znotraj gradbeništva pa celo 20-krat večje (nizke gradnje in montažno-instalacijska dejavnost). V podjetjih, ki so poslala podatke, znaša izguba okrog 1,3 milijarde tolarjev in je registrirana v 80 podjetjih, zajetih v analizi. V letu 1991 se je v gradbeništvu (05) število zaposlenih zmanjšalo za 15,5% (celoletno povprečje) ali za 18,5%, če primerjamo december 91 z dec. 90. Konec leta je bilo v gradbeništvu okrog 40.000 zaposlenih, v celotni panogi pa okrog 50.000 (skupaj z IGM in vodnim gospodarstvom). Z anketo v gradbenih podjetjih smo ugotovili, da ima 50% zaposlenih v gradbeništvu stalno bivališče izven R Slovenije in se po zakonu štejejo za tujce. Za tiste, ki bodo še zaposleni, bo zato potrebno dobiti delovno dovoljenje. , Osebni dohodki so v I. 1991 v gradbeništvu (05) zaostajali za dobrih 20% za gospodarstvom, v celotni panogi pa za 16%. Zaradi težkega položaja v panogi je bilo veliko OD pod izhodiščnimi iz kolektivne pogodbe. Stanje je podobno tudi letos. Zaenkrat oživljanja investicij doma ni čutiti. Nekoliko več je sicer dela za državo (javna dela, finansirana iz ororačuna RS), investicij v gospodarstvu je še vedno malo. Ponovno bi bilo treba oživiti stanovanjsko gradnjo, v skladu z dejanskim povpraševanjem na tržišču in z angažiranjem dela sredstev republiških in občinskih stanovanjskih skladov. Tudi pri delu v tujini nastopajo številne nove težave, kot n.pr. v državah bivše Sovjetske zveze, kjer smo sklenili večje število poslov, pa je njihova dovršitev vprašljiva, še bolj pa plačilo storitev v teh državah. Možnosti za vključevanje v graditev se odpirajo tudi v vzhodno- in srednjevropskih državah, ki nimajo zadosti lastnih zmogljivosti, vendar je za pridobitev poslov potrebna tudi finančna podpora, kar naj bi zagotovili s sodelovanjem naših podjetij s podjetji iz zahodnoevropskih držav. Skupaj z združenjem za inženiring pripravljamo konec junija posvet z vladnimi resorji na temo oživljanje investicij doma in vključevanje v obnovo v Hrvaški ter učinkovitejša organiziranost za izvoz storitev, opreme in materiala v tujino. Pričakujemo sklenitev novega sporazuma in povečanje kvote deta-širanih delavcev v ZRN. Proizvodnja v IGM se tudi letos občutno zmanjšuje, še bolj pa naraščajo zaloge proizvajalcev kot posledica zmanjšanja povpraševanja doma in izgube trgov v drugih republikah. Kljub navedenemu pa iz trimesečnega poročila (podatkov) SDK ugotavljamo, da je neto produkt celotnega gradbeništva v primerjavi z gospodarstvom hitreje rastel, še bolj pa v primerjavi na zaposlenega. Vzrok za to je hitrejše zmanjševanje zaposlenih v gradbeništvu v primerjavi z gospodarstvom. Zaradi tega se v zadnjih mesecih nekoliko zmanjšuje zaostajanje ČOD gradbeništva za gospodarstvom, vendar bo zahtevi iz tarifnega dela KPGD večini podjetij težko zadostiti zaradi pomanjkanja finačnih sredstev. V zadnjih mesecih je v gradbeništvu čedalje večje pomanjkanje proizvodnih delavcev, zlasti tesarjev in zidarjev. Zaradi vojne v BiH je odšlo domov veliko tovrstnih delavcev, ki se še niso vrnili na delo. Proizvodnih delavcev bo primanjkovalo tudi v prihodnje. Zato tečejo aktivnosti za prekvalifikacije brezposelnih v gradbene poklice in za vzpodbujanje večjega zanimanja mladine za vpis v gradbene poklicne šole. Pomembno vlogo na tem področju bo imel novo ustanovljeni Gradbeni center. Ta sedaj deluje v okviru zavoda Center za graditeljstvo, katerega ustanovitelj je GZS in soustanovitelj ZRMK. Poleg izobraževalne vloge oziroma usposabljanja zaposlenih v gradbeništvu bo Center opravljal pomembno razstavno-sve-tovalno dejavnost. Dopolniti, uskladiti in sprejeti je treba zakone in predpise, ki bodo omogočali nemoteno in racionalno odvijanje investicijskega procesa (zakon o graditvi objektov, zakon o urejanju prostora, zakon o standardizaciji in tehnični regulativi, koncesije, finansiranje in zavarovanje izvoza itd.). Strokovna služba Združenja za gradbeništvo in IGM pri GZS Pokrajinski tednik, ki poroča 1 Kr”0, ra2u""jiro S' Bem »J™ bralcem ™™,*vnjemMe. S™ - jc glede na obseg med Robnim, fcS0pl, 68000 Novo mesto tel.: 068/23-606 fex: 068/24-898 X 09 09:=? - cS >u ; S2 % co oo .E p ►"9 u >05 NH Cl o « N H i-l m > Qi o •g >o S Ph S O) T3 OJ N 2 •fH 03 H oooooooo O <3000° O 03 T-H co" ctT 00^ CD rH09lOrH050009Tt< coi^cocoaiTt »-J cd io od id OOOOOO^TflOCDL— o o^ ctT o o^ oo oo o’ o r-g X! ■ff «^5 c c (D OJ 03 ,D 1 > S c -M Sl L.B^giN iggž gs-iiiiiMiiiii gi^i?iii^gintiii!^lililgr^i U i8t!I”tl111ii!If^!IIII1111 fs!Slt i “iIF^FHi iy%§|l|,gos = t, 1 e8______ M I cc lil I -----------------------------tmmt ilflliliti ličili lil mm " % la sa,-^ a| ^ 1?® i Is?-- i 1 I—. — lli«ol i i N s? s?' rH 03 °o CD > O 44 •T3 O 43 O rO 5 'S ^ rO ^ 0> •I—* 03 03 O S 43 ‘r-H >>g O >w lil -K.Htž rStŽ- c 2;— - tž o S « 5^ o «t) a 'g ' .a^X o; ^3 oT S -13 oj c S Kg g;g g •s o5 “ gs 2 S o ao g 5 'c 11 a-fl’ S g s ^ a CcCON^>ri5^ - g-5-ii a « 3 -2 2 10-> „ 1 o >>Nns6Ni3c8'^a)V!S'0 ^Nass°‘l« x fto ^-2 ” “ a-2 >s '5? o o3 o db‘^?.rH Tl c 03 ^ O XdXiN>Xa!C<-'i32Q'xI I 14 o'g .p.| S-srlK^KS g« A si s A .........Jcisili5l|i11||fe- >lo 3- d O >N o »m: o OS C 3 S o ca E >N E S H - 2 ^ > C o .T3 || >¥° O) CU tu042 00 O ■ 8»t|t «-S.*« o o O ^3 tdD ^ laagg c8Xt5 o x co S o ,2 to o n .g, a Z xs CC ‘C iM?i|8j5|S § g S .2 c > ^ -S o § § > ^; > ^ grS g| ggE|:;s.3 gg-"-:0r§=! 'SopE|!ll:Š-2-S.2-aS'ŠS3 iSllslfla Ul §•&■=>“•■ s > ^ -s Q ^ g .2, K 2 x •g ° >N 2 •- > g > M 53i?f.:-s-s^-ss-iilla > a-2 O a £ .X X c ;G >eao^2§*5S''-"“ -~"2 aN ^ s ? s s ^ o to -M (rt “ « !.ailt|!f gMli^špš. m • r-t ^lllll II 1^1’S ?r§i ž’8! s SS iif | J e-sa s*« ? st-s^.s § s a>o.l§>° >^§x a| | ° ara.ag^. >Po.e-.-C^3PCag|rt'°«ga;«g-g-g-«:arS|g3^ toc>SS53-S5>tJ:3fc!ci-Z ^.c ^ rS ^ 2 g ° s a^ ■—I li^ s a? n > rt a S 3 .pp . rr* S sifriSl ar« ci izliti? io-Hlffs! ^1.2,2 2Ž a^l °>S 2-^> g '^S,.CLQJo-!x'rtOj-i[:H'rPoo ■ 3 -2,3 ! I g ! |! _ >!;g-.š aa 3a § >^ g« 2s s-g °^ !4al>l^tl1||l!”i!|!|||^ 3SS-o-S|)rtr5g2|." 2«2t§|S:S^^| 2 rt" rt o s-a e §»il§-š ' -■ 2 J O 4h —. I oi .g.! ;s a > a .§.. cctNTJ.S aM.2 o >T3 >” •S.-S O rt rt rt rt > 5 a>2 ^ g '2’ S a 2 g 5 -^.o d- a c 2 ^ > ^OTSH-artg ^.n S -aag ^cno^^-j^ ■' ?^Š5-gl?-S mmm ■ ■ u Q,'5’li a:^S 23 o 2 §! Jr Sas| 03 > rr! • r. "-rt 4h C -C d 5 0> ^ E^2|.Sp.Srt g-ga« aa>.« sf šllp-s-Sli 03 TJ d>dgp5g§l 0-xl5Satj^rt°ai c^Sz-g O rt 2 a^o l5!^!J!?I! S o#a ^ o« gap-H-^l gd<3-g||«Tg>2 l§a|o s gs-gisl.Plai o £ o £ E.« x g g g ^ >“ .2 >2 | ^ 3 '2 ta 2 ° X C ^ _ -e'XrH ccr>T3SohNNart rt rt g g .2,-5 “ 2 -5 5 d 5 s 5 1-a tli Silosi 2Ta2>>p2 S-td c -2 'g -S 03 Sp^.N^J > H« OJ ^ O ^ ,?J S g c ax S!-g g-: “ :a--2 >g B^e^rtgSg^S c S < d >S a „ g>a a o g ^ ? a > o ^ w -H -rH . _ M 03 • N llt-aB-š 11.s.§. - Od P ^ O c « 2^1-S ps|||-|p!i|^ o-g || i^sls.Saa^ = °-“ N X) 03 H rt °M a - 2 w . C rt N ^ . S , N llsis :> « ° §>g> CC CA CC N C/9 00 C/9 rsi cc ■■■d ■■M u cc N iJlfiiilOiiifi rti- ^ -rr^ n>o „ o to '-^ > n §§|p-S>z - 3.2, g ^ S rSs sa-R-g^rt^ortrt^ssirta ^ o.S-2.2,210 i 2J aKS-g ' 03 I ■§B! 2 .2, ° §z% 5 ttrt O 4-» T3 c« P O 44 OJ 2 “ « 3 § “I •f-H rO • i—( i—4 > -p (U 2 o c w Sx x t® 2 °|a d -13 a 'i^rt^ M >.2, n1| o U O 03 .S > d £ > N O P 03 03 bb r2 •rH _Q^ P « O a ^! •rH ) >o 03 " ! S M . 5 co SOg -2 m « 03 g 2 U¥ta¥¥ §£g>2? -s 3 ^ a 'S 61 H. S B Kmi «-#S lil c: > '*-' -rH os .2,^^ a|^ iž^^g-a "r?CD^^rPr^ • LNJ O S ^ N-d § A l d s!-§ ^ 2 ° -§^•3 ° t_.CC ° d oj 03 O 2 5« S 03 QJ N •4-> N 2.°-§ tn o5 5 «¥•3 2 a N ^ 03 tuo.GJ, T3 O J4 ^ 5x2-3 'o >G 5 “'•S’«•g’ ffi o >S^>o >'S n ox:£>2£•p^ g 2 o II 2 a:-3 °.2.3 -S O ^ p iliilii! .2 2^ a - n - 5 N1 i 2 « ^ a C ¥ ao^drtccMrttog^Mn •- nc«o .!p'p^|p|>>gs1:¥l tdMX!!Sx)i>RM>3d.rt^omxal>':'^ 2 •d’,2 (O rH « >ca rvi LN| -3 rtH d OPh dX " - r~i rtXH — r- fV COd^-gocfidrt^^log^rtrtOdrt 3 ^ 3rtM§.grt^rtQwd§ a.g "^'g o S > mi~z§$ims s?* p OJ rSirt rt C/9 C/9 C/9 N CC ■■■■ U cc N ■— CC s a o <3 z H !■* O J C/3 £ o o H U > a H Q ^ -0 o ° 5-§ - o šli.. «tu ^ C o 5 o 2 -g _ O O S O a w 0 al ^ bo 2 > o'! a g 2 x ^ a^ g g 3 X rt •“Ul gj x a 0 01 p 03 PP ^55'g ~ 25 g o ^^•g-rt 03 O p £ • C/3 P T3 I 5 i > 2 H , S a a M a ■g’rt rt m iPl! g 03 o3 OJ A a _N TJ OJ £ ati a£ 2 355 > .2>0 « O 03 • _, w >s! .55 5 2 . 2, ^ g ^ 5 w X 2 =ISša||a^ ^TUIIll So 03 • !h >“i QJ ga.s _ 03 CO N .rH ^ fl> 44 TJ O O TJ Od S g S.^g o: s-!g rti-2 t-uj vi^ r> ;r-i a855.2§ ^5,g ox rt 8 5 S.S O rt ;g 2 J rt:3-§>5 ° > »52^ >!agc>g5««5g|5gx5 2 g & g 5 »u - ! iHil 8-2 2 2.5 > ca.i: £h £h £h —i C^i OU O^i C rt Ph X 5 m Iift?!!ll a-| ao , S^g 3 w552>co2'q2 r ^ ^ > .2,0 5 3 x 'Zs C J/3 OJ rv-* tS T? O 3-g s^^p.-Sd 53| 5 >^^§'§5 a ft S-a II |?1 x o 5 b w ta g® O 03 Oh 03 | OJ >CJ ^ g >5 2 5- g| o g '£ (D^^ • N ^ ^ a,.^ CL, > OJ 43 ^ P ^ dl>~Š5 ^ M > .2.« « 5 o a, > co ^ rt5> 25 ta •T* C H 03 rt 5-« > |§5S co||j 2 m g*~' o rt-^l fi?It|5 s-s?#Iss !||!:15 Iflllll g >'-S>0 to rt^- |S?!55 ^ > ® d s s a« to w 5>Cfi X N 9 bc £ CJ C^ 03 W &:£* P CJ 5.x . S¥1 'P 03 C P O o S55 |1>8 to TJ N Ip O >N ^ o*g CL, N 3 S 'oj C T3 •fl •- _ CD OJ CC 03 - ;h o i -11 11 lisi OJ l's O >0 aj« o; ^ 2 ® 5-S 5-a 0» O r—I •'—> o 03 >03 . 03 § g 5.2, a'2 CO rt 2 o § W M 0» C^« S ” >3 O 03 T3 CO ^ O “-S-g -g a^3 m H J CO > §s? 24.087 26.605 29.601 33.002 37.333 44.558 50.587 60.226 72.250 s § p *H 4D •fH P ’rt o? CO _ 30.109 33.133 37.001 41.253 46.666 55.698 63.234 75.283 90.313 0 o SS r-H rP Tarifni razred enostavna dela manj zahtevna dela srednje zahtevna dela zahtevna dela bolj zahtevna dela zelo zahtevna dela visoko zahtevna dela najbolj zahtevna dela izjemno pomembna, na zahtevna dela 5 s d ~ ^If ■«•2. •g l’2 !p;g- •rH 03 _ [d ¥d « »h „ S‘tr-3 .g >5 0 5 o 5.2. Q,5 ® x «5® > mi tiii ■-5 -"a 03 "S O 5 2® « g r ^ 'rt.2.x >S 2 2 > > 5 5 • 5.2. a ta ^ o E rt H X 5«5 d H O :❖:• %: :-x I 1 I 1 03 S ?8Ž| a •r tu « :s> S § N -g S 3 N ■~ :=-21 s ° ^!sj §-g § > e " §•§ » 2 . p^Sr.'i-§.SsS N ^ ‘ elI2i^ 's-5^ AS-i d o g o h o a I ^ rt -| +• 2 o S » -S op 5 Sž¥ . 5 5' s ' •§ §-|oS§5 ijill !ai i| " H 3 e ~ - •S a 5'f _ c 3•§x o iz §x ^ g^' grtl^ll^liilil^!!! §;^||N-|ll>?iI|oS5 5|>e5 •a a « ^ :S,|'S-So.Sslertge-fe:§ P-§ § ^5.! “ “Ž P! rt^lSnog ^1^x05 oS5 §•§ p-S 3 e-o § slili|S'“11Slll?li-|« s'rt ! 2 § 1 1 Se-s rt S ^rt “ e •s.-S ^feSS -Sa^R 1 5 a a « o c 1| £ S °io 8 O c al ®;f ^ •-Sr e>8 03-*o rO P^TS P, M rO co 03 Cj coco^coSS •Sl-5 P-2.S 1 fS n s s §h.S J g e § 1 :'2- 31 £ | sip ° ^ e*- 2 § S ^ I a s^|žl3l!l* Sli ?1 a; S « “ ^ a O O o -t^ .^oT^rS d ^ a>-H^ 2 2 £5.5 o 5 ! C g ¥ um ,S3 5*M 2 g .> x S 5 ra g 5 X w .5 2 V.R.5 5 c 2 5 S g s . a-s a « rt > Ja -d > S«1« 55 ” °5 TJ OJ 03 03 bfl 42 T3 44 CJ P 5 5rg5 .i ■ > 0 2 t 5.5.-° 2 1 S5iS S ž S>W5 1 "> S ¥ 0 " -13 o S-®3 to 2 >2 —J K, '•H S rt 5t3 .2.5 85 rt °5g d 3 o ta x S ^>3 g, S §3^ °x «3 > g^S od g 00 ^>rt 05 ■ Z W 5 <05 « 2 CJ '3 a-* g > x ft d g1 M«2rtmrt > rt al5 S i"! “m*" a"? .2 S 5 c § 2 - co : fis-SSo-g- =ci=:S -+-> O > 03 03 ^ «H r-H o3>D,NCO>tTr£NGO 1 > O OJ rt g -57 « _ Iglgl' •| g 5 H >rt a s ^ 2 — ? N a, .rt o c X « 2assSo,s lil Pt| ŠfSšlsS ” d ‘G ta d o .g .2.3 X 3 „ 'rt 2 > 5 -o g 2 3 a § NO -d o 3 > x o 3 « d“ o O^aCd-rH^^ # ^ oj a-5c £5 2 5 rt 2 5 x 35 P ^H p £ 03 03 4U 5-g*5>N ž g 1-S •d > £ -X>8 ga ‘S 5 p ^ 25 X 2 3 a;x -r-»>03 0-d-c 6 5.1.11 £ dXM o E w o 2 2 a 2 x ca d Q N i5 T3 55x 5 > > 3 A A5 g>g g a o 5 5'X55 a^ x 5 g g §>«<£•*'gp^'« -s gx^ g^ a5-| o g.5 W^§ g ? Sf g-S-g o od 0°Xrt5g3-S3¥5rt'' 2^>mx) S5.eo,^ «5 £ IsllBSliaSsI “^lllls"llll -a . x a E 3 > .-< x a 2 a m o 5 O -rH r. '^‘d-rTH X OlC d ca jstl-šl-Pllv! ddrtS-do-d^drHtMSS H^N-Apoog-g. Q3 w o «55 g £ kj g mmwo£?2„c 3 o o-ax > a'2 2 gca^aSEorar-5 d rt .>G5w*2)£ Il-fpažl ■r S. | SO 5 I^Ss ^ rt '§5 51 ^.2. PxgtfP¥ ^5,?a5rt.rtJ f!^!lf|5 ¥ 2 ¥ e 2'1'S-d-g 253 A A .2.5 g §-53 ca X £ g 8 -o '2 g a5 °Ts°zl 03 Q OJ I^Sg 2 •g §5.pX lil P gX ''atooŽg^iN^^ 3 ~ a.2, a g g o -5? 8 d ‘g 5 8 5 ^ $ Ž-Zot S55^g o^E £ 3->g Ex 1“ |S g a E isl-g ? a mTI-SSI« »It* O ^ r cd ^ r- 3 & rt ^ £ 5,£x ¥ 3 ^5 O5 Otx 3 A It«1! Ifljs * ci ? p,^ N O 5 5 x 0-5 A 2-A > 3 6 S)x >g 'o tj 'o •^■S o g RS 13. § 5 JU slsait- 5 CJ 05 o ^ “ -§ c N 0 0 g > 5 to T3 ort rt a- o lils?3 i=S”H X c* O N ^rS ^ § ^2 O o ^ S "m rOT qj -r: ^ Ih ;p!,g|3'S&3-.ššš .iH||35Slli-r8 §ggoE'«^.2.cgort-dx * ^ h, g “J .3 X • 1 o g -S '2 m X °° 5 -C* !“ g-sr^Scj^-a d ;Sr6lf o >35 2.2.315 !!lM!i!j!iIir ralSs. S s 5 o 5 Ž "2 9 r£ > P > ^ OJ ^ >P ^ 4^ ’ mhmmhiim IlMsfsp _ »-i-s»In 1 ff = g st iS-S-ls0-! a“l's-ll«l« 03 5 x 2 5 N O ^ > x T-e 1S .£..2. > o x o, a - - S5,XŠ>X| ^ o ”ci > > W rj > Q x 5 o x M 00 -d H 5 §§%l a§ x w 1 !«;Š5Sx- O OJ >0 O. O >03 ^ ^ _ — 03 ^ -PH cd-^^^-r-jK o 9 rt sr 3®5 - — o cd C —H • ' r—* 2 g 2 rt ;Kg.?rt!g5šf »SJS-ptd^drto u o ^ § o 5¥3 P cd 'p - oj H -— ^ rt U4 ru •'—* o n CLX O 4J tl 5^ S4 U C- .^'ni O tT crt > > •£> ^ xS;a!l,glN5”5>g5og)-3_s;HR53>23NiaA ‘ “-lilS Q1111 lal |il 1i4:S|lI.“S'I — x d m 2 3 a ax c1o5motsn 03 3dmm>N w >_H £ o O OJ Ih 03 ^3--§l||g3r§p|5x|! HJX 2Cn:>;:iNC!'brtv-£3 , > 5 ¥ S .2 g-5 ^ -a 5 X 2 5 al 2 5 2 S ° agt o g--'0 2^ mX5x g5 §>3 ^ 6b’6 -d > g I a-§ -® 5 5 > a x a¥iK 53 „ oj > P "n ‘Jx go' > a 2 '51 c 5 ort ®Q sp# d a>rt 2 nT® 8t-X d H >rt. o#-®^ ag-^-s o 2 1 5WrH'5 Š^-Srt-jo > e '-' CJ rt a>XK“ ® illBIII X e C 03 T3 d ^ ^ ^ I §-8 | ^ •H g S nZ g-® £>» « •8 X S N a e o o £5 a G S 3 rt >N - g „ X , Os-h rt O X Ig§xgš£5 a g §1^-« £ § x| lil | p^^.2 Mg- s 1 § g®'* rO i o A A g, S n"13 3 o:£- ^35 ^1^2 M-M •^&£3 ^1.2® • rH^ ^ P CJ _Q r—, r—, X ^2x5 Ipll rt rt rt — rt .0^5«= ! a 5 g s 1-2. ta § > a4x bfl 9 ^ 00^^ 03 OJ _ bDM“’ ! 5 R-.2.-5- i! ” agslisl^-d'^ > -rH ^ 7 O O -9, P c>0 g o O T3 0 3 5|“>-Q ca c §5 >13 c 2 ^s^a-®a S 5 g A 5 "£ o id r&OS «X R o !a 5PC - a S n -2 £ > S1 a _ 5 A 5 2.5 g" ilsill mm 3 >5 g °5 > rt d X > — o >to >w ca rt — Inn X p — 18 _ £5 g &tC£ ° Sh*-0*- 3 3»iiii s iti s!^s|fs.g m 1»*^ b .2, a-g •2 —r O--^ X 2 §5I55 2 a ^ 03 K Cd - T3 ° -in -P rfj r3 _ . . w M 5 O C o 3 « g > > a3 X > ca-0'&?B£sll8Pš OJ OJ > •5» C OJ i>|¥ .21° -g 'rt O 2 N 0 a > hh ta 2 5 N X « ►r P -^7 l“2 •go! OJ O ^ «!■§ X c ta j> r-H >03 53 | 11“ w “ h >n ca S)X t? 'g* b A 5 £ d -p ~ « -•s o-? o e-a-g UJU 3 'HH -3. 3 > 5 2 5 2 5x o ^ - d — rt d .pUlMjlllI >>d£2x£«XtaX>0 5 o5x^5>M NX-b aTpo 'S§Sbo-S>.5.?'§|'5'3 2 «■§! ao ^ 25 drt5.x wcd+JS>o£pccrtPŽ>p X c -b >M g rt 33 2 > 15 rt -g o rt « a a dirt g ^ a-b-g.os g-.« ofllllS-stlli.Ti' -5 dp ”-25,2 3 o« g 5 S o¥ ¥5 |#g I 3.#g5x §® SP-g-5 wa2 ^as xx>xc-d.2d > i £ i 1 1 c 1 1 T3 "d « P QJ ptP tuo £ H a i A-^S £ o « S).5‘+I I OJ id U ■P OO r-H nnlmUm •5'”:3g)§B;rgQ^ogaj®'g.-£;! ■5-S N °2 ap5 rt Rtg.E uw.Dh ag ^ «5 >nj 1^55 g| §5,'!x > X £ > o ;s .3 m -S > " d >x •d'-«5 ^ «5 o; XxSi.tWob5x ||2 31 £x s ? > 5 >rt ^-b | Ijissg I .IS!?®« a o ?!! gr-B J> N o 03 bb ^J ^ CA .= 09 35® 2 || »alstisl>l °o5l3rt^ bV^d? £5 apni! ^3 lig .2.3 a o o-b nX -. - 3 o dd°02Cl-'-'r3.3 .^K 3 rt ?sl rt g o ca g > 2 MpS o >73 03 d X o 05 Lo¥5 rH r—h Ph g 03 44 >al||I|t|11#H!P- r« O rrt M r« ^ Q r—| ^ Vs« = _ co.E n 3)5 -I" cd ^ p in sil lit pl -g TjT TjT oT CO rH rH o" CM CO CO CD CO CD 09 CML>-lOCOI>|LOI>-09 09 CM CD CM CD id id lO CMCOCOT^r^iOCDt- OOOOOOOO O O O O O O 10" ud t—T cm" 00" o" cd" cd OOOOOOOCDOOrH 10 CO CO CO O CM CO 10 O 09 cm’ rH rH CMCOCOCOt^iOCDD^ cd rt 5 x 5 T< O) <3 0 1 "p Cd cd u P ^ N > rt rt N H->.r-. drtNIN3030 s s^id-oitaga. g 2 m n x n ‘> d -S d x 2 x x x o X rt x X rt b a« 05 0 4E rC N O N.bGrtrtpdrp^ 5 rt N N ^ p b ^ s? s? .2. 5 d a3 03 ?-i TT O, iS rt .P Q N llš ^ J 8f Ž- X u I OJ Jh ■m cd g o5 £ a 5 S 2 mo OJ oj ^ rt X m X O O 5 2?-h o o e oc a>o O >m Rtd5 OJ > o x ai 311 ^ sl 2 O N d a-2. S m -3 ^ 2 > « §5 H w a5 5 5 S/5 >5 lit, . 0 09 cd CM cd »-H .—1 co ^ XJ " o :x w * S d ^ ° 5 3 > CO m .X S Z CO rf< CO 05 CO CO bO CNJ C ^ X c C 55 N CT3 hh S S .si, g s I g 12 r-i M K Z > 5 o XJ rt -2. x g 'g ¥x E 5 £ 8 44! tH X rt |x a rt .“ ca 11$ IH Z rt K A 2 x' o- 2 5, o 5 3 X 2 2 g 2 13 5 ^ 51 >| g b rt X1 p > 2 rt •e M g >5 S! g rt X 2 2 b p S Pll£f1 ■5 I-Ppl.! O rt 2 •§ 2 B) N >n rt E X -b rt C rt o d 2 X £ — 'd £ > n 5 5 X > .b 2 o '2 ^ o > « taawp Sx « SO J >o x o £ S o lPp||| ^ 15 '12 ^ ^ 5 ^ ^ •2 x b x 5 £ x c sN 5 5 £-§ ft5! O g5| ~ sllsSiSl-si ■S lis. »> 3s||s «§ p 2 o p ^ p, >0 .m 7 >C/3 0 o rt O D n k s°u o rt ^ >0 N P ^ g ^bfg-SlPlP C/3 _ t-h p o P t: :3-X §-§ogoo>xg!| ^ ,x n 5,x -g xx g rt g, 2 -j- !£7 O3c^-rH0CdCdPPPSr^ S 0 n T 44 CJ p TJ Ph 44 P^ 09COrHCOCDOOTfCO O CO O ID CD 09 CO 00 »H rH O CM CD CD CM CM OCOlT-rHCDldcOld COCOCO-^TflDCDt- P 5B •gg 5tBg^ U3fH3C 13 d S5 ta rt > g g5 -bg^rtSE^^Ert ~~rt .rtrt^g^^ X X n N o g b « o x* d > «55 5 5 -S ^ d -b-b g S E 2 X n ca > ? .2, £ xb3>>EE^' § -5 2.5 !»11>I npoi fb|5| ¥>555 x S «;G>0 ^>5^2« ts g cu G ^ « a 0 p o rt p aa a u >0 "0 57 ^>0 g>Sx.E .2,« d >£ fl §* g/s-fS! •| -5 -m g a d g g 21^5^-S N 43 >(/) P P^ Cd t 0 5 ;3 » 3 m O b rt -575 -*-> cj oj cd ?h £ §»¥ > M ? X £M5.rt 5 x ©.« - g ^ | ^Sl”i« ?is.i8si O, d - :5i'bl! '3 5 5 ” | g0 £ .2,x $ « 5 w ^ •2.3 5 ^ 13 M ^ g!;® x X ! X''b obrt« rt M g M -ri g 5 o rt rt p. rt p,— x 2 - -2. b 5.>585 •§ 5 ^ 2 o o rt >X a d 5 5 >N 0 44 ,L>4 5 g1®! b X Strt-g to • • P, r-. _ t—H ^ ^ i g 'P S Š 0 illss lili š3 o ;G a o ^ AA-g - >4 ar p 0 >M o tu o o %£°¥xx £ 8id 21331a ” •§!B¥55 o -M g > SX 5 4ggSts“ tdDTJ -r-, . •- ^ ^ £ .rt > b -s 13 X I IS IIP f II i T-sUlls 8-S X > X '2 g ° £-2.«! X 5 b ~ ^ 5 cb 1 .3-73 x ® _ Hill •£5®55 rt X rt p N f3 0 X X X Sbto a N o ia i .8 S a o o | ° §>x ^ ^ 2 §1,1 rt'g ¥§X: 110 0 T5 >CD CO c T5 p 4h • 2 S -S °. 8 x -p p gt05 a £xa >' Ji til. '355;g §. ..gS-S-fa' tH 05 " O ° 3 > -: -s-§ b,cd a N 5 a a 2 :b-;D —>0 2 2 3.1*1 cd cd N tUD OJ ■ A .2. A 2 5 B 7'S ! -5-x o 25 >¥xd5 ta > 3 bXpg^x5bo | S«'20Ii5-xNgTrrtbp>>N" >« .3 | ftT3 “ x g g a “ ^ .« •§ X ^ x|¥"x ai! a a.pl! £| > n 2!P¥|a>xb!^!5.x|| b-Sl-p-^! £r¥b ^ a'«xg s > g |*!!!x5-£ >x.|!¥p3'§p b.bx p a;2 73 rH M gt rt K:.s”!‘!.s>-5xa«x>!M 3,^ - p 5 ” 6 • ta 33'57^b" S ¥ x 3 -S 5 § ^ 5 ta" 2 b rt b K N 5 5 x>b bS > b p '2 o >bgSl5§¥ -.i 3>x -t.C n m 2 ¥x x a o > gj, .2.15 g 5. o „ 3 S.g¥b!o3-|«5^ b b^^Mb o o g -g > g rHG03>CDCd P4p~' ^ - 4< rP "P 9 9 -rH ^ ^ 44 CO b-2 u'3 bx Stg^^tN a Si “£ «f&f I «si 5|| fSHittJSil iSi-MIis «51 r N S ^ a '«'C’T3|S’O..NM> |rrr>S • g .2, N “ “ ^ Hj OS t ^ K* 0 > rH 0 tl£)44 CM t+H rt | I I | ^ rP d? ■*! ^J ^ Oh oj ^P 0 P oj -9,-9,. g T pd oj-O .g P 9qjT< TJcd OPco - >N '1 &! M 13 . S S asxx x d “S rt >” >N S X '2 5 ,Sxo LO W 1 M 2 > 0 cd . >CD Tl > S 1 0 P r2 * 'OJ „ 3 TJ P >9 ,9 Cd N Cd ^ O P* r^ ptn - ~ LO rH ^ -rt o ¥ «8 o 3 >g o X 'c ^ 2 § s _'cl § > S) g 4 > 2 > O 2 .o S) b > •> ^ag^s-s^ltS^lgb-gfib > 3 ° ¥ o o o 5. ,« > -b 5 'f ¥ ^ g X 'i'|.x b -k b 5 _ .g P5-2A1 LU -1—»•»—>. P ^ P P A čir: • b E oa 5 o o _, XXX § B 2 > rt d •■• >b 5 a O -$ :E 5 5 . _ . .5^ b s 3XX$ b x o > S ta o o <» N o x X d x £xn .2 2335°- ^x b5g 5 - II o a n * KAŽIPOT 5. junija 1992 POCENIMO ŽIVLJENJE Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 20 Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 317-298 - poslovni čas za stranke vsak delavnik od 9. do 15. ure in 30 minut. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Sorica - dve sobi s po 4 ležišči, skupna kuhinja in sanitarije. Najem sobe 500 SLI in turistična taksa. 2. Garsonjere na Rogli - opremljene za 2 + 2 osebi. 7-dnevni termini v maju. Cena 700 SLT. 3. Garsonjere na Kopah - opremljene za 2 + 2 osebi. Termini v maju. Cena 700 SLT. 4. Brunarica na Veliki planini - opremljena za 8 oseb, do 15. junija dnevni najem 1.000 SLT. Termini po dogovoru. 5. Apartmaji na Kriški planini (Krvavec) - opremljen za štiri do pet oseb. Cena 30 DEM v tolarski protivrednosti. 6. Pokljuka - mali in veliki apartmaji za dve oziroma štiri osebe. Sedemdnevni termini (ob sobotah) do 30. junija po 20 DEM oziroma 32 DEM v tolarski protivrednosti, med sezono pa 25 DEM oziroma 41 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Brunarica na Pokljuki - za štiri osebe. Cena od 32 do 42 DEM, odvisno od sezone. 8. Počitniški dom v Bohinju - štiriposteljne sobe. Cene: najem apartmaja 14 DEM na osebo, nočitev 10 DEM, polpenzion 24 do 29 DEM, odvisno od sezone. 9. Sobe v Kranjski Gori - s TWC, za dve, štiri ali pet oseb. Cene nočitve od 10 do 15 DEM, polpenzion 25 do 29 DEM. 10. Planinske koče na Veliki planini - dnevni najem male enote za tri osebe 37 do 47 DEM, večje enote za štiri osebe 52 do 62 DEM. 11. Počitniški dom Kranjska Gora - tri- ali štiriposteljne sobe z etažnimi sanitarijami od 22. do 29. junija. Cena penziona 21 DEM, polpenziona 17 DEM. 12. Planinski dom v Kamniški Bistrici - posebni petdnevni programi s športno-rekreacijsko vsebino: planinski izleti, alpinistične ture z vodnikom, tečaj jadralnega padalstva. Celoten paket bivanja v dve-, tri- ali štiriposteljnih sobah z etažnimi sanitarijami, polpenzionska storitev in stroški rekreacijskega programa 335 DEM. Samo penzionska storitev 150 DEM v tolarski protivrednosti. 13. Bungalovi na Rogli - za 6 do 8 oseb, dnevni prostor, dve spalnici, kuhinja TWC. Dnevni najem 53 DEM. 14. Opremljene sobe ob Kolpi pri Starem trgu - sobe za 2 do 5 oseb, skupna jedilnica, TWC. Najem 12 DEM na osebo na dan. 15. Naravno zdravilišče »Triglav« Mojstrana - bivanje v dve-, tri- ali štiriposteljnih sobah. Cena polnega penziona 24 DEM, polpenziona 21 DEM. Cene za šole v naravi: za predšolske otroke 13 DEM, za osnovnošolce 15 DEM in za dijake do 18. leta 16 DEM. Zdravilišča 1. Čateške Toplice - počitniška hišica za 4 + 2 osebi; dnevni najem od 52 do 72 DEM, odvisno od sezone, vključene so 4 kopališke vstopnice. Morje 1. Počitniške hišice v Bašaniji, Savudrija: objekt s 4 sobami s po 4 ležišči. V vsakem objektu so skupne sanitarije. Termini od 1. julija dalje. Cena penziona 18 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Počitniška stanovanja v Maredi pri Novigradu: dvosobna stanovanja v počitniškem naselju, v celoti opremljena, trgovina v naselju, plaža idealna za otroke, možnost bivanja za 5 oseb. Cena 950 SLT. V juniju dnevni najem 22 DEM, v sezoni 32 DEM. Možen najem več stanovanj za celotno sezono. 3. Počitniški dom Poreč - tri- in štiriposteljne sobe, skupno 50 ležišč. Sedemdnevni termini od 26. julija dalje. Cena polpenziona 16 DEM v tolarski protivrednosti. Brezplačna uporaba plovil in surfa. 4. Oddih v Poreču - možnosti najema apartmajev v Lanterni, Picalu od 6. junija do 28. avgusta. Cene od 16 do 34 DEM; triposteljni apartma od 16,5 do 19,5 DEM, štiriposteljni apartma od 20,5 do 24,5 DEM, petposteljni apartma od 24,5 do 29,5 DEM, šestposteljni od 29,5 do 34,5 DEM. Apartmaji imajo opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, spalnico (4, 5, 6 postelj), kopalnico in verando oziroma balkon. V dvoposteljnih sobah v hotelih Tamaris, Luna, Neptun, Diamant, Kristal ali Splendid s polpenzionsko storitvijo 20 do 28 DEM v tolarski protivrednosti. Predrezervacije sprejema Atris. Cene so različne v posameznih obdobjih. 5. Otok Pag - apartmajsko naselje v Stari Novalji. Apartma ima dve spalnici, kuhinjo, kopalnico in lastno teraso. Vsak objekt ima svoj parkirni prostor. Desetdnevne izmene od 20. junija do 19. avgusta. Cena 24,5 DEM dnevno. Turistična taksa ni vključena. 6. Počitniške sobe v Fiesi - za 2, 3, 4 ali 5 oseb, s TWC. Cena polnega penziona od 1. julija do 29. avgusta: odrasli 41 DEM, otroci do 10 let 22 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Apartmaji v Poreču - za štiri osebe; cene junija in septembra za štiri osebe 43 DEM, za tri osebe 33 DEM; julija in avgusta za štiri osebe 62 DEM, za tri pa 46 DEM. 8. Stanovanja in garsonjere v Novigradu - cena stanovanja in garsonjere za štiri osebe junija in septembra 43 DEM, julija in avgusta 62 DEM; cena garsonjere za dve osebi junija in septembra 23 DEM, julija in avgusta 32 DEM. 9. Počitniško naselje Nerezine na Malem Lošinju - počitniški apartmaji s 4-6 ležišči; cene junija 44 DEM, julija in avgusta 62 DEM. 10. Počitniško naselje Miholaščica na Cresu - počitniška hišica za 4-6 oseb; cene junija 44 DEM, julija in avgusta 62 DEM. 11. Počitniški dom Vrsar - tri- in štiriposteljne sobe; cena polnega penziona 30 DEM, otroci do 7 let 30% popusta. 12. Garsonjera v Miholščici na Cresu - 4 ležišča, najem 15 DEM. Pokličite 068 21-507. 13. Dom v Portorožu - eno-, dve- ali triposteljne sobe s toplo in mrzlo vodo, etažni TWC. Sedemdnevni termini od 6. julija dalje. Cena penziona 24,5 DEM, otroci do 3 let brezplačno,'do 10. leta 50% popusta. Turistična taksa ni vključena. 14. Počitniški dom v Fiesi - tri- in štiriposteljne sobe, etažne sanitarije. Termini od 26. junija dalje (od 4 do 10 dni). Cene: penzion odrasli 26,5 DEM, otroci do 10. leta 21,5 DEM v tolarški protivrednosti. Turistična taksa ni vključena. 15. Počitniške hišice v Savudriji, Zambratija - za 4 osebe, predprostor, TWC. Cena penziona 27 DEM. Termini od 26. junija do 5. septembra. Cena za šole v naravi 18 DEM v tolarski protivrednosti. 16. Počitniške hišice Strunjan - za 3-4 osebe, termini od 21. junija do 9. septembra. Cene v predsezoni 20 DEM, v sezoni 26 DEM v tolarski protivrednosti. 17. Počitniški dom Piran - dve-, tri- ali štiriposteljne sobe s toplo in hladno vodo, etažni TWC (ločeno za moške in ženske). Termini v juliju in avgustu. Cena polnega penziona 29 DEM, polpenziona pa 24 DEM. 18. Apartmaji v Červarju - s tremi, štirimi ali petimi ležišči od 16. junija do 6. julija in od 25. avgusta do 4. septembra; sedem- ali desetdnevni termini. Cena od 1.000 do 1.600 SLT. 19. Počitniški dom Veli Lošinj - dve-, tri- ali štiriposteljne sobe, etažne sanitarije, možnost polpenziona: odrasli 900 SLT, otroci od 3 do 10 let 570 SLT. Termini od 16. junija dalje. Primerno tudi za skupine. Počitniške prikolice 1. V izposojo damo prikolico za 4 osebe za najmanj 20 dni z možnostjo postavitve po vaši želji. Stacionirana je v Radovljici. Cena najmanj 500 SLT dnevno. Stroške prevoza in namestitve plača najemnik. INFORMACIJSKE PRIJAVE ZA LETNI ODDIH 1. Prikolice za štiri osebe: v Izoli - cena 35 DEM na dan, Atomske Toplice - 35 DEM na dan, Ladin Gaj pri Umagu - 35 DEM na dan, Mareda pri Novigradu - 37 DEM na dan. 2. Apartmaji v Dajli za štiri osebe, v celoti opremljeni, cena v juliju m septembru 28 DEM, julija in avgusta 34 DEM v tolarski protivrednosti. Termini bodo sedemdnevni. ..... 3. Garsonjera v Kaninski vasi - do 4 osebe, termini julija m avgusta. Šola v naravi 1. Počitniško naselje v Savudriji - do 80 oseb, prosto septembra. Polni penzion približno 17 DEM v tolarski protivrednosti. Možnost uporabe športnih objektov in odprtega bazena. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO Lastnike počitniških zmogljivosti, tudi vikend hišic na slovenski obali in v Istri, ki bi želeli ponuditi proste termine v času dopusta, vabimo k sodelovanju in trženju na naši Borzi. C. KUPIMO 1. Opremljen kontejner ali počitniško hišico v zdraviliščih v Sloveniji D. PRODAMO . .t. .h 1. Bivalni kontejner v Moravskih Toplicah - primeren za bivanje štirih oseb, v celoti opremljen, z dodatno pokrito teraso, prodamo. Kontejner je bil nameščen v letu 1989 - velikost 15 kvadratnih metrov. 2. Počitniško stanovanje v Barbarigi: dnevni prostor, spalnica, hodnik, kopalnica, pokrita loža, zelo ugodno prodamo. Velikost 29 kvadratnih metrov. Cena 1.500,000 SLT. . 3. Počitniško garsonjero v Stinici: bivalni prostor z vgrajeno kuhinjo, predprostor, kopalnica, balkon — skupaj 25,50 kvadratnega metra. Informacije na Atrisu. 4. Novo počitniško stanovanje na Bledu - približno 50 kvadratnih metrov: spalnica, otroška soba, bivalna kuhinja, TWC, vse opremljeno. Informacije na Atrisu. E. ZAPOSLITVE V POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTIH Usposobljen upravnik-ekonom se priporoča za zaposlitev po pogodbi za letošnjo sezono v Slovenskem primorju ali Istri. F. DAMO V NAJEM Stanovanjsko hišo na Bledu - 380 kvadratnih metrov damo v najem za turistične namene. Pritličje obsega družinsko stanovanje: dvosobni apartma, savna in pralnica, v 1. nadstropju je pet sob s kopalnico in WC. Hiša ima dve garaži. Ponudbe sprejema Atris. INFORMACIJE 1. Lastnikom počitniških zmogljivosti v Istri. Vse lastnike, ki so prejeli odločbo o obveznem oblikovanju podjetij (d. o. o.) v Republiki Hrvaški, prosimo, da nas o tem obvestijo. Želim vam prijetno bivanje, kjerkoli že ste - Borza sindikalnega turizma. Metod Zalar, direktor borze KONZUMI KONZUM d. o. o. POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d. o. o.____________________________ Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 6. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revolarizacijska stopnja za junij 1992 znaša 6,5% mesečno, preračunano na letni nivo 116%. Obrestne mere za tolarske depozite so: MESEČNE LETNE Za vezavo sredstev od 31 do 90 dni: I h ■ -------- KREDITNA PONUDBA 131% 133% komisijski krediti pod pogoji, ki jih naroči naročnik. Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. 159%-)8!% POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE: KAKOVOST SO LJUDJE! Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881 ali na Agenciji v Trbovljah, tel. 0601 21-092, 22-213. SVEŽE Š TRGA Osrednja ljubljanska tržnica od 1. do 5. junija 1992. Konzum d.o.o. obvešča svoje kupce, da ima trenutno na zalogi po izjemno ugodnih cenah: - sončnično olje (PVC 1/1) 126,90 SLT - moka tip 500 (5/1) 159,90 SLT/5 kg - mehčalec za perilo - maxilan (4/1) 403,90 SLT/4 I - joly (1/1) 187,90 SLT/1 I - pralni prašek lind - brez fosfatov (3/1) 499,90 SLT/3 kg Trgovini Konzum sta v Ljubljani na Vošnjakovi 5 in v Srednjih Gameljnah 23. Odprti sta vsak dan od 7. do 20. ure, ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Pričakujemo vas in se vam za obisk zahvaljujemo. Lep pozdrav in kar takoj dobra novica - tudi ta teden so cene spodobno mirovale. Bliža pa se konec Emoninega popusta za posebno salamo in za Fructalov pomarančni sadni sirup, zato pohitite: cene teh dveh artiklov so res precej nižje od običajnih. Poglejmo, kam se vam še izplača iti. V Emoni na Hubadovi dobite po reklamni ceni Fructalov pomarančni sadni sirup. Prav tam in v Supermarketu so najcenejši špageti. Pralni prašek se vam izplača kupiti v Mercatorju na Slovenčevi. Sladkor je najcenejši v Mercatorju na Slovenčevi, prav tako tudi olje. Po kis pa pojdite v Maximarket. V Maximarketu, Supermarketu in v Emoni na Hubadovi prodajajo po reklamni ceni Emonino posebno salamo. Do naslednjega tedna prisrčen pozdrav in srečno roko v trgovinah. BLAGO/TRGOVINA Maxi- market Super- market Nama Blagov. Bežigrad Mercator Slovenč. Emona Cigalet. Mercator Titova 133 Emona Hubad. Kašča Sončnica Fortis Forum OLJE - 11, steklenica Cekin-rastlinsko 127,80 _ 141,40 138,80 126,60 127,80 141,40 - - 136,40 - 126,90 KIS - 11, PVC Šampionka-vinski 126,00 131,10 - - 126,00 131,10 - - - - - - SLADKOR -1 kg TSO Ormož-kristal 89,70 89,70 90,00 - 74,80 89,70 - 89,70 87,00 75,50 93,80 90,00 SOL - 1 kg, morska Droga-mleta 44,70 44,70 51,00 55,90 - 50,60 - 44,70 45,00 49,40 45,00 44,90 MOKA -1 kg Mlinotest-tip 500 35,80 35,80 35,80 - 53,90 - - 35,80 - 36,60 - 35,80 SALAMA -1 kg MIZ Emona-posebna 324,00 324,00 490,40 467,90 - 467,90 - 324,00 - — - - SADNI SIRUP-11 Presad - malina 156,20 — - 200,50 214,10 - - 148,80 - 211,80 192,60 229,80 MLEKO - 11, PVC LM-3,2% 40,50 40,40 - 40,40 40,40 40,40 40,40 40,40 40,40 40,50 ŠPAGETI-0,5 kg Mlinotest 88,20 64,30 _ — 66,80 - - 64,30 88,00 - - - PRALNI PRAŠEK Henkel-Persil 778,40 778,40 - 791,60 652,90 778,40 778,40 778,40 - 791,00 - 834,00 A v 5. junija 1992 KAŽIPOT NA REŠETU MINISTRSKE STOLČEK NI NUJEN Ministrstvo malo gospodarstvo postaja eden najpomembnejših resorjev, bodoči zakon o vladi pa bo menda skrčil ministrstva z gospodarskega področja v eno ministrstvo. Kako na to gleda novi minister za malo gospodarstvo, dr. Maks Tajnikar? »V svetu resorji za malo gospodarstvo večinoma niso ministrstva, čeprav so neposredno podrejeni vladi. Tudi za naše razmere nisem prepričan, da bi ta resor moral biti ministrstvo. Zame je važno predvsem to, da bo zveza z vlado zelo dobro delovala, in pa, da se bo vlada pri reorganizaciji zavedala, kako pomemben je ta resor za prestrukturiranje gospodarstva.« Tako nam je odgovoril Maks Tajnikar in nadaljeval: »Se mi pa za zdaj zdi dobro, da ima ta re- sor ministra, ki sedi v vladi enakopravno z drugimi ministri in se bori za koristi malega gospodarstva. Gre za vrsto vprašanj, vrsto odločitev, pri katerih se kaj hitro zgodi, da pred sprejemanjem premalo ali sploh ne preučijo njihovih posledic na malo gospodarstvo. Hude posledice za marsikaterega obrtnika je lani imel odlok o gromozanski višini zamudnih obresti. Take napake je za nazaj zelo težko popravljati. Ali denimo nespametna možnost, da bi v zakon o lastninskem preoblikovanju zapisali, da imajo pokojninski in odškodninski sklad v vseh družbenih podjetjih svoje člane v upravnih odborih. Za mala podjetja, takih pa je kakih 1200, je to praktično neizvedljivo. Za te in podobne primere je dobro, da ima malo gospodarstvo ministra. Sicer sem pa kar zadovoljen z dogovorom z nekaterimi drugimi, Maks Tajnikar zame pomembnimi ministrstvi, da koordiniramo vse resorje, ki so v zvezi z malim gospodarstvom. Zame je tak medresorski odbor za zdaj kar zadovoljiva rešitev, kasneje pa bo treba zagotoviti zelo čvrsto zvezo z vlado.« e. R, ne bo na pretek, pa tudi njihova struktura bo drugačna. Tega se hotelirji ob morju in tudi v notranjosti dobro zavedajo, zato jih malce skrbi, kako bodo kos novim izzivom. Še posebno zato, ker pričakujejo ob vikendih velik obisk domačih gostov, ki ne bodo imeli možnosti za poštene večdnevne počitnice. Marsikje opažajo, da njihova zunajpenzionska ponudba močno zaostaja za povpraševanjem, posebno po športnih objektih, kulturnih in najrazličnejših zabavnih programih, zato jim bo marsikateri tolar spolzel skozi prste. Sicer pa ministrstvo obljublja turističnim delavcem večjo pomoč, v najbolj nujnih primerih pa tudi denar za zadnje priprave na letošnjo turistično sezono. Seveda, časa je le še malo. Pa se kljub temu velja potruditi, saj se tudi ljudje v vladi še kako zavedajo pomena naložb v turistično gospodarstvo. Iz njega namreč lahko še veliko iztržimo. Še posebno, če se bomo končno lotili dela, tako kot je treba, in ne bomo znova pozabili na temelje, to je na koncept razvoja turizma v Sloveniji. No, tega nobena vlada ni sposobna spra- DAJ, KOLIKOR DAŠ! »Te uskladitve so v bistvu za nazaj. Ne more na tem dogodku nekdo graditi cene za naprej!« Ta preprosta in jasna razlaga pomena in namena nedavnega spreminjanja plač v negospodarstvu in državni upravi bi lahko postala formula za zaustavljanje cenovnih in posledično inflacijskih pritiskov, če bomo v javnosti (ta apel je veljal vsem sredstvom javnega obveščanja) takšne pojave v prihodnje poimenovali pravilno: »uskladitev« plač in ne »povečanje« plač, bomo tudi vse cenovne pritiske, do katerih bo prišlo zaradi novice, da so nekje plače spremenili, spravili na pravi imenovalec: »neumestni«, »nesmotrni«, »nesprejemljivi« pritiski. In tako bomo zavrti špekulativno in na inflacijskih pričakovanjih grajeno povečevanje cen. To formulo je novinarjem na tiskovni konferenci predstavila ministrica za delo Jožica Puhar (zato bomo avtorstvo pripisali kar njej), ko je »sedmo silo« tudi podučila o potrebi po pravilnem uporabljanju glagolov uskladiti in povečati. Ker se je torej masa denarja, ki pritiska na trg in cene, samo uskladila in ne povečala, torej ni razloga, da bi se cene zaradi povečanega povpraševanja dvigovale... Če bomo inflacijo obdržali na nizki ravni - zdaj nam to že kar uspeva, pravi ministrica Puharjeva-potem kakšni večji premiki plač ne bodo potrebni. Plače bodo potem res lahko rasle kot v razvitem svetu, v skladu s produktivnostjo in uspešnostjo. Tole misel, o plačah, uravnoteženih z rastjo produktivnosti, je Jožica Puharjeva navezala na skorajšnje pogovore vlade s sindikati o vzpostavitvi vsesplošnega soglasja o mirovanju stroškov proizvodnje in države. Tu vlada, meni ministrica, za zdaj, vztraja, da bodo plače urejale še naprej kolektivne pogodbe, ki pa jih je treba popraviti. Popraviti tako, da bodo izhodiščne plače samo tolikšne, kolikor lahko ta ekonomija prenese, kolikor gospodarstvo lahko realno da. Da pa lahko, je odgovorila na neposredno novinarsko vedoželjnost, približno toliko, kolikor zdaj realizirajo kolektivne pogodbe. Ponekod torej zmanjšane za 15 odstotkov, drugod (v večini primerov) za petino, v nekaterih zelo slabo stoječih panogah, na primer v gradbeništvu, pa tudi za 40 in več odstotkov. Ministrica je pri tem dokaj jasno namignila, da bo vlada, če se ne bo mogla sporazumeti s sindikati, plače (naj nam oprosti, če bomo spet uporabili neprimeren izraz) zamrznila. Na sedanji ravni, kakršne že so. Zdaj, ko je svoje »uskladila«, je to dobra osnova za oblikovanje plač v prihodnje... Namig, da so sedanje izhodiščne plače daleč pod stroški za preživetje povprečne slovenske družine (sindikat se zavzema za tako plačo, ki bo delavcu, ki opravlja najbolj enostavna dela, omogočila dostojno življenje), ministrice ni pretresel. Zdaj, ko so plače »usklajene«, vztraja pri odvisnosti plač od gibanja gospodarskih rezultatov. In pri takih izhodiščnih plačah (tako nizkih), da bi bilo mogoče delavcem tudi še kaj dodati, jih tako stimulirati. Kot da smo novinarji namesto tiskovni konferenci prisostvovali (minuli ponedeljek) spiriti-stični seansi in klicali duhove preteklosti. Boris Rugelj TRIČETRT PODJETU JE PRIVATNIH To je strukturna podoba slovenskega gospodarstva, kar zadeva obliko lastnine konec minulega leta. Iz podatkov, ki jih je na osnovi informacij SDK in zaključnih in periodičnih računov pripravil Zavod za makroekonomske raziskave in razvoj, je razvidno, da se je zasebni sektor že dodobra razbohotil, in sicer predvsem v dejavnostih, ki ne terjajo velikega kapitalskega vložka. Na primer: v dejavnosti finačne in poslovne storitve je nakopičenih kar 40% vseh zasebnih firm, ki so morale konec lan- skega leta SDK-ju predložiti bilanco. Dobra četrtina zasebnikov se ukvarja s trgovanjem, 14,4 odstotka pa se je lotilo proizvodnje industrijskih polizdelkov in izdelkov. V obrti in zasebnih storitvah dela 7,5 odstotka vseh zasebnikov, v zidarstvu pa 5 odstotkov. Zelo zanimiva je primerjava med velikostjo firm glede na zaposlene in njihovo uspešnostjo. Tudi pri nas se potrjuje izkušnja razvitega sveta: majhna podjetja so zelo uspešna in učinkovita. s. R. STRUKTURA PRAVNIH OSEB V GOSPODARSTVU SLOVENIJE (področja 01 do 11) PO OBLIKI (VRSTI) LASTNINE (Po podatkih SDK iz zaključnih in periodičnih obračunov gospodarstva) Tujih gostov s svežim denarjem letos pri nas gotovo ne bo na pretek TURIZEM (SE) BREZ KONCEPTA ^ Novi slovenski minister Janez širše, ki je prevzet skrb za razvoj ■'turističnega gospodarstva je očitno nemudoma visoko zavidal rokave. Pospešeno se sestaja s turističnimi delavci, saj je glavna sezona pred vrati, časa za pripravo nanjo pa iz dneva v dan manj. Če bo poletje vsaj približno takšno, kot ga pričakujemo, bo bera nedvomno večja od lanske. Niti največji pesimisti namreč ne pričakujejo, da bi se utegnili ponoviti katastrofalni rezultati lanskega leta. Na dlani pa je, da bo v primerjavi s starimi dobrimi časi struktura gostov drugačna. Več bo dopustnikov iz domačih logov, ki se bodo morali Dalmaciji, radi ali neradi, odpovedati, zato pa toliko manj tujih turistov. Le kdo bo tvegal in čemu, ko pa vsi skupaj lahko le ugibamo, kaj vse se bo še skuhalo na tleh nekdanje Jugoslavije. Slovenijo resda varujejo državne meje, vendar bo minilo še precej časa, da se bodo tujci o tem prepričali in nam spet zaupali kot nekoč. Torej kot že rečeno, gostov, posebno tujih, letos v Sloveniji viti skupaj v nekaj dneh. Vendar, če mislimo tokrat zares, če želimo svoje besede tudi uresničiti, potem moramo vedeti, da brez skrbno pretehtanega kratkoroč- SKUPAJ XII. 1991 DRUŽBENA XII. 1991 ZASEBNA XII. 1991 ZADRUŽNA XII. 1991 MEŠANA XII. 1991 SKUPNO ŠTEVILO PODJETIJ, KI SO PREDLOŽILA RAČUNE 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 nega in dolgoročnega načrta ne bo šlo. Industrija in rudarstvo Kmetijstvo in ribištvo 19,0 2,0 35,8 5,6 14,4 1,0 8,1 37,8 24,7 0,5 Gozdarstvo 0,8 3,4 0,2 9.5 0,1 Pa napovedi za letošnje leto? Vodno gospodarstvo Gradbeništvo 0,1 5,6 0,4 7,4 0,0 5,1 0,0 14,9 0,1 4,3 Realisti pravijo, da bo bera pri- Promet in zveze 2,1 3,7 1,7 6,8 1,3 bližno polovična v primerjavi Trgovina 22,8 11,0 26,2 8,1 18,1 z nekdanjimi dobrimi turističnimi Gostinstvo in turizem 3,6 4,8 3,2 0,0 5,7 leti. In gre jim kar verjeti. Obrt in osebne storitve 7,2 7,4 7,5 10,8 2,7 Komunalne dejavnosti 1,5 4,5 0,6 0,0 3,8 Besedilo in slika: Finančne in poslovne storit. 35.3 16,1 40,2 4,1 38,7 Andrej Ulaga Vir: Zavod RS za makroekonomske raziskave in razvoj MAVA MAVA MAVA MAVA MAVA NOVO — KUVII — NOVO “ NOVO — NOVO Stane Uhan: X PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Kritika in zasnova - Kam greš, strateška gospodarska usmeritev - Statistični podatki - Groba predvidevanja — Izkušnje - Kritična raven — Evropske cene in balkanske plače — Izhodiščni osebni dohodki — Kaj ve in misli vlada — Načrtovanje najnižje osnovne plače — Opredelitev osnove — Obupne razmere — Cena delovne sile navzdol ni več gibljiva — Konkretni predlogi — Pomembne podrobnosti — Razmerja za bolj zahtevna dela — Podcenjeno znanje — Naj višje plače Nekaj primerov bruto zneskov za izhodiščne OD po kolektivni pogodbi. Cena 400,00 SLT. Knjiga Je izšla v založbi (ČZP) Enotnost, IJubljana, Dalmatinova 4, kamor lahko pošljete tudi naročila. Telefoni: (061) 381-885, 110-033, 311-986, 313-948. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, IJubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o). . izvod(ov) knjige PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI. Naročeno pošljite na naslov: .................... Ulica, poštna št., krqj.......................... Ime in priimek podpisnika: ...................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju Datum Žig Podpis naročnika NOVO" MAVA MAVA NOVO *" NOVO NOVO-NOVO OBRATNA AMBULANTA Prim. doc. dr. Anton Prijatelj Primerjava podatkov o bolovanju . Literatura o absentizmu je bila pred dvema desetletjema bolj skromna, v zadnjem času pa je je vse več, ker je absenti-zem vse večji problem. Za leta pred drugo svetovno vojno skoraj nimamo podatkov o tem. Pri primerjanju raznih podatkov moramo vedno ugotavljati, kakšni so bili predpisi v tistem času. Tako vemo, da so pred drugo svetovno vojno delavci dobili povrnjene osebne dohodke šele, če so bili na bolniškem dopustu več kot tri dni. Ni mi pa znano, ali so jih dobili povrnjene za vse dni izostanka z dela ali samo od tretjega dne naprej. V tujini je le nekaj literature, a njihove rezultate težko primerjamo z našimi, saj se predpisi, ki uravnavajo pravice delavcev do delanezmožnosti, močno razlikujejo od naših. Marsikdaj delavec prvih nekaj dni sploh ne prejme nobenega plačila. Pa tudi dolžina bolniškega dopusta se močno razlikuje od države do države. Tudi rezultati študij naših avtorjev so pogosto različni. Razlikujejo se tudi uradne statistike o začasni delanezmožnosti, saj nekateri pri izračunih bolniškega dopusta uporabljajo individualne listke, ki jih je nekoč predpisalo socialno zavarovanje in veljajo še danes. Vsak bolnik dobi ob koncu bolova-nja listek, na katerem so temeljni podatki, diagnoza in število koledarskih dni izostanka delavca z delovnega mesta. Drugi so prišli do rezultatov na podlagi štetja izostanka delovnih dni. Podjetja pa upoštevajo le delovne ure in ugotavljajo, da mora delavec opraviti v koledarskem letu toliko dni krat toliko ur. Kaj moramo vedeti o statistiki bolovanja Pri izračunu bolovanja moramo vedeti, da sta tu vedno dva podatka: - število dni bolovanja, - kolikokrat je bil delavec na bolovanju. Iz tega pa izračunamo: število bolnikov na 100 aktivnih zavarovancev ali statistično rečeno indeks frekvence. Število bolniških dni na enega aktivnega zavarovanca ali indeks onespo-sobljenja število bolniških dni na en primer ali indeks teže ali povprečno trajanje izostanka enega primera. Iz vsega tega lahko izračunamo odstotek dnevnega bolovanja. Je res ali ne? V mnogih analizah ugotavljajo, da so ženske več na bolovanju, v drugih pa dokazujejo ravno nasprotno. Zanimiva je ugotovitev, da so pred tridesetimi leti dokazovali, da so moški večkrat na bolovanju in tudi več dni. Danes pa je večina strokovnjakov mnenja, da je na bolovanju več žensk kot moških, še posebej takrat, kadar pri bolovanju štejemo tudi nego družinskega člana ali pa morda tudi porodniški dopust. Zato je ta naša ljuba statistika tako zelo varljiva. Še vedno premalo vemo o vplivu kroničnih bolezni na bolovanje, saj podatki kažejo, da so mlajši delavci več na bolovanju kot starejši, čeprav bi pričakovali ravno nasprotno. ŽIVLJENJE TEČE... Piše: Mag. Aleksej Cvetko Dodatek za pomoč in postrežbo Dodatek za pomoč in postrežbo je posebna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj upravičencu omogoči plačilo drugih oseb za nudeno pomoč in postrežbo pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, ki jih sam, zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati. Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske in družinske pokojnine, vendar samo pod pogojem, da jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega, slepi zavarovanci, ki so kot taki sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno poklicno dejavnost ali ki postanejo slepi med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne poklicne dejavnosti, in nepokretni zavarovanci, to je tisti, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70%, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj polovico polnega delovnega časa. Oboji zavarovanci obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če pridobijo pravico do pokojnine, pravico do ustrezne zaposlitve ali pravico do poklicne rehabilitacije; pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pa slepi dobijo tudi, če oslepijo že kot uživalci pokojnine. Tako slepi kot tudi nepokretni zavarovanci, ki niso v delovnem razmerju, pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije. Dodatek jim pripada od dneva nastopa poklicne rehabilitacije. Novi zakon ni v ničemer spremenil določb o tem, kdaj uživalec pokojnine potrebuje pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb. To je takrat, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti z osebnim prizadevanjem in z ortopedskimi pripomočki ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega, se samostojno oblačiti in se slačiti, se obuvati in sezuvati, se samostojno hraniti, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja. Sprememba pa je pri opredelitvi, kdaj uživalec pokojnine potrebuje pomoč in postrežbo drugega za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Poleg tega, da je določeno, da to pomeni večino prej naštetih življenjskih potreb, je kot novost dodano, da mu gre pravica do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če potrebuje stalen nadzor. Na novo je določena višina dodatka za pomoč in postrežbo. Ta znaša v primeru, če je priznan za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, najmanj 70% najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma polovico tega zneska, če se prizna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Pravico do višjega zneska dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi slepi zavarovanci, ki so v delovnem razmerju ali če opravljajo samostojno poklicno dejavnost, kot tudi nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim. Če se priznava pravica do dodatka za pomoč in postrežbo najtežje prizadetim kategorijam upravičencev, je dodatek lahko, ob upoštevanju posebnih kriterijev, tudi višji od zakonsko določenega. Ker je dodatek za pomoč in postrežbo omderjen v odstotku od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, se usklajuje enako kot pokojnine. Invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poda mnenje o tem, ali je upravičencu sploh potrebna pomoč in postrežba za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, ali jo potrebuje za opravljanje vseh ali večine teh opravil, ali potrebuje stalni nadzor, daje pa tudi mnenje o tem, ali je možno zavarovanca šteti za slepo oziroma nepokretno osebo ali ne. Delavci Glina iz Nazarij: KAKO PREŽIVETI DO PLAČE Večina zaposlenih v podjetju Glin Nazarje se sedaj ukvarja z enim samim vprašanjem: kako preživeti do naslednje plače, do katere je še 15 dni. Denarja od prejšnje plače ni več, kar tudi ni čudno, saj so bili v večini primerov zneski izjemno majhni (tako je bila v aprilu najmanjša plača 12.000 neto, povprečje podjetja pa 19.000). In to vprašanje, kako preživeti, se je kot rdeča nit vleklo med člani stavkovnega odbora, ki je imel v ponedeljek, 1. junija sejo kot pripravo na pogajanja z direktorjem. Delavci so se namreč odločili s stavko opozoriti nase, na svojo bedo. Plače kasnijo Vse skupaj se je zapletlo, kot je dejal predsednik stavkovnega odbora Matjaž Krajner, že v petek, 22. maja. Plače so že tri dni zamujale tisti skrajni rok, ki ga določa kolektivna pogodba, in sicer 18. v mesecu. Hkrati pa so delavci vedeli, da tudi potem, ko plače bodo, le-te ne bodo velike in da bodo spet zaostajale za kolektivno pogodbo. Tako je tisti petek ljudem prekipelo in so nenapovedano zaustavili delo ter zahtevali zasluženo plačo. Šest ur so stali stroji, v tem času so tudi izvolili stavkovni odbor. Sklenili so tudi, da bodo že naslednji dan nadoknadili zamujeno in to so, čeprav je bila sobota, tudi storili. V ponedeljek se je stavkovni odbor prvič sestal in izoblikoval stavkovne zahteve. Naslednji- dan pa je izvršni odbor sindikata te zahteve potrdil in jih posplošil za celotno podjetje Glin (v petek so namreč stavkali samo v delu podjetja, in sicer v samostojnem podjetju Glin Pohištvo). Prva pogajanja z vodstvom .podjetja so se začela 28. maja, vendar takrat vodstvo podjetja še ni želelo dajati kakršnihkoli obljub ali uradnih izjav, zato so si vzeli čas za razmislek. In kot so kasneje pokazala pogajanja, so v tem času temeljito razmislili. Zahteve so bile sprejete Pogajanja so v nasprotju s pričakovanji potekala dokaj gladko, delno tudi po zaslugi generalnega direktorja Janeza Živka, ki večini zahtev ni nasprotoval in jih je tudi sprejel. Zapletlo se je edinole pri določanju faktorja učinkovitosti (zanimivost, vsi so ga imenovali FUČ), o katerem je tudi največ tekla beseda že na seji stavkovnega odbora. Pokazalo se je, da večina delavcev sploh ne ve, kako se ta faktor izračunava in kaj pomeni. Bistvo spora pa je bilo v tem, da je ta faktor učinkovito- sti še dodatno zniževal že tako znižano osnovo za plačo, saj je aprila znašal 0,85, kar pomeni, da so delavci vsega skupaj dobili le dobrih 70 odstotkov s kolektivno pogodbo predvidene plače. Stavkovni odbor je na koncu le uspel, da sedaj velja FUČ 1, seveda le za tiste, ki bodo predvideno normo dosegli. Direktor je namreč sprejel pojasnilo sekretarja republiškega odbora Sindikata lesarstva Marjana Ferčeca, da je sindikat že pristal na 20-odstotno znižanje plač in da v tem primeru teh plač ni mogoče še dodatno zniževati. Sindikat je bil tokrat uspešen pogajalec, saj je bila večina zahtev sprejetih. Tudi zahteva o enkratnem takojšnjem izplačilu 10.000 tolarjev vsem zaposlenim kot pomoč in nadomestilo za premalo izplačane plače bo verjetno uresničena. Vseeno pa ostaja grenak priokus Pirove zmage. Pa ne zaradi tega, ker bi se vodstvo podjetja pri tem kaj okoristilo, ampak ker kljub vsem tem uresničenim zahtevam beda delavcev ostaja enaka. Ali kot je dejal nekdo iz stavkovnega odbora: »Glin se je razvijal na račun nizkih plač delavcev, ki pa nikoli niso imeli nič od tega. Nikoli delavci v. Glinu niso imeli velikih plač, in kot kaže, jih to čaka tudi v prihodnje.« Po nekaterih napovedih se bo tudi zniževanje plač z namenom ohraniti vsa delovna mesta, pokazalo za nekoristno žrtev delavcev, ki bodo spet prikrajšani in nekateri tudi brez zaposlitve. Zato se bo zagotovo že čez mesec dni ponovno postavilo vprašanje, kako preživeti. In zgodba, ki smo ji bili priča v teh dneh v Glinu, se bo ponovila. Do kdaj?! Robert Peklaj Kdor je pri koritu, lahko globlje zajema MINISTER NAJ PUSTI ŽLICO DOMA Že odkar obstaja človeštvo, velja pravilo: kdor je na oblasti (pri koritu), lahko globlje zajema. Takšna »Marija k sebi« je menda že človeku v naravi. Zato oblast - če je pametna in če se ne želi prehudo zameriti ljudem - kdaj pa kdaj sama poskrbi, da bi si oblastniki v času vladanja ne nagrabili preveč premoženja. Tudi naša povojna se je okrog leta 1970 spomnila nekaj takšnega: vsesplošnega prostovoljnega prijavljanja premoženja. Pa je ta »kampanja« že po nekaj mesecih ugasnila. Zdaj se na Slovenskem spet dogaja nekaj podobnega. Ko so se kmalu po izvolitvi Peterletove vlade začele širiti govorice in sumi, da utegnejo nekateri ministri, ki so tudi zasebni podjetniki, zlorabiti svoje funkcije, naj bi na zahtevo takratne opozicije popisali njihovo premoženje, jim prepovedali aktivno vodenje zasebnih firm, upravljanje delnic in podobno. Očitno pa je prejšnji vladi za to zmanjkalo politične volje in je bila tudi zaradi tega dokaj obremenjena. V začetku letošnjega leta pa je vendarle v skupščino prišel osnutek zakona, ki naj bi funkcionarjem - članom vlade, profesionalnim poslancem, občinskim funkcionarjem itn. - predpisoval, kaj lahko delajo in česa v času opravljanja javne politične funkcije ne smejo počenjati. Praktično to pomeni, da je do takrat funkcionarjem še vedno dovoljeno vse, kar ni s posebnim zakonom prepovedano. Predsednik vlade Janez Drnovšek je že na prvi seji ministrom predlagal (in vztrajal pri tem), naj bi vse njihovo premoženje popisali, seznam pa deponirali pri predsedniku parlamenta Francetu Bučarju. Stari in novi ministri niso ugovarjali. Da bi ljudem, ki jih veseli gledati v tuj lonec, ustregli, naštevajo zdaj novinarjem, kaj vse imajo in česa ne, kaj bi imeli, če bi ne bili ministri, itd. itd. Nekateri bi res imeli več, če bi ne bili, drugim spet pa prav ministrovanje pomaga do ugleda in premoženja (ali do diplomatskih karier na tujem, ki prinašajo več denarja kot doma). A tudi iznajdljivi podjetniki si lahko pomagajo do (več) premoženja z znanjem, ki si ga pridobivajo (mimogrede) na svojem delovnem mestu. Da bi se z njim ne okoriščali, poznajo v svetu konkurenčno prepoved. In pri nas? Konkurenčna prepoved ali t. i. »konkurenčna klavzula« je pri nas še novost. Pomeni pa, da delavec, ki s pogodbo o zaposlitvi sprejme konkurenčno prepoved, v času trajanja delovnega razmerja in še določen čas po njegovem prenehanju ne sme opravljati del oziroma poslov, ki pomenijo konkurenco organizaciji oz. delodajalcu, kjer je oziroma je bil v delovnem razmerju. Normalno je, da se konkurenčna prepoved uveljavi za delavce na najodgovornejših delovnih mestih (poslovodni organi, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, vodilni strokovnjaki, raziskovalci in podobno), praviloma pa konkurenčna prepoved ne pride v poštev za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih se dela po ustnih ali pisnih navodilih v proizvodnji ali administraciji. S konkurenčno prepovedjo se namreč delavcu onemogoči izkoriščanje tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj ali poslovnih zvez, ki jih je pridobil z delom. Konkurenčna prepoved mor: biti (bi morala biti) dogovorjen; že v pogodbi o zaposlitvi. Z njo S' je potrebno dogovoriti o vseh pra vicah in obveznostih tako delavc; kot organizacije v zvezi s konku renčno prepovedjo. Organizacija oziroma delodaja lec lahko delavcu prepove, da d dve leti po prenehanju delovneg razmerja ne sme uporabljati z de lom pridobljenega znanja, sicer j organizaciji odškodninsko odgc voren. V tem času delavec ne sm ustanoviti podjetja ali obrti, ki 1 bila konkurenčna dosedanji orge nizaciji, niti ne sme skleniti de lovnega razmerja, pogodbe o del ali avtorske pogodbe v drugi kor kurenčni organizaciji. Konkurenčna prepoved se uve Ijavi, če delavec sam odpove de lovno razmerje ali je delovno ras merje prenehalo po njegov krivdi. Konkurenčna prepoved p ne velja, če organizacija ali dele dajalec odpove delovno razmerj brez krivde drugega podpisnik; npr. pri trajnem prenehanju pc treb po delu delavca. Tako načela, pravni predpisi! I praksa? Vinko Blatni, / ZNOVA AKTUALNO!!! 1 • Kaj je participacija • Cilji participacije • Vsebina in moč participacije • Organizacijske oblike • Prednosti in kritike • Uspešnost podjetij v lasti zaposlenih. 9 Evropski modeli participacije • Od samoupravljanja k soupravljanju • Kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij« Gena: 250 SLT. Knjiga je izšla v založbi ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, kamor lahko pošljete tudi naročila. Telefoni: 061/321-255, 110-033, 311-956, 313-942 NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, nepreklicno naro-čam(o) _______izvod(ov) knjige DELAVCI IN UPRAVLJA- NJE PODJETIJ. Naročeno pošljite na naslov: _____ ______________ Ulica, poštna številka, kraj: ................... Ime in priimek podpisnika:___!------------------- 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju. Datum: Žig Podpis naročnika: m TE 5. junija 1992 VLADA DOLGUJE UPOKOJENCEM ŽmmiSKA RAZPffTIA Vprašanje izplačevanja pokojnin in drugih dajatev med nekdanjimi republikami nekdanje Jugoslavije se vse bolj zaostruje. Po eni strani gre za zapletena vprašanja tehničnih možnosti nakazovanja pokojnin, na kar vplivajo pretrgani denarni tokovi. Po drugi strani pa gre za denarna nakazila, katerih vrednost lahko zaradi različnih tečajev nacionalnih valut močno pada. Ta hip so najbolj ogroženi hrvaški upokojenci, ki živijo v Sloveniji, čeprav smo pravzaprav edinole s Hrvaško sklenili meddržavni sporazum 0 nakazovanju pokojnin. Zaradi devalvacije hrvaškega dinarja je namreč vrednost hrvaških pokojnin pol manjša. V hudih gmotnih stiskah ni le okrog 2000 hrvaških upokojencev, ki prejemajo pokojnino iz Hrvaške, ampak tudi 1200 upokojencev, ki dobivajo (ali sploh ne) pokojnino iz drugih republik razpadle Jugoslavije. Za slednje je še slabše, saj so njihove pokoj- nine, če jih dobijo, popolnoma razvrednotene. Vse opisane težave bo moč urediti šele z dvostranskeimi meddržavnimi konvencijami o socialni varnosti, a do takrat morajo ti ljudje preživeti. Ministrstvo za delo je zato naši vladi predlagalo, naj prizadetim in ogroženim upoko- jencem zagotovi razliko med pokojnino, ki jo prejemajo, in pokojnino, ki bi jo za svojo pokojninsko dobo prejemali v Sloveniji, vključno z varnostnim dodatkom za najbolj ogrožene. V povprečju naj bi ta dodatek znašal kakšnih 7000 tolarjev. V republiškem proračunu ni denarja v te namene, zato bodo potrebna sredstva predvidoma črpali iz pokojninske skupnosti, in sicer kot akontacijo oziroma dolg, ki naj bi ga republiška vlada vrnila v prihodnjem letu. Skratka, vlada namerava ta vprašanja reševati s sredstvi, ki so namenjena za upokojene državljane Slovenije, oziroma iz prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jo plačujejo zaposleni v Sloveniji. Janez Prijatelj, generalni direktor SPIZ sicer zatrjuje, da nobena slovenska pokojnina zaradi tega ne bo ogrožena. A pri vsej stvari gre v bistvu za to, da se ne bi znižala pokojninska prispevna stopnja. Zato bi kazalo zaščititi interese slovenskih upokojencev in od vlade zahtevali bolj oprijemljivo zagotovilo, da bodo v pokojninskem skladu sredstva v resnici dobili nazaj, še posebej zato, ker vlada SPIZ-u še ni poravnala vseh dolgov iz zadnjih dveh let. M. F. Sliši se neverjetno, vendar je resnično: šestčlanska družina že sedem let živi v eni sami večji sobi, ki meri 19 kvadratnih metrov, brez sanitarij in kopalnice. V tej sobi kuhajo, jedo in spijo, otroci se pripravljajo za šolo. Sanitarije so na koncu dolgega hodnika. To stanovanje, v katerem pridejo trije bori kvadrati površine na človeka, je v dvonadstropni stavbi na Blejski cesti 13 v Tržiču, v nekdanjem samskem domu, kamor so svojčas dovažali delavce iz drugih republik. Mnogi med njimi so se pozneje poročili ali Pripeljali s sabo svoje družine, ostali pa so v sobi, ki je v bistvu namenjena le enemu človeku, ne pa vsej družini. V našem primeru šteje družina štiri otroke, stare od 7 do 78 let, njihovo mater, kije bila zaposlena v BPT, tržiški bombažni predilnici in tkalnici, zdaj pa je doma na čakanju, in njihovega očeta, ki je že vrsto let invalidsko upokojen in je trenutno že dva meseca na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici v Begunjah. »Lepo prosim, ne omenjajte mojega imena, ne zaradi mene, ampak zaradi mojih otrok, da ne bodo imeli v šoli zaradi tega neprijetnosti,« nas je že na pragu sobe zaprosila gospodinja. »Tudi ne verjamem, da bi to pisanje karkoli pomagalo. Moj primer poznajo v Tržiču, v Kranju in na Jesenicah, toda ukrenili niso ničesar, še v tistih časih ne, ko kriza še ni bila tako huda, kot je zdaj. Nobenega upanja nimam več. Omagala bi že zdavnaj, če ne bi imela zlatih in pridnih otrok.« Hiša na Blejski cesti 13 je sicer na zunaj videti ugledna dvonadstropna zgradba, z lepim vrtom, venci rož in je le lučaj stran od reke Bistrice, katere žuborenje se sliši vse do nje. Znotraj pa je zgradba dobesedno sredi razpadanja, v tako obupnem stanju je. Ko se vzpenjamo po stopnišču, opazimo, da so zidovi dobesedno razžrti od vlage. Kdo ve, kdaj so jih nazadnje prebelili, vsepovsod leži odpadajoči omet. Hodnik je dolg, levo in desno so vrata, pred vrati so čevlji, ob zid naslonjeno otroško kolo, dve omari na koncu hodnika, nogometna žoga na vrhu omare, metla, prislonjena v kot. Bivalni prostor naše sogovornice - težko bi ga označili za pravo stanovanje - je izredno čist in skrbno pospravljen, čeprav nas ni pričakovala: štedilnik in umivalno korito ob steni, miza s stoli, kavč z omaro, ob zidu zložen kup odej za čez noč. Prišli smo nepovabljeni. Že samo zaradi moža bi morali imeti večje stanovanje, saj je težak bolnik in mora večkrat na zdravljenje. Tako pa se vsi skupaj gnetejo v eni sobi. Najmlajša hčerka je alergična in bi morala imeti svoj prostor, je dejal zdravnik. Denarja ni veliko, a o tem sploh ne govori, saj so navajeni skromno živeti. Nadeja pa se tega, da bo znova dobila zaposlitev v predilnici. Vseeno pa je zanje najhujše to, da se stiskajo v tako majhnem prostoru. Stanovanjski problem je zanje najpomembnejši. Vsakdo nima niti svoje postelje, ker preprosto ni toliko prostora, zato mora trinajstletni sin spati z materjo v isti postelji. Sin pa si potihem tako zelo želi svojo posteljo. In nima se niti kje učiti. Če hoče imeti mir, se uči na koncu hodnika v kopalnici, kjer je sicer toliko prostora, da se komaj obrneš. Koliko prošenj za odobritev stanovanja je že napisala - celo predsedniku tržiške občine. Pravi, da za njen primer vsi vedo, vendar se noče in noče nikamor premakniti. Državljanstvo ima urejeno. Dve leti nazaj, ko so bili časi še stabilnejši, je bila druga po vrsti za solidarnostno stano- HOČEMO PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBI V Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, ki je samostojna stanovska organizacija članov - delavcev v obeh dejavnostih in ki ni član nobene sindikalne centrale, smo izredno ogorčeni, da se želi v javnosti ustvariti mnenje, da je vlada na neutemeljen način povečala plače delavcem v zdravstvu in socialnem skrbstvu. Res je, da smo že vajeni obtožb, da smo delavci v družbenih dejavnostih dežurni krivci za neugodne razmere v gospodarstvu in nenehen izvor inflacije, ker so prispevki za zdravje, znanje, izobraževanje in kulturo »previsoki«. Res pa je tudi, da so nekaj let zmanjševali dajatve za te dejavnosti, da smo skoraj doživeli kolapse, v posameznih dejavnostih pa se je položaj gospodarskih dejavnosti vseeno slabšal. Še toliko bolj pa smo presenečeni, da predsednik Neodvisnosti - KNSS gospod France Tomšič v sredstvih javnega obveščanja opozarja vlado, da je »zvišanje plač v družbenih dejavnostih milo rečeno skrajno neodgovorno dejanje vlade«. To je način, da se ponovno poglobi prepad med delavci v gospodarstvu in negospodarstvu. Upam le, da delavci nismo tako naivni, da bi si v trenutku, ko je potrebno združiti skupne interese delavcev, privoščili, da se razidemo na bele in modre ovratnike. Tomšičeva intervencija je najbrž edinstven primer v svetu, da sindikat oporeka vladi povišanje plač, in to kljub temu, da je vlada že samovoljno v nasprotju s kolektivno pogodbo le-te znižala za 20%. Pravilo je, da se sindikati borijo za povišanje plač. Na tem mestu postavljamo javno vprašanje predsednici Neodvisnega sindikata zdravstva in socialnega skrbstva KNSS, da pred članstvom in delavci v zdravstvu in socialnem skrbstvu pojasni stališče svojega sindikata, saj je tudi ta sindikat eden izmed podpisnikov Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. S kolektivno pogodbo smo se sindikati v imenu delojemalcev in Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo sporazumeli, da si bomo z vsemi sredstvi prizadevali spoštovati podpisano pogodbo. Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije je svoje stališče do javne polemike glede »previsokih« plač že objavil v sredstvih javnega obveščanja, zato na tem mestu ne bi ponovno razlagali indeksov in procentov ter formule za izračun plač v družbenih dejavnostih, saj je le ta nastala v kabinetih prejšnje vlade in bila pospremljena na pot s sklepom vlade 16. oktobra 1991. Vsiljuje pa se vprašanje, ali je bila panožna kolektivna pogodba podpisana le pod težo devetdneve stavke z že takrat jasno opredelitvijo, da jo vlada ne bo spoštovala. V Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije se ne igramo visoke politike. Zavezani smo svojemu članstvu in zato zahtevamo, da se kolektivna pogodba, ki je nastala v našem sindikatu in v katero je bilo vloženo veliko znanja in trdega dela, za katero pa sindikat gospoda Tomšiča ni prispeval niti tolarja, čeprav jo je podpisal, dosledno spoštuje. Igor Kodrič, dr. med. predsednik republiškega odbora vanje, dobili pa so ga drugi. Zmerom jih je kdo spodrinil. Zdaj je na občini četrta na seznamu, a kaj, ko nameravajo zapreti solidarnostno listo. Tisti, ki so se hodili prepirat, tožarit, pa tisti, ki so se posluževali raznih zvijač, so dobili stanovanje, njena družina pa je zmeraj ostala praznih rok. Nobena zdravniška spričevala niso zalegla. Ni zaleglo niti priporočilo centra za socialno delo. Nič ni pomagalo. Pa vendar zmeraj težje. upajo. Čeprav ZAMUJENA PRILOŽNOST Novi-stari stanovanjski minister se je ob Predstavitvi na skupščinski komisiji pohvalil 2 doseženimi uspehi na stanovanjskem področju, čeprav so ga člani komisije opozarjali ha probleme, ki se pojavljajo v praksi, na hranjkajoče predpise, na številne neizpolnjene obljube in še na marsikaj. Ministra Podpira Stranka zelenih, zato njegova ponovna potrditev ni bila vprašljiva. Novi pred-« sednik izvršnega sveta pa nam daje vedeti, da ni glede ministrov nič dokončnega, in dogovori o zamenjavah se še kar vrstijo. Zato bomo morebiti celo doživeli, da se bo s stanovanjsko reformo končno ukvarjal take vrste strokovnjak, ki bo zmogel odpraviti posledice he dovolj premišljenih ukrepov. Ti namreč lahko na dolgi rok usodno vplivajo na pričakovanja predvsem mlajše generacije. Enkratna priložnost prodaje družbenega stanovanjskega fonda in vzporedno s tem Ukinitve družbene lastnine je bila neponovljiv izziv za vladajočo ekipo, hkrati pa tudi izkušnja za privatizacijo na drugih področjih. Priložnost pa je bila povsem zapravljena in Privatizacija speljana stihijsko, s pomanjkanjem nujno potrebnih podzakonskih aktov, ki jih še do danes ni, s številnimi zelo spornimi nli celo nevzdržnimi tolmačenji posameznih določil zakona (devizna klavzula n.pr.) in brez vsestransko proučenega nacionalnega programa, ki bi bil osnova stanovanjske reforme. Ministrovi sodelavci so dobesedno preizkušali potrpežljivost prizadetih državljanov - pa tudi delavcev v državni upravi - s trmastim vztrajanjem pri določitvi zakona, in to počno še danes. Najboljši dokaz za to so določila o upravljanju stanovanj, ki jih veliko število lastnikov odklanja in terja dodatne, poenostavljene rešitve. Te so seveda možne, očitno pa bo to stvar kakšnega povsem drugega ministra. Docela nepotrebni bodo tudi neizogibni zapleti med sedanjimi najemniki in lastniki denacionaliziranih stanovanj, čeprav je bilo ministrstvo pravočasno opozorjeno, da je treba stanovanjski zakon uskladiti s takrat še ne dodelanim zakonom o denacionalizaciji. To se je zdelo povsem nepotrebno. Zato pa smo že dolgo priče naraščajočemu organiziranemu pritisku razlaščencev, prizadeti najemniki pa so postali drugorazredni državljani. Ob rešitvah, ki jih predvideva stanovanjski zakon, bo medsebojno sporazumevanje dejansko oteženo. Namesto hitrega vračanja oziroma nadomeščanja odvzetih nepremičnin, bodo sodišča zasuta s tožbami za priznanje odškodnin ali solastnine v zvezi z modernizacijo teh stanovanj. Upajmo vsaj, da bo pravkar ustanovljeni stanovanjski sklad izpolnil pričakovanja vseh prijavljenih posojilojemalcev. Za druge naloge, ki jih ima ta sklad po zakonu, pa očitno ne bo denarja. Namesto sprotne organizirane kontrole odvajanja obveznih prispevkov od prodaje stanovanj, je za ministrove sodelavce lažja pot sodni pregon nediscipliniranih plačnikov. Sodnikov pa tako ali tako nihče nič ne vpraša. Vika Šauta Na začetku leta, ko je ostala doma na čakanju, je od vsega hudega močno zbolela. Zdaj ji je že bolje. Stanovanje je hotela dobiti na lep način, po normalni poti, vendar brez uspeha. Spoznala je, da je po normalni poti težko kaj doseči. Uspevajo tisti, ki so nasilni. O prihodnosti si ne upa razmišljati. Če ne bi bili otroci Razpadajoča notranjost hiše na Blejski cesti 13 v Tržiču tako dobri in v šoli tako pridni, ne ve, kako bi zdržala vse te napore. Dejansko jo pokonci držijo otroci. In pri tem je treba reči, da so lepo urejeni. Včasih je cele noči, ob svetilki, šivala zanje, da so bili lepo oblečeni. Zdaj je preutrujena, ne more več. Le plete še sem in tja. Ko smo odhajali, je s ponosom privlekla iz omare čudovit bel pulover, ki ga je sama spletla za svojo hčerko. Temu se reče zdržati v življenju, v tako majhnem prostoru in ob možu, ki je težak bolnik. Zato si zasluži, da ji kdo priskoči na pomoč - zaradi nje, ki vztraja, in zaradi otrok, pred katerimi je še vse življenje. Marija Frančeškin Mrhovinarji Zelo verjetno je, da imajo prav ugledni ekonomisti, ki sodijo, da nedavno zvišanje plač v tako imenovanih družbenih dejavnostih in upravi pomeni najmanj disonančen ukrep pri zagotavljanju gospodarske trdnosti države in protiinflacijski politiki. Zagotovo pa je tudi res, da so se v kritiki povečanja (beri izenačevanja z gospodarstvom) združili vsi tisti, ki jim gre bolj kot za gospodarsko zdravje za izrazito politične cilje (volitve so kljub vsem prerekanjem blizu). Ne vemo natančno, toda najbrž pomeni institut »stotih dni nenapadanja nove vlade« le moralno vprašanje, vprašanje političnega fair playa. V našem političnem življenju, ko si politično moralo (zlasti še v času, ko se uvajanje nove vlade ujema tudi z začetkom, vsaj neuradne predvolilne kampanje) predstavljamo hudo različno in jo podrejamo svojim političnim interesom in ciljem, je to pač nekaj čisto drugega. Upamo pa si celo trditi, da sedanje kritike povišanja plač v šolstvu, kulturi in zdravstvu pravzaprav ne posegajo v »vladnih sto dni«. Gre namreč za stvari, ki jih je »zapacala« stara vlada, ko se je obnašala po načelu »za mano potop«. Ta vlada je mirno podpisovala kolektivne pogodbe, mirno si je dovolila zakonsko maksimiranje plač v gospodarstvu, ki mu je po odmrznitvi sledil pričakovani skok plač v gospodarstvu, ko so plače zbezljale tudi zaradi po-računavanja za nazaj. Ob vsem tem pa naj bi delavci v družbenih dejavnostih mirno prenašali še dvomesečni zamik že tako okleščenih plač. In sedaj se najdejo mrhovinarji, ki bi stare grehe radi s čim večjim političnim in predvolilnim učinkom naložili Drnovškovi vladi. Mednje moramo žal prišteti bivšega premiera Peterleta in njegovo sprenevedanje (tako težko je pogoltnil konstruktivno nezaupnico in pospravil kovčke, zdaj pa govoriči o prizadetem mednarodnem ugledu Slovenije zaradi povečanja šolni-ških in zdravniških plač), sindikat Neodvisnost - KNSS, ki z očitanjem, da gre za populistično demagoško dejanje, najbolj jasno prav sebi lepi iste pridevke; da o strupenih komentarjih »visokonaklad-nega« »Slovenca«, ki naenkrat jasno vidi poti resnične ozdravitve gospodarstva, niti ne govorimo. Dragi šolniki, zdravniki in __ medicinske sestre, pa uradniki: polagam vam na srce, prispevajte k nadaljevanju zdravo zastavljene strateške linije politike bivše vlade, na vaš račun pač ne bomo kupovali socialnega miru. Kaj zato, če životarite. Če bi prej tako delali, ne bi dosegli slovenske osamosvojitve. K sreči je še nekaj treznih šolnikov in zdravnikov, ki se sprašujejo, kam nas peljejo ti ceneni triki. Igor Žitnik Svobodni Sindikati w' Slovenije Premiki Že nekaj časa mi pojoča radijska do-lenjščina razlaga, kako bom v ministrovi knjigi lahko prebral vse o pretekli vojni in resničnih načrtih bivšega predsednika vlade Jugoslavije in njenega obrambnega ministra. Za nas je vsekakor nova takšna ministrska podjetnost, ki še tople stvari spravlja na papir in jim ne da časa, da bi se zgodovinsko usedle v čas, prostor in ljudi. Uradno so te dni analizirali spopad v Pekrah in delček vojne, druga stran svojega še ni povedala niti zapisala, ar- hivi so zaprti in javnosti nedostopni, mnogo pa je zanesljivo stvari, ki so še vedno uradna in vojaška skrivnost. Da hoče založba kovati dobiček, kar kaže prednaročniška cena, je razumljivo, da pa minister piše o uradnih stvareh literarnozgodovinsko še v času svojega mandata, pa ni več vsakdanje in običajno. Morda bodo dohodek vsi skupaj odstopili žrtvam agresije na Slovenijo in del morda za begunce, kajti pri vsem tem početju gre v večji meri za denar kot za pisanje spominov. Tako nekako občutim te nenavadne premike v času, ko policija množično lovi mladostnike in druge, ki so si v tistih težkih, spontanih in ponosnih dneh nagrabili orožje in ga sedaj poskušajo vnov-, čiti. Danes očitno vse postaja posel, le tragedije ljudi ostajajo bolj ali manj njihova huda intima, nekateri pa so posmrtno odlikovani. Takšne misli se mi pode po glavi, ko slišim osebni propagandni pristop, ko zvem, da ugovor vesti za rezerviste ne velja, in ko vse kasarne niso še niti v vojaški niti v civilni rabi, lep del pa so jih napolnili begunci kot posledica tudi naše vojne. Ne tako nazaj sem napisal, da je vsaka vojna temeljit poraz politike in politikov. Sedaj, ko smo ob Titovi stoletnici Balkanu vrnili njegovo zgodovinsko podobo in pomen, se vendarle sprašujem, ali so bili vsi premiki zares na svojem mestu in pravočasni. Nekoč bo odgovor dala zgodovina in ne ministri. Milan Bratec Pesem iz več kot 2.000 grl »Lani, ko bi morala v Celju zveneti pesem iz mladih pevskih grl, se je v Sloveniji zgodilo nekaj, kar je tako nasprotno ubranemu in prijaznemu petju dobrovoljnih ljudi,« je na festivalu mladinskih pevskih zborov v Celju dejal predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Letos pa se mladi pevci niso dali in so z množičnim koncertom več kot 2.000 pevcev iz slovenskih osnovnih šol in tujih zborov v Mestnem parku v Celju sklenili 19. mednarodni mladinski pevski festival. V tekmovalnem delu so med dekliškimi zbori zlate plakete festivala dobili zbor Legenda iz Opole na Poljskem, dekliški zbor iz Szegeda na Madžarskem, med mešanimi pa MMPZ Srednješolskega centra Ptuj in MMPZ Centra srednjih šol iz Velenja. Pridružimo se lahko pozivu Milana Kučana, naj se ljudje veselijo in pojejo, vendar naj storijo tudi vse, da bodo na ta pevski praznik lahko prišli tudi zbori iz Sarajeva, Tuzle, Mostarja, Zadra, Skopja, Prištine in iz drugih mest. o sva zapustila vesoljnih svetov vesoljne prostore, M. IL so se zažarila pred nama nebes velikanska vrata. Izdelal jih je nekdaj Hefajst od čistega zlata in jih okrasil z dokaj divnimi podobami. Obrnil sem pogled v kraje, od koder sva bila prišla: zvezda pri zvezdi se je utrinjala, in sukali so se brezštevilni svetovi, kakor bi švigala iskra pri iskri po večnem ozračju! Kje si se sukala v tej množici, stara mati zemlja? Obrnil sem pogled predse, kamor sva hitela. Pred nama se je žaril ogenj nebeških vrat! Sam Bog je bil v svoji slavi upodobljen na njih in okrog njega vsi zbori angelov in arhan-gelov. Bila so visoka in široka, da jih ni moglo prezreti nobeno oko človeško. Pred njimi pa se je širil brezkončen prostor, ki se sezal iz večnosti v večnost. Svetil se je kakor parket v gosposkem dvoru, ali živega duha ni bilo opaziti na njem. »To je predpekel!« izpregovori Ivan Tavčar: Azrael. »Predpekel!« se začudim. »In kje so duhovi očakov, ki so nekdaj samevali tod?« »Vsi so prejeli milost v Gospodu!« mi reče angel. Tedaj se je po bleščeči vršini od nekod hipoma pokazala sklonjena podobica drobnega možička! V rokah je nosil dolgo, težko metlo, in kakor blisk je švigal ž njo po pred-pekla parketu sedaj sem, sedaj tja! Ali neprestano so mu kapale debele srage z ozkega obraza, kjer se je kazala gubica pri gubici. In vsaka kaplja je padla na svetli tlak, in po vsaki kaplji se je napravila na svetlem tlaku velika črna lista. In pri vsaki kaplji je zastokal: »Oj, te lise, te nesrečne lise!« Bil je zamolklo zveneč glas, in čul se je kakor iz groba! Potem Preberite ta teden v slovenskem tedniku N0VAJ)0DA V ČASOPISU NOVA DOBA JE ZDRUŽENO VSE, KAR PAMETEN SLOVENEC RABI ZA SLABE ČASE. NAJBOLJ ČRN ČASOPIS - NOVA DOBA - NAGRAJUJE SVOJE BRALCE: POL KILOGRAMA ČISTEGA ZLATA NAROČNIKU. • SLOVENCEM VLADAJO BEDAKI • ČIGAVI SO BRIONI • DR. RUGEU: NARKOMANE V TABORIŠČA • KRIK POSIUENE BOSANKE • KRIMINALCA ARETIRALA POLICAJA pa je kakor huda ura bil z metlo svojo za svojimi lisami; ali čimbolj je delal, tem bolj se mu je množilo delo. »Kdo je ta siromak?« vprašam sočutno. Veličastne poteze angelskega obraza je zdajci pomilil nasmeh, ki se je pa hipno zopet raz-tajal. »Opazuj ga!« je izpregovoril Azrael mimo. »In potem priznaj pravičnost sodbe božje!« Takrat naju je ugledal možiček na predpeklenskem tlaku. Kakor bi ga bila odnesla sapa, je izginil vzdihovanje v večni planoti. »Opazuj ga!« je nadaljeval angel Gospodov. »Vživljenju je sodil in sodil, bruna v svojem očesu pa ni obsodil ne obsojal. Udaril ga je zato Gospod in mu odkazal edino mesto v predpeklu, da čisti ondi tlak in odpira nebeška ’rata dušam, hitečim v naročje premilosti-vemu Stvarniku!« Tedaj se je zopet prikazal oni, ki je bil ravnokar izginil. Metlo je odložil, ali na desno rame si je sedaj oprtal težak ključ od samega, čistega zlata. Pod težo tega bremena se je opotekal, da mu je znoj kar curkoma lil po usnjatem obrazu in da so ostajale v dolgih brazdah črne liste za njim. Na ramenu, kjer ga je težil ključ nebeških vrat, se je bila napravila v teku tisočletij žuljasta grba, enaka velblodovi. Pri vsakem koraku mu je zlato breme stisnilo to grbo, da seje telesce kar zvijalo od bolečin. V tem sva ga dohitela prt nebeških vratih. Ječaje in godrnjaje sije zvalil ključ z ramena, da bi ga potisnil v nebeško ključavnico. Pri tem si je prišlece vendarle ogledal nekoliko. Srd in nejevolja sta mu napela zgubani obrazek, in kakor lučci so se mu zaiskrile oči. (2) »Zopet slovenski liberalec!« se je zatogotil. »Odpri in ne sodi!« ga zavrne angel Gospodov. »Ne sodi, ker sedaj si sam sojen!« Renče dvigne ključ in rožljaje odpira nebeški portal. »Slovenski liberalec!« Da, takrat sem te spoznal, doktor Tone od zelene Soče! Dve tisoč let in dalj že nisem čul tvojega glasu, ali tukaj sem te izteknil v predpe-klenski revščini in zapuščenosti! Muze, dajte mi moči, da vredno zapojem o čustvih, ki so tedaj napolnila komaj prebujeno dušo mojo! »Tone od Soče je!« sem zaviknil in usmiljenje mi je raztopilo dušo, da sem se hotel razjokati zaradi njega, ki je nekdaj kandidiral za prvo mesto v nebeških višavah, a je sedaj toli siromaški obtičal v predpekla grozovplivnih samotah. Razjokati sem se hotel, toda solza mi takrat še ni bila iznova podeljena in sočutje ni dobilo steze, da bi se bilo izlilo iz mene. Predrznil sem se ogovoriti Azraela: »Ta je torej tisti, ki je gospodril nekdaj na zelenih obalah zelene Soče?« »Govoril si!« »In koliko časa je že tukaj?! »Dve tisoč let!« »Dve tisoč let! - In neprestano mu je pometati stezo do nemških vrat in odpirati dušam, ki so poklicane v raj Gospodov?« »Govoril si!« »In odpirati mu je tudi dušam slovenskih liberalcev?« »Govoril si!« j »Brezkončno pravična sodba razsodnosti božje! In kdaj bo dopolnjena vrsta njegovih muk?« »To je zapisano v knjigah sodb božjih! Te knjige mi niso odprte in sam arhangel Mihael straži s svo- jim mečem pred njimi!« V tem so se na iztežaj odprla vrata nebeška, in ob roki Azra-elovi sem prekoračil prag svetega raja. »Kdaj mu bo dopolnjeno?« sem vprašal iznova. »Koliko vekov ostane še tu?« »Nekaj bilijonov, in če se ga usmili Gospod prej, nekaj milijonov let!« »Nekaj bilijonov, nekaj milijonov let!« Duh moj ni mogel prebiti besed Azraelovih! Omahnil sem kakor posekan hrast na tlak pred angela in obležal onemogel. Svo-jeroč me je vzdignil. Prav takrat so se sama od sebe zapirala nebeška vrata, in le za nekaj trenutkov se je onemogli pogled moj razprostrl po predpekla bleščeči vršini. Po tej vršini pa je že plezal nebeški vratar in se z metlo svojo dre-vil po nji. In glasno je zazvenel jok njegov: »Oj, te lise, te strašne lise!« Potem so se treskoma zaprla vrata. Azrael pa je izpregovoril tem-noresnega obraza: »Ako ti dodeli Gospod, da zopet kdaj ugledaš zeleno zemljo, ne sodi, da ne boš sojen!« Ko sem se zopet zavedel, sva hitela z angelom Gospodovim po neizmerni tratini. Na levi strani se je v črnih oblakih izgubljala orja- ška pečina, s stenami, katerih vrhuncev ni dosezalo moje oko. Megla se je vlačila po krajih, s teh pa se je razlegalo neprestano vzdihovanje duhov, begajočih po meglenem polumraku. Prešteti ni bilo onih, ki so trpeli in jokali, ondi ob tožnih strminah. Na desni strani pa je sijalo večno sonce in njega žarki so ustvarjali mavrico za mavrico, prožečo se nad bistro reko ali nad modrobojnim jezerom. Po livadah naokrog je cvela lilija pri liliji, in zlate ptičice so letale od čašice do čašice. Po teh livadah so se v nebeškem veselju igrale nedolžnih otročičev neštevilne tol-pice; nadzirali so jih angeli, vodili jih in obkrožali z ljubeznijo svojo. »Kakšen kraj je to?« sem vprašal Azraela. »Tu sonce in nebeški ples, tam megla in kopmenje duhov. Večni angel, pojasni mi vse to, ako je taka volja tvoja!« Odgovoril je Azrael: »Tu gleda tvoje oko kraje, kamor je milost božja pregnala tiste grešnice, ki so svojeroč pomorile sad telesa svojega«. Tu umorjenci, tam morilke! In vsaka gleda trenutek za trenutkom v sončnem svitu in v nebeški lepoti, kar je nekdaj porodila v bolečinah in uničila v grehu! Tja hrepeni vsaka grešnica in bo hrepenela na vekov veke!« Nadaljevanje prihodnjič 1 časopis slovenskih J delavcev Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942. DE - časopis slovenskih delavcev, je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 Namestnik glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 311-956, 313-942 Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163, 311-956, 313-942 Časopis urejajo: Andrej Agnič (Sindikalni zaupniki) Sašo_ Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Robert Peklaj (novinar), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu). Sonja Seljak (lektorica), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, 311-956 Naročnina: 321-255 Posamezna številka DE stane 72 tolarjev Žiro račun: 50101-603-46834 Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jerne Jeršan, Dušan Semolič m 5. junija 1992 RAVBARkOMANDA STOP ZA KRAJO DRUŽBENEGA PREMOŽENJA Ljubljanski družbeni pravobranilec samoupravljanja Franc Skinder poziva delavce, naj z ustanovitvijo odborov za varovanje sami poskrbijo za varovanje družbene lastnine. Kaj bodo storili sindikati? _ Družbeno premoženje je vedno bolj ogroženo. Na-' cini odtujevanja so zelo različni: od navadnega kriminalnega dejanja do privatizacije upravljanja tega Premoženja. Slednji način je najbolj pogost. To se dogaja v obliki organizacijskega preoblikovanja družbenih podjetij v delniške družbe in v družbe 2 omejeno odgovornostjo brez soglasja delavcev in Proti njihovi volji, pri čemer ostane družbena last-jdna zaenkrat nedotaknjena, njene zakonite uprav-jjalce, to je delavce, pa se odrine od vzvodov upravljanja oz. se jih razlašča. Tako se upravljalsko-last-oinske, nadzorne in poslovodstvene funkcije združijo v eni ali le v nekaj osebah. Od tod naprej ni več težav Pri prisvajanju družbenega premoženja. Izkušnje kažejo, da državni organi niso dovolj Uspešni pri varovanju družbene lastnine. Zato si mo- rajo delavci sami pomagati, če hočejo, da bo kaj družbene lastnine ostalo še za njih. Zavedati se mo- Potem ko so se stranke v parlamentu bolj ali manj že sporazumele, da je kompromisni osnutek zakona o lastninjenju, ki so ga pripravili poslanci Janko Deželak, Mile Šetinc in Emil Pintar, zrela tvarina za obravnavo in sprejem v skupščini, so se zdaj stvari spet začele zapletati. Doseženi kompromis zdaj spodbija opozicijski Demos, kar nam govori samo nekaj: s sprejemom novega zakona se utegnejo stvari vnovič zapletati. Ali rečeno z drugimi besedami: nič ne kaže, da bi bil ta zakon kaj hitro sprejet. In kaj zdaj? Kot je znano, je družbenega premoženja vsak dan manj. Preti nevarnost, da na koncu sploh ne bo več kaj lastniniti. To je položaj, v katerem sindikati in delavci ne bi smeli stati križem rok, o čemer so prepričani tudi nekateri vidni politiki. Vitomir Gros, na primer, je v pogovoru za DE v prejšnji številki brez dlake na jeziku dejal, da je v mnogih naših podjetjih še vedno v veljavi samoupravljanje in da naj delavci stvari vzamejo v svoje roke. Kako naj bi bilo to konkretno, pa nam s svojim predlogom za organiziranje »odbora za varovanje družbenega premoženja« kaže ljubljanski pravobranilec samoupravljanja Franc Skinder. Najmanj, kar lahko glede tega pričakujemo od (vseh) sindikatov je, da bodo ta njegov predlog podprli in tudi vodili akcijo za njegovo uresničitev. r8jo, da so samo delovni kolektivi po zakonu v funk-ciji lastnikov družbenega premoženja v svojih podjetjih, in naj se kot lastniki tudi obnašajo. Upravičene so kritike na njihov račun, da to kolektivno lastnino slabo varujejo. To se najbolj kaže v tem, da so preveč tolerantni in popustljivi do tistih delavskih svetov in menedžerjev, katerim so zaupali gospodarjenje z družbenim premoženjem, pa to funkcijo slabo opravljajo ali pa si skušajo to kolektivno lastnino Prilastiti. Naj jih takoj zamenjajo! Mnogi delavci so to že spoznali in se že samoorga-Oizirajo in ukrepajo. Menim, da je to edini način, da si delavci rešijo svojo kolektivno oz. družbeno Istnino in s tem zagotovijo socialno varnost zase in za svojo družino. Na prošnjo mnogih delavcev in v dogovoru z njimi 111 njihovimi kolektivi sem jim kot možno obliko samoorganiziranja že ponudil ustanovitev odborov za varovanje družbenega premoženja oz. njihove kolektivne lastnine. Vsebino akta lahko prikrojijo svo-hm potrebam. ODBOR ZA VAROVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA Kaj je odbor za varovanje družbenega premoženja Odbor za varovanje družbenega premoženja je Prostovoljno gibanje ali združba zaposlenih delavcev, ki so se odločili, da bodo kot člani delovnega kolektiva, organov upravljanja in drugih organov ter Sindikata v podjetju oziroma v drugi organizaciji bolj učinkovito delovali za varovanje družbenega premoženja in za boljše gospodarjenje z njim ter s tem poskrbeli za večjo socialno varnost vseh zaposlenih in njihovih družin. Ugotovitve SDK DRHAL PA VESELO Namen ustanavljanja in delovanja odbora KRADE DALJE... »V letu 1991 je SDK pregledala poslovanje 52 pravnih oseb, pri katerih je šlo za statusne spremembe oziroma za proces lastninjenja. Ugotovljene nezakonitosti pri teh pravnih osebah so bile predvsem naslednje: v> • nerazporejeni dobiček je Podjetje razporedilo na interne delnice, pri tem pa ni pbračunalo in plačalo davkov Mi prispevkov, • nepravilno je bilo prenašanje, preknjiževanje in izkazovanje družbenega kapitala s podjetja na podjetje. V primeru ugotovljenih tovrstnih nezakonitosti in nepravilnosti je Služba v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepala. Vendar pa sedaj veljavna Zakonodaja ne ureja privatizacije na ustrezen način in tudi nima predpisanih nadzornih mehanizmov, ki bi preprečevali neupravičeno prilaščanje družbene lastnine. Tako je bilo pri kontrolnih Pregledih ugotovljenih tudi Več primerov lastninjenja, ki so sicer v skladu s predpisi, Vendar pa vodijo v neenakopravnost državljanov pri delitvi družbenega kapitala, po-Mienijo neupravičeno prilaščanje ter neustrezno zmanjše- vanje družbene lastnine. Na podlagi zapisnikov o pregledih pravnih oseb v zvezi z lastninjenjem je Služba sproti pripravljala informacije za Komisijo Skupščine Republike Slovenije za celovito preučitev okoliščin, posledic in pojavov oškodovanja družbenega premoženja. V teh informacijah je bilo tudi opozorjeno na neustreznost zakonodaje na področju privatizacije. S tem v zvezi je Služba 10. 9. 1991 posredovala Skupščini Republike Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije pobudo za moratorij na izvajanje zakona o družbenem kapitalu, določb 145. b člena zakona o podjetjih ter določb 5., 7.a, in 8. člena zakona o finančnem poslovanju. Pobuda je bila v letu 1991 le delno upoštevana. ... Še vedno so v veljavi določbe zakona o finančnem poslovanju, ki omogočajo, da pravne osebe odobravajo kredite svojim zaposlenim delavcem ali delavcem, zaposlenim pri drugih pravnih osebah, ti pa s tako dobljenim kreditom vplačajo vrednostne papirje, ki jih pravna oseba izdaja v skladu z zakonom. Na tak način se podjetje v bistvu dokapitalizira z lastnimi sredstvi. Često se taki krediti odobravajo delavcem po obrestni meri, ki ne zagotavlja ohranjanja realne vrednosti takih finančnih naložb podjetja, še manj pa prinaša v obliki realne obrestne mere nadomestilo za gospodarjenje.« SDK ne razčlenjuje posebej, kdo je dobil takšne kredite, vendar je najbrž tudi slepcem jasno, da jih niso dobili navadni delavci. 5. Član odbora je lahko vsak zaposleni, ki podpiše pristopno izjavo. Članstvo na zboru izvoli vodstvo odbora, ki ga sestavljajo predsednik in 2~i člani. Odbor sklepa veljavno, če je prisotnih več kot polovica njegovih članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina prisotnih. IV. Kako odbor deluje Odbor sam izbere oblike in metode dela, odvisno od problemov, sposobnosti in iznajdljivosti članov odbora in podpore zaposlenih. Odbor bo zlasti vztrajal, da se zakonska in statutarna določila o upravljanju in odločanju v podjetjih in drugih organizacijah v družbeni lastnini uporabljajo in razlagajo skladno s 3. členom Zakona o podjetjih, ki določa, da delavci upravljajo podjetje v družbeni lastnini, kar tudi pomeni, da delavci upravljajo družbeni kapital v mešanih družbah in v delniških družbah ter družbah z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini. Odbor se bo zavzemal, da bodo delavski svet ali drug organ upravljanja, ki zastopa zaposlene oz. ki zastopa tako imenovani družbeni kapital, samoupravna delavska kontrola ali nadzorni odbor dosledno in v celoti izvrševali vse z zakonom in statutom določene pristojnosti. Zavzemal se bo za dosledno delitev dela med organom upravljanja, poslovodnim organom in nadzornim organom. 10. Odbor se bo zavzemal, da bodo delavski svet ali drug organ delavcev oziroma predstavniki tako imenovanega družbenega kapitala resnično zastopali interese delavcev. Zato mora delavski svet oziroma drug organ upravljanja o vseh pomembnejših vprašanjih iz lastne pristojnosti predhodno pridobiti mnenje zbora delavcev. Dogodki zadnjih dveh let kažejo, da so mnoge poslovodne strukture v družbenih podjetjih, v delniških družbah in v družbah z omejeno odgovornostjo dejansko prevzele upravljanje družbenega premoženja od delavcev in delavskega sveta in tako združile v svojih rokah funkcije lastnikov, menedžerjev in nadzornih organov. To je tudi najbolj pogosta oblika nezakonite privatizacije in poglavitni vzrok za najrazličnejše zlorabe družbenega premoženja. O vseh najpomembnejših vprašanjih podjetja oziroma organizacije (kot je n. pr. preoblikovanje družbenega podjetja v delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo, ustanavljanje novih družb ipd.), ki pomenijo tudi spremembo statuta družbenega podjetja ali celo njegovo razveljavitev, odločajo delavci na referendumu. 12. Namen izhaja že iz naziva: odbor skrbi za varovanje družbenega premoženja v svojem podjetju oziroma organizaciji. Za koga odbor varuje družbeno premoženje Odbor varuje družbeno premoženje za delavce, za zaposlene, ki so po ustavi in zakonu edini upravljale! družbenega premoženja v svoji organizaciji. Vsebina tega (samo)upravljanja je izvrševanje lastninskih pravic. To pa pomeni, da so delavci oziroma zaposleni dejanski, ekonomski, kolektivni lastniki družbenega premoženja oziroma kolektivne lastnine v svoji organizaciji. In ta kolektivna lastnina je najpomembnejše zagotovilo za socialno varnost zaposlenih in njihovih družin. Država naj to kolektivnost samo prizna in je lastninjenje s tem rešeno. Proti komu odbor varuje družbeno premoženje Varuje ga proti vsem, ki to družbeno premoženje zlorabljajo in jemljejo delavcem oziroma zaposlenim ali pa to želijo storiti. III. Organizacija odbora 6. Ustanavljanje odborov, članstvo in vodenje Odbor se ustanavlja v podjetju ali drugi organizaciji z družbenim premoženjem. Odbor ustanavljajo samoiniciativno delavci, ki želijo ohraniti družbeno premoženje za delavce oziroma zaposlene. Odbor se bo zavzel za predčasno razrešitev delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce oz. družbeni kapital, če ne bo zastopal interesov delavcev ali zlorabljal in prekoračeval svoja pooblastila v škodo delavcev. Odbor bo podpiral prizadevanja poslovodnih organov za varovanje družbenega premoženja in za uspešno poslovanje. 14. Odbor nima nobenih pristojnosti pri upravljanju in vodenju podjetja ali organizacije. Odbor sprejema stališča in ocene ter daje pobude in predloge organom upravljanja in poslovodnim organom, predvsem pa svojim članom za delo v zboru delavcev, delavskem svetu in drugih organih upravljanja in vodenja. Odbor je mesto, kjer se delavci dogovorijo'za aktivnosti svojih članov na zboru delavcev, v delavskem svetu in drugih organih upravljanja in poslovodenja. Za pomoč pri svojem delu se odbor obrača na sindikalno organizacijo in družbenega pravobranilca samoupravljanja. 15. Odbor podpira tako imenovano preoblikovanje družbenih podjetij v delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo predvsem, če je razlog preoblikovanja pridobiti novega kapitala za podjetje, ne pa omejitev ali odvzem pravice delavcev, do upravljanja družbenega kapitala. Družbeni kapital v družbah z omejeno odgovornostjo in v delniških družbah upravljajo delavci, ki so ta kapital prenesli iz družbenega podjetja. Tako imenovane predstavnike družbenega kapitala v mešanih družbah in v delniških družbah ter družbah z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini volijo neposredno zaposleni delavci podjetja, ki je družbeni kapital preneslo oziroma vložilo v to novo družbo. Franc Skinder, družbeni pravobranilec samoupravljanja, Ljubljana Izid žrebanja ~ NH SLOM KM Svobodni Sindikati W Slovenije Peterle je torej padel. Vse kaže, da ga ne bo več nazaj. Vsaj pred novimi volitvami ne. Objavljamo torej izid žrebanja v naši veliki nagradni igri »Peterletu dajem še ... dni«, ki je bila v veliko veselje in jezo naših bralcev. 1. nagrado, brošuro DAVKI PO NOVEM, prejme Irena Vidovič, Ptuj 2. nagrado, brošuro NOVA DELOVNA ZAKONODAJA, prejme Marička Mavec, Kranj 3. nagrado, brošuro MOJE PRAVICE prejme Rudi Remenih, Dramlje Čestitamo! 16 EE 5. junija 1992 najpumembnejSa stran Janševa školjka Janez Janša, obrambni minister, ni mogel verjeti svojim očem, ko je v prejšnji DE zagledal pod naslovom »Odgovornost« karikaturo s straniščno školjko v fotelju. Janezu je v hipu postalo jasno, da bi s takšnim izdelkom lahko pobil dve muhi na mah, kar bi bilo povsem v. skladu z nujno racionalizacijo obrambnih sil in državnimi gmotnimi možnostmi. Janez je že sklenil, da bo poslej ta karikatura maskota znane akcije »NNNP«, kar še zlasti velja za slovenske davkoplačevalce. Končno pravi tandem f V • V • Jozicma distinkcija _________ ^ 'f r f : Piše: Andrej Velkavrh Rožnika sonce pripeka Ker nam aprila vreme ni delalo posebnih težav, deževnih se sedaj toliko bolj izmika. Čeprav je za nami kar nekaj dni, pa niso dosti prispevali k odpravi suše. Dežja je bilo bolj »za sproti«, le toliko, da vrtov nekaj dni ni bilo treba zalivati. V Ljubljani je v celem maju padla le tretjina povprečne mesečne količine dežja. Že od leta 1979 ni bilo tako suho. Ker je bil maj tudi nadpovprečno topel, je dosti vode izhlapelo. Poleg tega v tem času rastline porabijo največ vode za rast. Da bo vsakomur razumljivo, zakaj je kljub bujnemu zelenju suho. Junij je prvi meteorološki poletni mesec. In če so značilost poletnega vremena nevihte, se junij z največ nevihtami dostojno uvršča v poletje. To je čas najdaljših dni, noči pa so tako kratke, da se še pošteno naspati ne moremo. Sicer pa pravijo, da se človeški bioritem, in z njim tudi potreba po spanju, z letnim časom spreminja. Pozimi smo tudi ljudje podobni zaspanim medvedom, poleti pa... Današnji življenjski ritem je tako daleč od narave, da je naša potreba po spanju najbrž bolj odvisna od drugih okoliščin. Vičini poletna vročina ubija voljo do dela. Toda, »kdor je poleti len, je pozimi lačen«. Slednje resda velja bolj za kmete; toda tudi mestni ljudje so od njih odvisni, kajne? Letos se junij ni začel z vročino. Lanski začetek tega meseca pa je bil še slabši, saj se štiri dni temperatura sploh ni dvignila do 20 stopinj. »Če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdi.« Po deževnem koncu tedna bo v ponedeljek še nekaj ploh ali kakšna nevihta, vendar bo v glavnem sončno. Tudi v torek bo tako. Jožica Puhar, ministrica za delo, je opozorila na pomembno distinkcijo, po kateri se plače v družbenih dejavnostih in državni upravi niso povečale, temveč zgolj uskladile. Kajpak je odveč poudarjati, kako usodna utegne biti ta razlika pri vplivu na inflacijsko spiralo. Dokaz: Jožica je že okrcala tiste, ki računajo na zvišanje cen. Tržna ekonomija nikoli ne bo prišla do živega njenim levim genom. Deželakova oblačila Janko Deželak, eden vodilnih mož SKD in podpisnik kompromisnega predloga zakona o privatizaciji podjetij, zdaj sldadno z razvito in večkrat preizkušeno krščansko moralo na veliko spodbija tisto, pod čemer se je podpisal skupaj z Milanom Pintarjem in Miletom Šetincem. Kot vse kaže, je bil kompromisni zakon za Deželaka in njegove somišljenike sprejemljiv samo pod pogojem, da ga izvaja njegova stranka na oblasti. Krščanski demokrati se torej zdaj, ko niso več na oblasti, bojijo prav tiste morale, s katero so skušali sami izvajati ta zakon. Politika je kurba ne glede na ideološka oblačila. Omanov demanti Ivan Oman, član predsedstva RS, je ogorčeno demantiral podpis pod sliko v Delu z njegovega obiska na Ljubljanski tržnici, po katerem naj bi dejal: »Ni važno, če imamo drago zelenjavo, važno je, da je naša.« Mi pa bi dodali: mogoče res ni rekel, je pa to prav gotovo mislil. Nekateri so od vsega začetka jasno vedeli, zakaj se borijo za samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Čaka ga kozlovska sodba. Xuli Nagradna križanka št. 23 Rešeno križanko nam pošljite do 16. 6. 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p. p. 479, na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 23. Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev Rešitev nagradne križanke št. 21: Humoreska Manjšinski volilni sistem - Ali ste za večinski ali proporcionalni volilni sistem? smo kar naskočili tovariša Neposrednega proizvajalca splošnih strok, ki je ždel na svojem običajnem mestu za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte. »Ne za enega ne za drugega,« je brez posebnega zanimanja odvrnil. - Ali to pomeni, da vas volitve ne zanimajo? »Seveda me zanimajo!« - Ampak če bi prišlo do referenduma in pravzaprav bi do referenduma moralo priti, če seveda vodstvo skupščine ne bo izumilo kakšne nove finte, ali bi bili za večinski sistem ali ne? »Saj sem rekel, da nisem za nobenega od teh dveh sistemov.« - Kakšen sistem pa bi torej vi uvedli? »Jaz sem za manjšinski volilni sistem.« - Tega pa ne razumem čisto dobro. Kakšen sistem pa je to? »Cisto logičen. Če imamo večinskega, imamo lahko tudi manjšinskega. Skratka na volitvah bi zmagal tisti, ki bi dobil manj glasov, oziroma tisti, ki bi jih dobil najmanj.« - V čem pa je tu logika? »Predvsem bi bil to najbolj pošten sistem do volilcev. Poglejte, poslanci, izvoljeni po večinskem ali proporcionalnem sistemu, ki pridejo v parlament, navadno počasi zgubijo zaupanje svojih volilcev. Poslanci, izvoljeni po manjšinskem sistemu, pa tega zaupanja nikdar niso imeli. Torej pri volilcih ne pride do raznih frustracij, ker preklinjajo oblast že kar takoj po volitvah in si ne delajo nikakršnih utvar. Sploh pa bi z manjšinsko oblastjo morali biti zadovoljni vi novinarji, ki tako ali tako ne znate drugega kot zmerjati oblast.« - Toda težko si predstavljam, da bi tak sistem sploh funkcioniral. »Ha, ha. To ste kratkega spomina. Saj smo manjšinsko oblast imeli kar 45 let. In kaj nam je manjkalo. Vsaj od srca smo jo lahko šimfali, seveda ne čisto na glas, ampak šimfali smo jo vseeno. In vsi smo bili proti, ker smo vedeli, da tako ne more iti. Pa je šlo kar 45 let.« - No, tu je še eno vprašanje, kdo bi si želel biti na takšni manjšinski oblasti. »Ha, ha, spet kratek spomin. Cel kup jih je, celo v sedanjih poslanskih klopeh. Sicer pa, jaz bi se prvi prijavil. Bilo bi mi čisto vseeno, če bi me ljudje zmerjali, le da bi živel kakšnih 45 let tako, kot so živeli tisti pri koritu...« Bogo Sajovic v Skinderjevem predlogu opazil, da možak v kolektivnem lastninjenju ne izpeljuje jasno definiranega individualnega lastništva, s čimer so nekoč začeli utopični socialisti, pri nas pa je to lastninsko inačico uveljavljal Edvard Kardelj. Velikemu mislecu pa kljub temu nekaj ni »štimalo«, zato je skušal pomanjkljivosti modela zapolniti s teorijo minulega dela, ki pa jo je opustil na pol poti, ker mu je nevarno zadišala po delavskem delničarstvu. Problem je bil namreč v tem, da bi bila z jasno definiranim individualnim lastništvom ogrožena vodilna vloga kolektivnega misleca, to je monopolne ZKJ. Skinderjev predlog ima torej vse potrebne odlike »našega« lastništva z majhno lepotno napako: ni definiral vodilne vloge partije, ki bi na podlagi kolektivnega lastništva zaposlenih uveljavljala njihove politične interese v parlamentu. Šef Ko je šef proučil predlog in osnutek »zakona o preoblikovanju družbene lastnine v podjetjih v kolektivno lastnino zaposlenih delavcev«, ki ga je podpisal družbeni pravobranilec Franc Skin-der, se mu je nostalgično zakol-calo po starih dobrih časih, ko je še na skrivaj bral dr. Bajta in dr. Černeta ter tu in tam kakšno njuno »radikalno« misel za hrbtom urednika spravil v časopis. Šef je bil še zlasti navdušen, ko je KI Horoskop Težave reformatorjev KAM, KLAVIRIST, ONIČ, RADIRANKA, RARITETA, IKAR, EKARIT, ADENOM, RAM, MARINI, ATA, ERIKA, ALIJA, JR, TEHERANEC, DRES, INES, LAGANJE, TIL, OKRA, AASEN, ONIKS, KLAVNINA, RAČKA, AAR, IAN Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 21: 1. Ivanka Hvalica, Cankarjeva 13, 64290 Tržič, 2. Fanika Belak, Šlandrova 8, 63330 Mozirje, 3. Vanda Doležal, Na jami 3, 61000 Ljubljana Nagrade bomo poslali po pošti. Začetnik slovenskega slovstva Primož Trubar (rojen 9. junija 1508) je bil protestantske vere. Na svojem popotovanju po nemških deželah se je srečal s Luthrovim naukom in ga priznal za svojega. Povrnil se je v domače kraje, kjer je širil svojo različico božje besede in pri tem dal Slovencem prvo knjigo v domačem jeziku. Vendar pa njegovo bivanje v domačih krajih ni bilo dolgo, kajti deželna gosposka se je oklepala stare različice vere. Za reformatorje je bilo bolje, da so se izselili v tujino oziroma tja, kjer so njihove nauke sprejele tudi posvetne oblasti. V slovenskih deželah razen spreobrnjenja niso imeli nikakršne možnosti za mirno življenje ali delovanje. Lahko so se sicer skrivali po gozdovih ali pa se pretvarjali, vendar če so jih ujeli, so kaj hitro prišli na grmado ali pa so potem do konca življenja ždeli v temnici. Nekatere pa je gosposka celo prodala v tujino za galjote. Tako so bili to neke vrste prvi naši »gasterbajterji«, vendar pa se nihče ni vrnil domov bogat, če se je sploh vrnil. Tako so do smrti veslali za tuje gospodarje, saj če je bila ladja zajeta, so na njej zamenjali le zastavo, in nesrečniki so veslali naprej. Trubar se je tej usodi umaknil in umrl v tujini, kjer ga niso preganjali, so pa, jasno, tam zažigali in zapirali tiste, ki niso sprejeli novega nauka in ostajali pri starem. Primož Trubar je bil kljub svojemu velikemu pomenu za nas le učenec že izdelanega nauka, medtem ko je češki verski reformator Jan Hus (rojen 6. junija 1371) sam razvijal svoj nauk. Ko so ga kasneje poklicali na posvet, kjer naj bi svojim nasprotnikom razložil svoje teze, so mu sicer obljubili nedotakljivost, vendar so ga po svetu kljub temu zaprli. Postavili so ga pred sodišče in ga obsodili na smrt na grmadi. Ko so ga že postavili na grmado in jo že zažgali, se je pred njo pojavila stara ženica in mogočnim snopom kuriva priložila še svojo butarico dračja. Ko je Hus to videl, je zavzdihnil: »Sancta simplicitas! (Sveta preproščina)« V tem tednu so bili rojeni še angleški inženir George Stephenson, francoski slikar Paul Gauguin, danski raziskovalec Knud Rassussen, angleški ekonomist Adam Smith in ruski književnik Aleksander S. Puškin. Deni