BtTnrn^mm ■■■■cvMbih g m ■II ■t alpina PROSLAVILI SMO 20-LETNICC DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJU V nedeljo 16. avgusta je ALPINA in z njo ves kraj slovesno proslavila 2o-letnico samoupravljanja. Poleg domačinov so se proslave udeležili še šcevilni gost je iz bližnjih in daljnih krajev - med njimi tudi nad 100 članov naše delovne skupnosti iz prodajaln. Tovarna in ves kraj sta bi la okrašena z ličnimi zastavami ALPINE in transparenti, člani ALPINE in gostje p?, so nosili slavnostne značke. Zjutraj je naša. godba na pihala priredila promenadri koncert pred zadružnim domom, ob.devetih pa se je v kinodvorani začela slavnostna seja delavskega sveta. Razen delavcev ALPINE iz obrata v Zireh in Gorenji vasi ter iz prodajaln iz vsb Tugcslavije, je bilo v tovarni opazili še vrsto uglednih gosto/, kot so: Marjan Dolenc, član republiškega izvršnega sveta, Zdr^vko Krvina, predsednik občinske skupščine Škofja Loka, T"*,e Stanonikpredsednik občinske' a sindikalnega sveta, Jože Dolenc, direktor PEKA iz Tržiča, Milan Kojc, direktor K0TEKS-T0BUSA iz Lj 1jane , predstavniki vrste podjetij, bank in družbeno političnih or -ganizacij. Manjkalo tudi ni za -stopnikov tiska, raj so s pro -slave poročali: "Delo", " Glas Gorenjske","Ljubljanski dnevnik", Radio Ljubljana, in Televizija Ljubljana. Predstavniki logaške in idrijske občine, kot tudi predstavniki nekaterih organizacij , ki so bili zadržani, pa so nam poslali čestitke k jubileju. Slavnostno sejo je vodil pred -sednik delavskega sveta tovariš Tone Oblak. Miloš Mlinar, ki je bil predsednik prvega delavskega sveta, izvoljenega 21. aprila 1950, je v svojem izvajanju opisal, kako je v našem podjetju prišlo do izvolitve delavskega sveta še pre - den je bilo zakonom uvedeno samoupravljanje in kako se je delavtki svet uspešno lotil svojih nalog. Poudaril je, da smo pomen gesla "tovarne delavcem" doumeli šele pozneje. Dokazali pa smo tudi, da so delavci sposob ni gospodariti. Direktor Izidor Rejc, je orisal razvoj podjetja v zadnjih 2o-let:'. in pozitivno vlogo samoupravljanja v tem razvoju. "Alpina ne daje žirovcem samo kruha," je poudaril, "ampak iz Alpine izvira kulturno, družabno in športno življenje 2irov." K besedi so se priglasili tudi ne kateri častni gostje in med drugim povedali: MARJAN DOLENC, član republiškega izvršnega sveta: "Za razvoj ALPINE sta pomembni dve stvari. Prvič. Organi samoupravljanja in vodstvo sta spozna la, da je razvoj ALPINE in Žirov možen same v povezavi z gospo -darstvom širšega področja.In drugič. ALPINA se ni nikoli zapi -rala vase, nmpak je stalno silila navzven. Zato je danes znana vsemu svetu, vsem petim celinam." MILAN KOJC, direktor Koteks-Tobu-sa: "Z ALPINO sodelujemo izredno uspešno. Kolektiv si je utrl pot v svet, tja, kjer je zanj najbolj zanimivo. Ta pot je bila trnova, ker mednarodni konkurenčni boj ni lahek, saj se svetovna tehnologija razvija izredno hitro.Tudi v prihodnje bitka za svetovni trg ne bo nič lažja." ZDRAVKO KRVINA, predsednik skupščine občine Škofja Loka: " V srednjeročnem razvojnem programu škofjeloške občine bo ALPINA dobila najvidnejše mesto, kar je izredno pomembno za naš razvoj. Z dosedanjim delom naj ALPINA nadaljuje tudi v novem proizvodnem prostoru. S tem bo ustvari- la še srečnejša življenje delavcem in vsem ostalim ljudem tega konca ..." JOŽE DOLENC, direktor PEKA Tržič: Obe podjetji naše in vaše, ima-iJ za seboj že trdo pot in jasno industrijsko usmerjenost. Na tej poti nam ne more spodleteti. Že limj, da bi na poti skupnega reševanja problemov dosegli še več je■rezultate, saj imata obe pod--jetjj na trgu že svoje mesto .." JOŽE STANONIK, predsednik občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka: "V dvajsetih letih si je kolektiv ALPINE nabral obilo izkušenj j ki ob tako pridnih rokah zagotavljajo, da bodo tudi pri -hodnja leta enako plodna." C.cvorom je sledil še krat&k, vendar zelo uspel kulturni program, v katerem so sodelovali: tovarniška godba na pihala, tovarniški moški pevski zbor, mešani pevski zbor in recitatorka Irma Zakelj. Izvajalci so poželi topel aplavz in laskava piiznanja gostov. Nato so udeleženci proslave na Čelu z godbo odšli v tovarno, kjer je tovari' Tarjan Dolenc v prerezal vrvico in s tem odprl novo montažno dvorano. Skoraj dve ari je množica Žirovcev in okoličanov ter gostev prihajala na og LeB tovarne; najprej ob montaž -nih trakovih, nato pa še skozi šivalnice. Ob izhodu smo lahko slišali besede navdušenja in pohvale našemu kolektivu. Eden od ;,aših upokojencev je svoje vtise izrazil takole: " To sploh ni več šuštarija, ampak enostavno -industrija. " Popoldne in pozno v noč pa je bila na prostoru za osnovno šolo za -„ava na prostem, kakršne tudi naj--tarejši prebivalci Zirov ne pom-n.jo. Nekateri so sicer, upravičeno ali neupravičeno, kritizirali sklep delavskega sveta, naj se priredi takšna zabava. Res je, da zabava v takšnem obsegu še poveča stroške proslave, po drugi strani pa zaht» va veliko truda. Ze v pripravah je sodelovalo veliko število ljudi, nad sto pa jih je sodeloyalo na raznih delovnih dolžnostih med samo zabavo. Na pomoč je priskočilo tudi lepo vreme in po svoje prispevalo k veselemu razpoloženju. Zabavo je obi skalo nad 3.ooo ljudi, ki so pojed li in popili skoraj za 4 milijone starih dinarjev jedač in pijač.Požrtvovalni godci niso odnehali do poznih ur, pa tudi plesišče se ves večer ni spraznilo. Tako je tudi zabava pripomogla,da smo za en dan pozabili vsakdanje skrbi, celotna proslava pa je čine naše delovne skupnosti navdal? s ponosom nad dosedanjimi uspehi in optimizmom za bodočnost. S. P. J. B. NAČRT RAZVOJA PODJETJA Takoj se moramo lotiti priprav za izdelavo srednjeročnega načrta.Na loga, ki je pred nami ni lahka.Še težje pa je to, da moramo dosledno predvideti program razvoja podjetja ravno sedaj, ko čutijo splošno nestabilnost našega gospodarstva in moramo dati razvoju podjetja posebno vrednost. Kakšna vloga je dodeljena našemu podjetju? Na svečani proslavi 2o-letnice samoupravijanja smo sli ■ šali, da v družbenem razvoju občr. ne dobimo zelo važno vlogo.Družic ni načrt Slovenije najbrž drugače ne predvideva. Gotovo je eno, i-'- je naš nafti"t odvisen najprej od nas s am in, naše ;-:>osobnosti in optimizma, ki je zato potreben. Prec leti so bili p Lani podjetja velika nod a, precej tudi potreba. Vemo, da smo te načrte močno presegali in 3 tem kazali svojo vred c- 3danj i pogled na načrtovanje določene industrije je bistveno drugačen in sloni na vr\aša proizvodnja popolnoma zasedena. Grupa posameznih skupin obutve so bile letos dobro obdelane, vendar se moramo še prizadevati, da bomo v bodoče bolj \opolni v variantah, ki izvirajo istih osnov, kar nam lahko zmanjša variabilne in fiksne stroO ške. Med vsemi skupinami smo še vedno najbolj šibki v moški obutvi. Zaradi tega moramo še za to sezono poiskati nove možnosti v izdelavah in modelih na sploh. Splošna smer modnih tendenc, glede na linije in materiale, je vsklajena z modo, kakršna se pred videva za naslednjo pomlad. V to~ smo se prepričali na razstavi modne obutve v Firencah. Ne moremo pa z gotovostjo trditi, da je naša ocena popolnonn pravilna, ker še nimamo t..; en j strokovnja -kov, ki bodo v teh dneh obiskali druge razstave, ki imajo tudi velik vpliv na našo modo. Zadnji pečat vsemu pa bo prav gotovo dala razstava modne obutve v Beogradu . (ako pa je potekala konferenca sama? Program poslovodskf konference ;:e bilo približno tak, kot za vse oretekle konference. Vendar je lilo opaziti, da smo postali pre-•■eliki in, da bo treba za bodoče iskati nove oblike. Tudi. vsebino omo morali dopolniti, če bomo .vDteli zboljšati kvaliteto izbi-re in naročanja. Splošni del konference pa je kar primeren. Z de-om konference sem bil zadovoljen, če prav je bila to za mene prva, na kateri sem sodeloval od začetka do konca. Po mnenju nekaterih je bila to ena izmed poslovodskih konferenc, na kateri je bilo dovolj dobrega sodelovanja in je vseskozi prevladovalo prijetno dušje. Dokončno sodbo o tej konf renči bomo dali šele takrat, ko bo sezona, za katero smo izbira li in naročali za nami in bodo z; i ni poslovni uspehi. Želja nas vzA ki smo sodelovali je, da bi bilo naše delo plodno in vsklajeno s potrebami tržišča ter skupnimi cilji podjetja. Mislim,da nam jo -neke mere to tudi uspelo. Ivan CAPUDER TRŽIŠČE Tržišče obutve spreminja v zadnjih letih svoj izgled. Obutev postaja dobrina s krajšo dobo uporabne vrednosti. Katere so tiste usmeritve proizvod nega programa, ki omogočajo stalno navezanost potrošnikov na obutev a določeno znamko? S tem vprašanjem posegamo v sestavitev tržnega programa proizvodnje. Stalno spremljanje potrošnikov v njihovih nagibih oz .nagnjenj ih k nakv. • pu je zahtevno področje raziskov-]. nega dela. Vendar pa je v tržnem gospodarstvu izhodiščna osnova za politiko proizvodnje. V kolikor določeni proizvodi postajajo po -trošna dobrina sezonskega pomena, toliko bolj je pomembno poznati kupno moe in pripravljenost lju :i za nakup. Naslednji vidik, vezan na tržni značaj proizvodnje, je usmerjanje potrošnikov za nakup določenih proizvodov. Seveda se usmerja potrošnike v tiste proizvode, ki so nastali na osnovah raziskav po željah potrošnikov. Tako n.pr. določena modna usmerjenost določa obliko in vrsto proizvoda.Večanj a modnih efektov v prodaji obutve skrajšuje časovno razdobje uporab ne vrednosti obutve. Zanimanje potrošnikov za nove modele je vedno . jgostejše. Posamez .e v s te proizvodov imajo svojo sezono nošenja. Časovno razdobje nošenja se skrajšuje. Vsa ta gibanja omogočajo globalno večanje prodaje pro izvodov. Pri tem pa se srečamo z družinskimi proračuni, ki kate -rih se ne predvideva povečanje izdatkov za obutev. (Predvideni procent celotne potrošnje družinskega proračuna za obutev v SFRJ za naslednja 4 leta je 3%, za Evropo pada od 3% na 2,9%.) Na trgu naletimo na hiperproduke cijo obutve. Pojavljajo se števil ni novi proizvajalci, število pro izvedene obutve narašča hitreje xakor potrošnja. Na tem tržišču se lahko obdrži samo tisti, ki bo pripravljen nuditi nove modele v iimkrajših časovnih presledkih. Prve osnove za postavitev proizvodnega programa so izključno v pravočasnem dojemanju modnih us-neritev, v raziskavah kupne moči potrošnikov in propagandnih ak -aijah. Franci PERTOVT,dipl. oec. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Izobraževanje odraslih je v mnogih razvitih deželah postala že prava nacionalna doktrina. V teh deželah je organizirano kot si -stem stalnega izobraževanja, ki omogoča usposobijanje različno notiviranim ljudem, karj je osnova z.a uspešno delo v poklicu oz. celovnem mestu. Poleg teženj za stalnim izobraževanjem se v svetu pojavlja še nagnjenje, ki upošteva futurološke Ve vidike (vidike prihodnjega raz voja družbe). Znanost je v življenju in delu upoštevana vedno bolj, kar pa ne izključuje razvo ja človeških odnosov med ljudmi, saj tudi sistem samoupravne deT"r kračije znanosti daje prednost : jo povezuje v splet odnosov, ki kakor niso tehnokratBkega značaj V svetu obstojajo že težnje po i tegralnem svetu, ki ne bo svet i deoloških nasprotij, temveč svet sožitja tehnološke narave. Povse naravno pa je, da bo še prihajal do generacijskih konfliktov, še? posebno v času, ko je zaradi ve. no višjega standarda individual] cija interesov vedno večja. Vsako izobraževanje odraslih m -biti zasnovano na visoko organi, ranem delu, ne glede na to ali j to individualno ali družbeno de* predvsem pa moramo ločiti dvoje j obdobij izobraževanja in sicer 1. izobraževanje mladine in 2. izobraževanje za delo. Za organi zacijo tega je potrebna splošna kulturna raven, ki jo Slovenija vsaj deloma-tudi dbsega, ker ■ preko te osnove s primernim s i-v mom doseči splošno profesionalni kulturo delovnih množic in kulti ro učenja, ki je pogoj za smotri izobrazbeno rast posameznikov a' družbe. Doseči moramo tako imei-l vani izobrazbeni standard, ki j v mnogih državah zapada in v za< njem času tudi vzhoda postal ž< del nacionalne strategije. Zave dati se namreč moramo, da je la| uvesti novo tehnologijo, težje f je pripraviti človeka. Glavna načela, ki so jih drugje--sprejeli, pri nas pa jih bomo mi rali sčasoma tudi, so: 1. Doseči specialistično prof^si nalno kulturo 2. Upoštevati pojave spremenjlj: sti profesionalne kulture gl* na širino profila poklica 3. Prekvalifikacija delavcev (o« večkratna) Permamentmp (stalno) izobrv^ vanje v stroki 5. Upoštevati povečanje proste; časa in ob tem sistematična skrb 3 za organizacijo človekovih ak-, tivnosti. 1.Glede na ekstremno delitev dela je nujno (glede na sistem), da dosežemo intenzivno strokovnost, predvsem pa osnovo za obliko strokovnega izpopolnjevanja v tej smeri. V ZDA so se n.pr. pojaviii že učitelji managerji in učitelji konsultanti. Podobne pojave lahko zasledimo tudi na Švedskem in •J Franciji. To zahteva današnja me-^anološka družba am poslovni odnosi. Prav gotovo pa je potrebno ne-"prestano povečevanje splošne kulture na širši teoretični osnovi. 2. V svetu, kjer vedno bolj pro-'ira kibernetika (nauk o ravna - u z avtomati), je nujno potrebno upoštevati elastičnost profesionalne kulture. Vedno bolj bo moral prevladovati tip novega širokega profila poklica, ki bo dovolj strokovno podkovan, da bo lahko zadovoljil intelektualizaciji dela in poklica. Pri nas bomo to morali formirati fr.skladu z razvojem in možnostmi, ki so včasih zaradi majhnosti manjše, kot v večjih nacionalnih gospodarstvih. Prav zato mora biti vsaka poteza :oliko bolj smo 9 trna in in intenzivna. . '.« Prekvalifikacijo delavcev mora-oo planirati na podlagi raziskav, .cakor preorientacijo proizvodnje ili katere koli druge družbene čejavnosti. Motivi prekvalifikaci ;e pri nas so dokaj različni:od integreeijj delitve dela, konjuk-:ure poklicev do zaposlovanja v .nozemstvu in odliva izobražencev • možganov, ali tako imenovanega strateškega kadra. Najpomembnejša •skrb pri nas naj bi bila odprava cnarhičnosti v sistemu, ki pogojuje in potencira negativne premice in plansko ter znanstveno obravnavanje izhodišč za delo na tem področju. -.Na področju izobraževanja odraslih je, kakor že omenjeno, stalno i" --v- prva skrb, ob tem pa je treba pripraviti ljudi za individualno učenje. Seznaniti jih moramo z metodami učenja, na podlagi kulture učenja, ki naj jo daje že šola na prvi stopnji? Tu se srečamo z izrazom tehnologija učenja. 5. Po programih razvoja bomo že okrog leta 198o dosegli švedsko v življenskem standardu. Ob tem bomo morali sistematično planirati koriščenje prostega časa in zagotoviti pogoje za dejavnost, ki naj bo usmerjena v rekreacijo in dopolnilno strokovno in kulturno izobraževanje. Le na ta način lahko računamo, da ne pride do odtujitve človeka; trend bo moral postati stvarnost v tem smislu, da bodo vse aktivnosti vključno z rekreacijo oz. koriščenjem prostega časa, obrannavane projekcijsko. Od obveznega šolanja moramo preiti na sistem obveznega učenja, v tem smislu, da spodbujamo notranji nemir, prirojene sposobnosti in talente že v višjih razredih prvostopenjskega šolanja (tak sistem uvaja že od leta 1950 Danska). Naštel sem le nekaj osnovnih te -ženj v svetu, čemur se bomo mora -li prilagajati tudi mi, če bomo želeli iti v korak s fantastičnim razvojem, predvsem pa žeti uspehe na poslovnem posl Menim, da bomo moali tudi v našem podjetju začeti s tem sistematičnim delom, da bo program izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja res temeljil na planu razv j a podjetja v poslovnem in tehnološkem smislu , v predvideni delitvi dela služb in na posameznih delovnih mestih, na racionalno postavljeni organizaciji, ki bo efektna in obenem prilagodljiva teir*Ba_a:ahte-vah po znanju in ostalih sposobnostih na delovnih mestih. N. P. ,")VICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA V SPOMIN CIRILI SULIGOJ V julijski številki smo obravnavali število zaposlenih v prvem polletju letošnjega leta. Ob zaključku polletja smo imeli 1281 zaposlenih. število zaposlenih se je v juliju in avgustu povečalo za 54 delavcev, tako je ob koncu avgusta bičbo vseh zaposlenih v podjetju 1335 . Največji porast zaposlenih je bil v obratu v žireh. število zaposlenih se je povečalo od 94 5 na 984 dclavcev. Na tak porast zaposlenih je vplivala zaposlitev 3 9 delavcev iz obrata "Modnih oblačil" v žireh. Vseh novih delavcev smo v juliju in avgustu sprejeli 51 z naslednjo kvalifikacijo: 4 kvalificirane delavce, 2 polkvalifi-cirana, 4o nekvalificiranih, 1 s srednjo strobovno izobrazbo in 4 z nižjo strokovno izobrazbo, delovno razmerje je prenehalo 12 delavcem in sicer: 4 kvalificirani, 5 nekvalificiranih, 1 z višjo strokovno izobrazbo, 1 SS izobrazba in 1 z nižjo strokovno izobrazbo . V obratu ALPINE v Gorenji vasi smo zaposlili 12 delavk z naslednjo strokovno usposobljenostjo: 3 kvalificirane prešivalke in 9 nekvalificiranih delavk. Z delovnim razmerjem sta prenehali 2 delavki in to 1 nekvalificirana inl delavka z nižjo strokovno izobrazbo. V prodajni mreži smo v preteklih dveh mesecih zaposlili 8 kvalificiranih prodajalcev, delovno razmerje pa je prenehalo 3 pDodajal-cem. število zaposlenih v prodajni mreži je bilo konca avgusta 18 2 ielavcev. F. A. "ZADNJIH ~DTJEH^njLlJ/TETTO^ JE UMRL ANTON LOGAR, iz DOBRAČEVE, UPOKOJENEC ALPINE Boleče je odjeknila med nami vest, da je tragično premimila CIRILA ŠULIGOJ. Tako nenadoma je odšla od nas, ko je bila še vsa polna življenja in je v cvetu svoje mladosti živ vela in delala med nami ter se veselila svojega mladega življenja. V tovarni %Alpina", v oddelku, kjer je zadnje čase delala sredi svojih sodelavk, svojih tovarišic, je bila dobra in pridna delavka. Vedno je bila med najboljšimi, vse od dne, ko ji še kot mlada deklica iskala v žireh svojo prvo zaposlitev. Vsi so jo imeli pri delu radi, saj je vse, kar je napravila opravila vestno, natančno in marljivo. Zato nismo in še danes ne moremo verjeti, da se je tako izneriada,tako nepričakovano, tako kruto poslovila od nas vseh ter od domačih ir. od vseh, med katerimi je zadnje čase mirmo živela, od vseh, ki smo jo imeli radi. Nerazumljiva so pota usode, mlada življenja ugašajo vsepovsod in nihče ne more tega preprečiti. Takšno je pač naše življenje, naše nihanje do smrti. Dragi Cirili z zadnjimi besedami želimo, da bi mirmo počivala v domači zemlji, nepozabljena od naj -ožjih tovarišic, domačih, njenih dragih. Kako že pravi pesnik, ko se poslav- , lja od mladega življenja: "Umreti bratje težko ni, pustiti na-; de, to boli." SPOMIN CIRILI ŠULIGOJ VIDELI SMO BENETKE Tin sončni dnevi našega kolek tivnega ddpusta so za nami. Tudi" letos med dopustom je naša sindikalna organizacija organizirala dva skupinska izleta. Eden je bil to domovini, drugih pa celo preko naših meja v zgodovinske in sli-• Vovite Benetke. V Benetke smo odpotovali 27. julija z udobnim avtobusom podjetja SAP iz Ljubljane, ,'oleg udobnega "Mercedesa" je nas spremljal tudi turistični vodičr? ki nam je med vožnjo in v Benetkah nazorno razlagal geografske, zgodovinske in turistične zanimivosti krajev in Benetk. Po pičlih dveh urah vožn§e smo že zapeljali čez mejni prehod v Ker-netičih. Prvi naš daljši postanek je bil v Sredi polju (Redipuglia) tri Tržiču. Tu smo si ogledali omenik in muzej na Drostem.Spo-lenik je italijanski narod postavil padlim vojakom y^prvi svetovni vojni, človeka kar presune pogled na tako velikanski spomenik p: površini in t di arhitektonsko dovršenost in skladnost z okoli- o ogledu spomenika in muzeja na nasprotni strani ceste, smo se odpeljali proti Tržiču. Tu smo se napeljali na novo avto cesto Trst-:enetke, ki pa je od Tržiča proti stu še v gradnji.'Avto-cesta je "ripasovnica v eno s*ner, smeri pa ita ločeni z ograjo. Vse skozi "eče cesta po ravnini, ki je pi--ano razdeljena s travniki, nji-'ami in gozdiči. Na tej cesti je laš avtobus hitro puščal za sabo rilometre in prav kmalu smo pri -t?eli do zadnje postaje v Mestre. enetke same leže baje na 118 oto-,ih in na plitvem-morskem dnu.. Od Mestre do središča Benetk je še 8 km. Od tega je 4 km dolg most, ki je grajen na nasipu in lesenih pilotih, po katerih sta speljani cesta in železnica. S tem nasipom so povezane s kopnim. Danes so Benetke tudi druga največja italijanska luka. Benetke so pričeli graditi v 5. stoletju. Takratni prebivalci Veneti so se pred Huni zatekli na te peščene otoke Beneške lagune. Najbolj pa so cvetele v 15. stoletju za Časa beneške republike. Namesto ulic služijo kanali, ki so povezani z mostovi. Največji kanal je Canal Grande, ki služi tudi za mestni promet z ladjami. Ob straneh kanala so zabiti leseni koli , na njih pa pripete gondole. Med'.njimi je opaziti šr veliko dtarih z značilno podolgovato obliko in črno pobarvanih. Prav gotovo je največja zanimivost Benetk trg sv. Marka. Trg je zaprt z ene strani z doževo palačo in cerkvijo sv. Marka. Z ostalih strani prav tako zapirajo trg veli! zgodovinske palače. Le južna stran nudi pogled na morje. V baziliki sv. Marka je skoraj vsak vgrajen element umetnina zase. Tu se prepletajo razni slogi, od romanskega So bizantinskega. Notranjost bazilike pa krasijo mozaiki in freske iz svetopisemskih dogodkov. Ločen od cerkve pa stoji mogočni 96 m visoki zvonik, ki je bil v zgodovir.i že večkrat porušen. Na vrh zvonika se lahko popelješ z dvigalom, od kjer je prekrasen razgled na mesto in okolico. Poleg cerkve stoji tudi znamenita doževa palača. Graditi so jo pričeli okrog leta 800 ;n so jo gradili več kot 300 let. V palači so shranjene priznane umetnine znanih umetnikov, zlafeti Be -nečanov. SOdna dvorana doževe palače z zapori, nekateri od njih so bili pod morsko gladino, je povezana z mostom vzdihljajev (Ponte dei Sospiri). Z oken mostu je pogled na morje in prav gotovo se je milo storilo obsojencu, ki je morda zadnjič pogledal na sinje morje, ko so ga gnali v zapore. Svojevrstna zanimivost je tudi veliki zvon na eni od palač, ki oklepajo trg sv. Marka. Na ta zvon tolčeta dva človeka v naravni velikosti točno 3. Seveda sta človeka vlita iz Irona. Benetke so bile in 30 še stekali-* . . Sče umetnikov in umetnin. Tudi danes še nadaljujejo tradicijo mesta umetnikov s prirejanjem Eaznih razstav, festivalov in bienalov. Po trgovinah je na kupe priznanega in dragega beBeškega stekla. Saj pravijo,,da nisi bil v Benetkah, če ne kupiš vsaj majhen spo-minček iz stekla. Zal nam je bil čas skopo odmerjen in smo se morali že v zgodnjih -opoldanskih urah posloviti od T metk. Zopet smo zapeljali na o to cesto in krenili proti Gorici. Tu smo unovčili ostale lire z običajnimi nakupi, na katere smo navajeni Jugoslovani, ko se zapeljemo čez mejo. Upam, da smo bili z izletom vsi -•adovoljni, zlasti še z prijaznim vodičem in orgrnizacijo izle-ti, posebno smo imeli naklonjeno lepo vreme za tako potovanje. Vladimir PIVK JOŽE MAVSARJEV RAZSTAVLJA ?ar korakov stran od naše prodajalne čevlj ev na Titovi cesti v Ljubljani je Mala galerija. V njej je bila v petek 8. t.m. ob 18 uri odprta samostojna razstava 15. del rojaka in člana našega kolektiva Jožeta PETERNELJA. Razstava bo odprta do 4. oktobra in če koga vodi pot v Ljubljano, '.aj stopi pogledat podobe, ki jih ;o. naslikal Jože. Morda bodo ko6 t.u motivi znani in povrhu še všeč. so so odprli tega dne razstavo, 30 so obiskovalci kar vsuli k slikam in začeli z različnimi komentarji: eni so hvalili, drugi občudovali, tretjim že ni bil po volji motiv, četrtemu pa je prav ta, ki je bil grajan najbolj ugaj' Skratka, ta večer je šumelo kot v panju. Razumeti je treba, da vsem okusom ne bo noben samouk, niti najbolj priznan slikar, mogel ugo diti, je pa vsega občudovanja vre' na vnema s katero se lotevajo upo dabljanja ti naši samouki. Na pot ki so si jo v mislih začrtali, vz' trajajo. Spomnimo se skromnih začetkov let' 196o, ko je Peternelj Jože prvič-sodeloval na razstavi, sedaj pa že, po desetih letih , bel.ežimo drugo samostojno razstavo in pole te še v štirih mestih razstavlja z drugimi slikarji. Vendar 15 do3 samostojne razstave da obiskovale vtis, katere značilnosti in barve so samo njegove, po katerih ga j ~ moč spoznati ter z gotovostjo opredeliti. To pa je že tista svoj-skost, do katere se mora in more dokopati vsak z vztrajnim d^lom if zaverovanostjo , da doseže cilj i uspeh. A. Z. Poročili so se: ŠIFRAK FRANC TRNKA ANICA VIDMAR VERA KRISTAN PAVEL BRELIH FRANCKA MIKLAVČIČ MARKO Iskreno čestitamo ! TUDI V NAJČISTEJŠI LJUBEZNI NE MOREMO ZATAJITI SAMI SEBE. (Barbusse) CAKO SKRBIMO ZA ŠOLARK V ŽIREH PREI3KDS ZNANJA IN SREČE - nagradni quiz ---- 7 lo.-septembra j a Ml sklican "ostanek sveta šole, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki delovnih in družbeno politič nih organizacij s področja žirov. Seznanili smo se z delovanjem naše osnovne šole. To poc nismo razpravljali o učnih uspehih šolarjev in njihovih uspehih na športnem in kulturne:? področju. Te stvari vedno radi sxišimo,saj osnovna šola v Žireh uživa ugled širom naše domovine. Seznanili smo se s tisto stranjo delova -nja šole, ki kaže na veliko odstopanje od našega družbenega . tandarda. žirovci smo napredni. Zibamo moderne hiše, vozimo so z lepimi avtomobili, oblačimc se po zadnji modi in radi imamo svoje otroke. Ali res? Naši otroci obiskujejo *olo, kjer se gnetejo v tesnih učilnicah. Svojo oMdto in obutev odlagajo v veže. Telovadijo v veži in so lač.*ir ker nimajo urejeno prehrane. Zamislimo se, ali res skrbimo za ?/oje otroke. Kaj je z našimi najmlajšimi. Ali res ne moremo uredi ti otroškega vrtca? Še enkrat so zamislimo, kaj bo z našimi otrc~'i, ki jim v prvih letih življenja odtegujemo možnost za normalni razvoj. Ali se bodo naši šolarji še lah-ho kosali s svojimi vrstniki iz drugih krajev? liajbrž ne ! F. P. Pripravil: Vladimir PIVK V ^ 1. vprašanje: Koliko in katere glavne plasti sc stavljajo živalsko kožo? 2. vprašanje Žiri so znane ne samo po čevljih in čipkah, ampak v zadnjem čaru tudi po slikarjih - samoukih. V katerem kraju v Sloveniji imajo slovanski slikarji - samorstni.".i tako imenovano slikarsko kolonij"-tabor? 3. vprašanje Kateri zbori sestavljajo republiško skupščino SRP ? ODGOVORI NA VPRAŠANJA quiza št.C 1. Meter jo bil kot osnovna enot r metrskega sistema uvoden s konvencijo leta 1*75 V PARIZU 2. Prve količine obutve smo v AL-PINI izvozili V SKANDINAVSKE DEŽFLE, ZLASTI NA FINSKO. 3. Največ moje ima JUGOSLAVIJA s sosedno državo .MADŽARSKO ( C23 km) Nagrado za rešitev quiza 'Preizkus znanja in sreče' iz julijske števil ko oro]me: RATKO BOJIČ, poslovodja prodajalne Alpina" BANJA LUKA Čestitamo ! Nagrado 3o,oo din mu bomo poslali do pošti. FILMSKI SPORED V KI^TU "SVOBODA" ŽIRI za čas od .15/3 do 15/lo 197o 16. IX. 13.do2o, IX. BOSONOGA.V PARKU ameriška komedija BITKA NA NERETVI jugoslovanski vojni predstavo s 18. IX. ob 19.IX. ob 20.IX. ob 19.3o uri 20 uri 16 in 19.3o uri I ZAHVALA j I_i DANICA GORJUP in SLAVKA POLJAN? se iskreno zahvaljujeta SINDIK." : NI PODRUŽNICI "ALPINE", ki jii\>; je omogočila brezplačno letovan; v Umagu. | OGLAS | 23.IX. DAMA IZ BEJRUTA španska drama 26.-27. CENA OSVrTE IX. AMERIŠKI WESTERN 3o.IX„ DIAI1ANTI V BILJARDU francoska komedija 3.-4. DVANAJST ŽIGOSANIH X. ameriški vojni 7. X.. MURJETA ameriški western lo.-ll. RUSI PRIHAJAJO X. ameriška komedija 14.X. POVEST O ŽIN HARLU Za obisk se priporoča KINO SVOBODA ŽIRI LANI KOLEKTIVA, DOPISUJTE V SVOJE GLASILO ! UGODNO PRODAM dobro ohranjen mo ped Colibri T 12 f leto izdelave 1967 in garnituro italijanskih kc mičnih elementov za kopalnico (umivalnik s podstavkomc bide in WC školjko) v kombinaciji svetlo zelen in bele barve. ERNEST ML A' Stara vas 2or "DELO, ŽIVLJBNJE" je glasilo ALPINE tovarne obutve Žiri. Ureja ga uredniški odbor-SILVA KLEMENČIČ JOŽE PETERNEL MARIJA KASTELEC VLADIMIR PIVK. ALFONZ ZAJEC ANTON ŽAKELJ ANTON HRIBAR IVAN CAPUDER MAJDA JF.SENKO odgovorni ureo.nil glavni urednik Izhaja mesečno. Naklada 12oo izv, Žiri, 15. septembra 1970 literarna uganka Ternač izpod Skale pripoveduje: 'Kaj naj vam govorim j.n pripovedujem! Kmetje smo siromaki, in sicer največji takrat, kadar se ženimo, kakor se ženi divji petelin na smreki. Samo na svojo kokoš misli in na drugega nič, in čim več jih ima, tem večji siromak je. Da se na Bog usmili, tudi človeka se vsaj enkrat v življenju, včasih tudi večkrat - prime nekaj takega, kar se pomlad za pomladjo prijemlje divjega petelina, da ničesar no vidi in ničesar ne sliši. Čemu bi tajil - tudi mene se je bila prijela takšna bolezen, in saj veste, kakšen je konec. Davi jo prišel gospod Andrej in je ustrelil petelina z veje in mu vzel živijenje.Poj-dite pa nekaj dni pozneje na mesto, kjer je prej pel ubiti petelin, pi ugledate, da sedi že drugi na veji, in kokoši pod njim ga posluša-■io takisto veselo, kakor so poslušale dnega, ki ga je danes kresnil gospod Andrej! Taka je, in kdor pravi, da je drugače, ta laže!Vsaj pri nas kmetih je taka, kako pa je pri vsa, gosposkih ljudeh, ne vem. Pa slišim, da ste jasih brezpametnejši od kmeta, kar je tudi lahko mogočo. Torej taka ;e, in jaz pravim, da je slaba na svetu in da bi bilo morda dosti bolje, če bi ne bil Gospod Bog nikoli ustvaril ženske. Horda pa jo tudi dobro, da jo je ustvaril, in gotovo je, da se z Gospodom Begom, najsi ne pripušča favojin mašnikom, da bi se ženili, tukaj ne bodem .ožaril in pravdal. Kar sem hotel povedati, to je le toliko, da bi bilo zame, Jernača izpod Skale, bolje, če bi Bog ženske nikoli ne bil ustvaril. Pri tem pa ostanem ! Tu vpišete rešitev s i i ! t i i i i Pripravila: NADJA PETERNEL PRAVILNA REŠITEV LITERARNE UGANKE iz julijske številke: IVAN CANKAR SKODELICA K 2£ V E LILI NOVY II A L O L E Ura jc žc pot odbila. Jo j, kako som dan zdrobila! Malo le, malo le t seir koristnega storila. i "ene zmeraj nekaj bega in mi v čut in misli sega. Malo le, malo le pride dobrega iz t<žga. Kmalu se bo zvočerilo, lesk in barvo vse zgubilo. Malo lo, malo še pa se vse bo v noč poskrilo. Zmeraj bolj trpi ri duša! Tihi, tajni glas posluša s "Malo le, malo še; pa bo grob prekrila ruša - in prepozno bo za vse.' »