Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane spremna BeseDa ureDnIce Še ena o vremenu … Se spomnim, kako smo se pred prvomajskimi prazniki cel teden pogovarjali le o tem, kakšno bo vreme na dopustu, če je sploh smiselno iti na dopust, ker kaže, da bo večinoma le dež in kakšen izgovor bi uporabili, da bi dobili nazaj predplačilo za že plačan dopust. In kaj je bilo na koncu? Dopust je bil in bil je dež pa tudi sonce in ni bilo niti malo slabe volje, bilo je le veselje, ker si nismo pustili, da bi nas dež oviral. Otroci so uživali v lužah, starši pa takrat v trenutkih miru. Vsi skupaj smo uživali v neštetih skupnih aktivnostih in druženju s prijatelji. Veselja nam vreme res ni moglo preprečiti. Vsekakor pa se na koncu tudi napovedi niso povsem uresničile, saj je bilo dežja veliko manj, kot smo ga pričakovali. In če pričakuješ najslabše, si s slabšim od dobrega navadno že zelo zadovoljen. Pred nami je poletje, čas vsemogočih aktivnosti. Kar poglejte v naše glasilo, ki kar poka od idej za preživetje poletja, raznoraznih, tako kulturnih kot športnih, prepričana sem, da se bo za vsakega našlo kaj zanimivega v naši okolici. In naj nas vreme ne odvrne od planov, saj veste, kako je, če je napoved slaba, nam ni do odhoda od doma, in če je napoved dobra, brez problema zapremo vrata in odidemo. In kot rečeno, ni vedno tako, kot pravi napoved. Si predstavljate, kako se počutijo oskrbniki gorskih koč, ko zaradi napovedanega slabega vremena ni pohodnikov pa čeprav dežja na koncu ni niti za čevlje umiti? In najbrž vi veste, kako se počutite, ko organizirate piknik in ga odpoveste, ker je napoved slaba, na koncu pa sami sedite na sončni terasi. In tudi, če je dež. Pa kaj potem, če piknik prestavimo pod streho, otroke pa oskrbimo z nepremočljivo obleko in jih pustimo, da naj raziskujejo kapljice, ki padajo na njih in čofotajo po lužah ter tekmujejo, kdo bo bolj moker. In zakaj se ne bi na morju, ko pada dež, oblekli v kopalke in plavali v dežju in uživali v pohajanju med dežnimi kapljami ter srkali vonj po svežem dežju na razbeljenih skalah? Ste to že kdaj doživeli in vam prikrade ta spomin nasmeh na obraz, da sploh ni bilo tako slabo, ko je padal dež? Saj veste, dež enkrat neha močiti vse okrog sebe in poleti se vse hitro posuši, dež poskrbi le za osvežitev. Če je verjeti napovedim znane internetne vremenske napovedi, nas čaka dolgo vroče poletje. Mislite, da bi napovedim verjeli? Dajmo ji, zakaj pa ne! Upajmo, da se uresničijo in nam zraven pošljejo še kakšno fino poletno ploho, da nas osveži in zalije naše vrtove, njive in travnike. Želim vam doživeto in brezskrbno prihajajoče poletje. Odgovorna urednica Mateja Brus Ob našem največjem prazniku dnevu državnosti Vsem krajankam in krajanom iskreno čestitamo ob 25. juniju, dnevu državnosti, in vam želimo ponosno praznovanje praznika, ki Slovence po svetu in doma združuje, bogati in jim pomaga ustvarjati zavest in ljubezen do domovine. Svet Četrtne skupnosti Šentvid DELO SVETA ČS ŠENTVID Čeprav sta od zadnje številke minila komaj dobra dva meseca, se je nabralo kar nekaj stvari. Ne nazadnje o tempu dela priča tudi dejstvo, da se je v tem času svet ČS zbral kar na 4 sejah. Kot smo pisali v zadnji številki, smo se sestali s predstavniki ministrstva za infrastrukturo in DARS-a na tematiko izvoza iz šentviškega predora.Zagotovljeno nam je bilo, da bo uvoz/izvoz v smeri Šentvida dograjen v letu 2016. Tudi načrte so nekoliko prilagodili, tako da po novi varianti ne bo potrebno rušenje objektov ob samem izvozu predora.Žal pa ureditev izvoza ne vključuje tudi ureditve Celovške ceste vsaj do križišča »Metalka«, če že ne do Medvod, kar bi prineslo veliko olajšanje tako za Gunceljčane kot tudi za vse, ki prebivajo ob neuradni obvoznici vse do Mednega. In ravno te je najbolj prizadelo zaprtje tamkajšnjega mostu. Verjetno vam ni ušlo, da je v mesecu maju potekala javna razgrnitev dopolnjenih prostorskih aktov Mestne občine Ljubljana. Čeprav so bile v razpravi le spremembe prostorskih načrtov (predlogov zanove spremembe niso sprejemali), smo v ČS Šentvid gradivo skrbno pregledali in ugotovili, da za področje naše ČS niso predvidene bistvene spremembe. Le redke so takšne, ki zadevajo več kot lastnika parcele, pa še te so vezane predvsem na izgradnjo in urejanje komunalne infrastrukture. Letos je vendarle prišla na vrsto tudi ureditev postajališč avtobusa številka 15. Novosti so se gotovo najbolj razveselili tisti, ki vstopajo oziroma izstopajo na ta avtobus med Stanežičami in Guncljami. S podporo župana se nam je uspelo dogovoriti tudi za dva dodatna prehoda za pešce in ureditev dostopov do postajališč, kjer je bilo to potrebno. Tudi nekatere druge prej začete projekte peljemo naprej. Z umestitvijo zbirnega centra komunalnih odpadkov na Rojah so se stvari precej zapletle, saj je Snaga d.o.o. podala negativno mnenje. Ocenjujemo, da podani argumenti niso dovolj prepričljivi, zato bomo nadaljevali s prizadevanji v začrtani smeri. Veliko truda smo vložili tudi v razrešitev problema hudournih voda iz Šentviškega hriba za TC Merkur. In kot se nam velikokrat zgodi, se je izkazalo, da na videz enostavne rešitve postanejo zelo zapletene. V tem primeru je največja težava v razdelitvi pristojnosti med državo in MOL ter seveda s tem povezanimi izdatki za ureditev. Prizadevamo si tudi, da bi v ulici Štula vendarle uredili promet tako, da bi kljub ozkemu cestišču zagotavljal vsaj razumen nivo varnosti za številne šolarje, ki to pot uporabljajo vsakodnevno za pot v šolo in domov. S toplejšimi dnevi se je znatno povečal tudi kolesarski promet, kar še dodatno povečuje tveganje v ozki dvosmerni ulici, ki jo še zožujejo nevestni in neodgovorni vozniki avtomobilov, ki tam parkirajo, čeprav to ni dovoljeno, brez misli na številne otroke, ki morajo zaradi tega praktično na sredo vozišča. Prepričani pa smo, da bomo korak za korakom rešili tudi ta problem. In kot vsakič naj vas tudi tokrat povabim, da spremljate dogajanje vŠentvidu in ne nazadnje tudi delo Sveta ČS Šentvid na naših spletnih straneh www.cs-sentvid.si. Damijan Volavšek, predsednik Sveta ČS Šentvid virih. Ustni viri namreč pripovedujejo o prvih kajakaških podvigih pod mostom na Brodu že od leta 1948 dalje! O njihovih podvigih in nadaljnjem razvoju tacenskega kajakaštva smo lahko veliko izvedeli iz ustnega pripovedovanja akterjev, pa tudi iz prekrasne in poučne razstave, ki so jo pripravili ob junijskem Evropskem članskem prvenstvu 2005 zanesenjaki, ki dandanesslišijo na ime Turistično društvo Šmarna gora-Tacen. Veliko svojega zgodovinskega spomina in gradiva so zbrali v sodelovanju z enim najstarejših še aktivnih klubskih članov, Jožetom Kepicem. Za nas, ki smo v klubu aktivnejši šele v tem stoletju, je bila ta razstava zelo zanimiv in poučen izlet v zgodovino kajakaštva v teh krajih. KluB Danes Naši tekmovalci hrepenijo predvsem po olimpijskem odličju, saj na piedestalu najboljših, ki so se kalili v našem klubu, zaenkrat še vedno nosi primat srebrna olimpijska kolajna našega člana Andraža Vehovarja iz daljnega leta 1996, njegov športni duh pa še vedno preveva misli vsakega našega klubskega tekmovalca in služi kot vzor, kako se koncentrirati, kako delati in sanjati visoko, višje in še dlje ... Vsako leto se v klubsko kajak šolo priključi veliko mladih, ki jih veseli ta šport in celotno vzdušje okrog njega, voda in njene lepote, klubski trenerji pa se po svojih najboljših močeh trudijo, da jim pokažejo svoje znanje, jih spodbudijo, utrdijo in vodijo na njihovih poteh do velikih športnih uspehov, če to ne, pa vsaj do drugih življenjskih radosti, ki jih je v tem športu dostikrat le potrebno zagledati in začutiti. V tem prelepem športu v našem klubu vztrajajo člani tudi že več kot 50 let in ta njihova pozitivna energija vedno znova pritegne nove člane, da se nam pridružujejo pri poigravanju in preigravanju s tisočobličnimi pojavi vodnih preprek, zaprek, prelivov in preskokov ... vsi v smeri novega, boljšega, najboljšega! Tekmovalci v borbi in iskanju načina, kako doseči in preseči tisto največ, v desetinkah sekunde zmagati in premagati tekmece, ostali pa v iskanju kvalitetnega izrabljanja prostega časa, iskanju neodkritih lepot v kotičkih ob vodnih bregovih rek in morij tega našega prekrasnega planeta ... Šport rEKrEACIJA STArOSTNA Golf je igra, ki je primerna za vsa starostna obdobja in jo igrajo po vsem svetu – od severne Finske ali Islandije pa do južne Avstralije, od Rusije do Amerike. Na več kot 40.000 igriščih po vsem svetu milijoni v golfu najdejo sebi primerno rekreacijo. Prostor, kjer se ob zanimivih zgodbah spletajo nova prijateljstva ali pa se zbere družina ter skupaj odigrajo partijo golfa. Nekateri uživajo v prelepi naravi, drugi se odklopijo od vsakodnevnih skrbi. Drugi pa v tem športu najdejo nove tekmovalne izzive tudi v starejših letih, ko se v drugih športih vse težje tekmuje. Foto: Aleš Perčič Predznak golfa, da je izključno samo za elito in bogate ljudi, pri nas počasi zgublja svojo moč. To dokazuje tudi pridobitev v naši četrtni skupnosti, kjer je Mestna občina Ljubljana naredila manjše – pitch and putt igrišče z 9 luknjami. Taka manjša igrišča so idealen prostor za popularizacijo tega športa in so tudi cenovno dostopa. Na tem igrišču lahko namreč cela družina igra golf 10 mesecev za samo 300 eur. To pa lahko primerjamo z vsako drugo rekreacijo. Za vse občane smo pripravili zanimive programe. Razmišljamo tako o najmlajših, pri katerih je vedno več zanimanja za golf – le-tega lahko osvojijo preko igre na klubski vadbi. Otroci iz našega kluba odlično nastopajo na različnih nivojih državnih in mednarodnih tekmovanj, saj smo se specializirali za delo z mladimi. To pa ne pomeni, da smo pozabili na odrasle. Pripravili smo različne tečaje, preko katerih lahko odrasli usvojite osnove tehnike udarcev in etike pri golfu. V pripravi imamo tudi poseben program vadbe za upokojence. Gibanje v naravi in spoznavanje novih gibalnih veščin dobro pripomore k zdravju. Prednost golfa je, da se vadba lahko popolnoma prilagodi posamezniku in njegovim sposobnostim. Golf je sedaj v vaši bližini, izkoristite to. Golfski pozdrav! RACMAN GOLF KLUB, Ulica bratov Komel 64 b, 1210 Ljubljana Šentvid racmangolfklub@gmail.com Matjaž Car, predsednik kluba ŠOla ODBOJKe na mIVKI Za reKreatIVce In Nadaljevalni in osnovni tečaji, večkrat tedensko ŠRC Šentvid -BeachVolley park ŠD Šentvid Šola je namenjena tako začetnikom kot tudi tistim, ki odbojkarsko znanje že imate. Za kvaliteten trening bo skrbel Tadej Boženk, večkratni državni prvak in podprvak v odbojki na mivki. Pri OSNOVNEM TEČAJU se bomo spoznali z osnovnimi elementi odbojke na mivki, ki so servis, sprejem servisa, podaja, napadalni udarec, blok ter z gibanji v polju in igro 3 : 3 in 2 : 2. Pri NADALJEVALNEM TEAČJU pa bodo treningi temeljili na kontroli žoge. Naučili se bomo različnih tehnik udarcev, postavljanja obrambe in bloka, izboljšali tehniko servisa, sprejema in podaje ter se spoznali s taktiko v igri.V ŠRC Šentvid se bo izvajala tudi šola odbojke na mivki za otroke. Šola je namenjena vsem otrokom do 14. leta starosti, ki bi se radi spoznali z osnovami odbojke na mivki.Šolo odbojke na mivki bo vodila še aktivna odbojkarica in licenciranatrenerka ŽOK Šentvid Ana Florjančič. Športno društvo Šentvid – Ljubljana nudi pester izbor športnih aktivnosti in rekreacije, ki omogočajo ljubiteljem športa in rekreacijekvalitetno preživljanje prostega časa in skrb za svoje zdravje. Še posebej ponosni smo na naše mlade košarkarje! V Košarkarski šoliŠD Šentvid, ki deluje na štirih osnovnih šolah (OŠ Franca RozmanaStaneta, OŠ Šentvid, OŠ Dravlje in OŠ Miška Kranjca), se z osnovami košarkarske igre spoznava preko 100 otrok. Najbolj zavzete košarkarje povabimo v selekcijske ekipe, ki tekmujejo v uradnih tekmovanjih Košarkarske zveze Slovenije in se merijo s svojimi sovrstniki po vsejSloveniji. Še posebej moramo pohvaliti moramo naše košarkarje v starostni kategoriji starejši dečki, ki so v letošnji sezoni osvojili izvrstno 5. mesto v državnem prvenstvu in se tako ob bok postavili ekipam finančno najmočnejših klubov in institucij košarke v Sloveniji, kot sta npr. KK Krka in Union Olimpija. Svojo uspešno sezono pa so dopolniliše z izjemnim uspehom – z OŠ Franca Rozmana Staneta so postali prvaki v državnem šolskem košarkarskem prvenstvu Superšolar! REKREATIVNA SERIJA TURNIRJEV ODBOJKE NA MIVKI – MEŠANE DVOJKE 4. 7., 18. 7., 22. 8. in 5. 9. 2015 ŠRC Šentvid -BeachVolley park ŠD Šentvid ekipo poletja 2015. Ekipa lahko prijavi tri igralce za turnir. Tekmovanje bo potekalo v mešanih dvojkah z možnostjo menjave ob začetku vsake igre. Na igrišču mora biti vsako igro vsaj ena predstavnica ženskega spola, v nasprotnem primeru ekipa prejme minus točke. Najboljše ekipe na turnirjih prejmejo praktične nagrade, ki jih podarja sponzor serije Strong.si, in pokale. Letošnje poletje bomo na peščenih igriščihparka Beachvolley ŠD Šentvid iskali najboljšo rekreativno ekipo odbojke na mivki. Ekipe bodo na štirih turnirjih zbirale točke in konec poletja bomo razglasili najboljšo rekreativno reKreatIVna serIJa turnIrJeV ODBOJKe na mIVKI – meŠane Več na www.sport-sentvid.si in Facebook strani /BeachvolleySentvid NEON BEACH PARTY – športna zabava na mivki ob dobri glasbi Petki in sobote zvečer tekom poletjaŠRC Šentvid -BeachVolley park ŠD Šentvid PrEmIErNO V SLOVENIJI – NEON BEACh VOLLEyBALL spustila tema, bodo igrišča za odbojko na mivki oživela v neonskih barvah in plesnih ritmih. To bo idealna priložnost za sprostitev ob koncu tedna. športna Več informacij bo dostopnih na www.sport-sentvid.si in Facebook strani /BeachvolleySentvid. Ten-Igra celotno šolsko leto, aktivni pa so tudi v času poletnih počitnic. Tako bomo tudi letos organizirali košarkarski tabor za otroke. Tokrat bomo najmlajše odpeljali na morje, natančneje na otok Krk. Poletni košarkarski tabor bo potekal od nedelje, 23. 8. 2015, do petka, 28. 8. 2015, v Vantačičih na Krku. Košarkarski tabor je namenjen dečkom in deklicam v starosti od 7. do 14. let. Košarkarsko predznanje ni potrebno. Na košarkarski tabor vabimo vse dečke in deklice, ki se želijo naučiti osnov košarkarske igre, uživati v športnih animacijah in morskih dogodivščinah ter aktivno preživeti zadnji teden počitnic. Prijazno vabimo vse krajane Šentvida in Ljubljane, ki so željni gibanja in športne zabave, da se nam pridružijo na raznovrstnihšportno-rekreativnih prireditvah, kot so Košarkarski turnir trojk ŠDŠentvid, Dan tenisa v Šentvidu, Dan aerobike, Kros, Turnir v odbojkina mivki, Šentviški dan košarke, Šampanjc turnir v tenisu ipd., kijih že tradicionalno organizira ŠD Šentvid – Ljubljana. V športno­rekreacijskem centru lahko uživate v športnem druženju s prijatelji in z družino. Poleg montažne večnamenske športne dvorane, ki v poletnih mesecih ščiti pred močnim soncem in v vseh vremenskih pogojih (dež, močan veter, huda vročina) omogoča rekreativcem oziroma aktivnim članom društva neovirano igranje košarke, badmintona in odbojke, je na voljo tudi 9 teniških igrišč ter 5 igrišč za odbojko na mivki. Najmlajšim pa je najbolj zanimivo urejeno otroško igrišče z igrali. Iščete primerno lokacijo za piknik ali rojstni dan? Pri nas je možno najeti travnik in športna igrišča za izvedbo piknika za rojstni dan, organiziramo pa tudi športne piknike z animacijo za podjetja in privatne družbe. Več informacij o aktivnostih in možnostih športnega preživljanja prostega časa lahko dobite na spletni strani www.sd-sentvid.si ali na elektronskem naslovu info@sd-sentvid.si. Pridruži se nam zdaj, (P)OSTANI FIT ZA AKTIVNO ŽIVLJENJE. Tekst in slike: Ekipa ŠD Šentvid – Ljubljana Aktualno nepotrebnih izdelkov. Vedno vzemite nakupovalni seznam, sicer boste kupovali brezglavo. V trgovino tudi ne hodite vsak dan – hladilnik ni nikoli tako prazen. Določite raje dan ali dva v tednu za nakupovanje, nato pa vsak mesec vsaj enega od teh dni namenoma preskočite. 3. Ne kupujte izdelkov samo zato, ker so v akciji. Ste prepričani, da boste v naslednjih nekaj mesecih pojedli XXXXXXL paket slanih palčk z dodatkom sezama? Bodite iskreni do sebe – je to sploh nekaj, kar bi sicer uvrstili na svoj nakupovalni seznam? 4. Roki trajanja niso božje zapovedi, so le orientacijsko sredstvo. Kakšen dan čez rok vas ne bo pokončal. 5. Pred hladilnikom vedno sledite načelu PNPV – prvi noter, prvi ven. Prednost imajo sveže sestavine, konzerva tunine bo zdržala še do naslednje olimpijade. Na naš (napačen) odnos do hrane opozarjajo Snagine kante, ki protestirajo tudi na prireditvah v četrtnih skupnostih. Občane k odgovornemu ravnanju s hrano spodbujamo tudi s posodami za shranjevanje, ki so na voljo na Snaginih dogodkih. KaJ pa, KO JemO ZunaJ? Če v gostilni ne morete pojesti vsega, kar ste naročili, prosite natakarja, naj vam hrano zavije za domov. Ni sramotno, če meso, rižoto, kos sladice – pač karkoli, česar niste mogli pojesti, odnesete s seboj. Je pa nedopustno z okoljskega in s finančnega vidika (konec koncev ste hrano plačali), da nepojedena hrana konča med odpadki. Nina Sankovič, Snaga Ljubljana Naučite se reševati življenja! V Mednem smo v maju izvedli delavnico »Temeljni postopki oživljanja in prikaz pravilne uporabe defibrilatorja«. Delavnica je bila namenjena prebivalcem Medna, kjer je pri vhodu v gasilski dom nameščen avtomatski zunanji defibrilator, ki so ga s prispevki kupili krajani sami. Pobudi občanke o usposabljanju krajanov smo prisluhnili v Službi za lokalno samoupravo in v torek, dne 12. 5. 2015, organizirali delavnico ter opravljali meritve holesterola, sladkorja ter krvnega pritiska. delavnici so sodelovali medicine, ki sodelujejo v srce« Društva študentov Slovenije. Več kot bolezni in jih ki so v skladu s srčnem zastoju. Prisotni so tudi praktično preizkusili oživljanje s pomočjo defibrilatorja. Tovrstno usposabljanje so udeleženci izjemno pohvalili, saj pripomore k zmanjšanju strahu pri nudenju prve pomoči in oživljanju pomoči potrebnim. Služba za lokalno samoupravo MU MOL TUDI ČS ŠENTVID PrOTI VANDALIzmU Ste vedeli, da v Ljubljani samo na javnih objektih, ki so v lasti mestne občine, povprečno vsak drugi dan zabeležimo škodo, ki je posledica vandalizma? Da smo na teh objektih od leta 2007 pa do konca leta 2014 zabeležili kar 1086 primerov poškodb na fasadah, javni opremi, igriščih, spomenikih ipd.? Novinarska konferenca na temo vandalizma Mestna občina Ljubljana je pripravila temeljit pregled glede vandalizma na našem območju, analizo tega, kateri objekti so največkrat tarča vandalizma in katere oblike vandalizma so najpogostejše. Ta slika stanja mora skrbeti vse nas, saj posledice vandalizma učinkujejo na zmanjšan občutek varnosti, zmanjšujejo kakovost življenja v mestu in povzročajo velike stroške, ki jih na koncu plačujemo vsi davkoplačevalci. Poglejmo, s čim imamo opravka. Največkrat, kar v 363 primerih, so bili v zadnjih sedmih letih tarče vandalov objekti in njihova oprema. Na drugem mestu je oprema javnih prostorov (razsvetljava, koši za smeti, klopce ipd.) s 334 primeri, sledi 170 primerov popisane fasade ali nedovoljenega grafitiranja ter 87 primerov uničevanja igral na otroških igriščih in poškodb našportnih igriščih. Še posebej šokira podatek, da so v kar 78 % primerov tarče vandalizma objekti šol in vrtcev v MOL. Zato je Mestna občina Ljubljana pripravila kampanjo proti vandalizmu, ki se je uradno začela 20. maja. Kampanja, katere nosilni slogan je »Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš«, je po eni strani usmerjena v ozaveščanje najširše javnosti, kako nesprejemljiv je vandalizem za mesto in kako lahko vsak od nas prispeva k njegovemu zmanjševanju. Po drugi strani pa bo MOL aktivno pristopila k zmanjševanju vandalizma na več ravneh: z intenzivnim odstranjevanjem nedovoljenih grafitov, z načrtnim izvajanjem uličnega mladinskega dela na območjih, kjer je vandalizem pogost, s prenovljeno aplikacijo Pobude meščanov, ki bo med drugim služila tudi prijavam vandalizma ter s številnimi dogodki v mestu, s katerimi bomo opozarjali na problematiko. Več o kampanji najdete na najdete na spletni strani www. ljubljana.si. Karmen Žirovnik Kdor se ne spominja preteklosti, nima prihodnosti. (Sergej Bubka) Aktualno veselilo igranje odbojke, da spoznate ta šport in se zabavate na mivki. Treningi bodo ob ponedeljkih in petkih med 14.45. in 16. uro. Po lanskoletni premierni izvedbi je Evropska odbojkarska zveza ponovno dodelila organizacijo festivala tudi Sloveniji. In le-ta bo potekal 13. in 14. avgusta na peščenih in travnatih igriščih Beachvolleyparka v Šentvidu. Otroci in mladi iz vse Slovenije, stari med 8. in 18. let, bodo na odbojkarskih delavnicah z najboljšimi igralci in trenerji lahko spoznali odbojko na mivki, se naučili osnovnih elementov te priljubljene športne igre ali pa izpopolnjevali svoje odbojkarsko znanje. Karmen Jakob Logar plesnI KluB spOt V plesnem klubu SPOT v Šentvidu se najde za vsakogar nekaj. Pester izbor plesnih tečajev in skupinskih vadb za otroke in odrasle je prava pot do zdravega duha v zdravem telesu. Ob sproščujoči glasbi, gibanju, vzdrževanju telesne kondicije in moči ter v dobri družbi boste pozabili na vsakdanje skrbi. Ples za najmlajše, jazz, hip hop, balet, ritmična gimnastika, zumba, joga, pilates, plesni bootcamp in družabni plesi, vse to ponuja SPOT. Če vas srbijo pete, ste torej vljudno vabljeni, da se jim jeseni pridružite tudi vi, lahko zgolj ljubiteljsko, za sprostitev in zabavo, ali pa celo na profesionalnem (tekmovalnem) nivoju, kjer Spot že vrsto let dosega vrhunske rezultate na državni in svetovni ravni. Ob prvem vpisu ponujajo 50 % popust, kar se seveda splača izkoristiti! Šport Ravno ta načela, ti krasni gradniki človekovega značaja in osebnosti, pa so naš motor, da posvečamo ogromno časa kvalitetnemu delu z mladimi in posredovanju teh vrednot iz roda v rod. Zato se v našem klubu aktivno, profesionalno in usmerjeno ukvarjamo z mladimi. Ne le, da skušamo s finančne plati zagotoviti, da si lahko – kljub težkim časom – vsak mladostnik in mladostnica privošči treniranje pri nas, tudi na vseh ostalih ravneh pristopamo do mladih z odličnimi in v njihovo prihodnost usmerjenimi pedagoškimi pristopi. Zavedamo se, da je varnost – še posebno pri tako kontaktnem in invazivnem športu, kot je ragbi – na prvem mestu, zato treninge skozi celotno sezono usmerjamo tako, da se mladi učijo varne, nadzorovane in zabavne igre. To se nam tudi odlično obrestuje in rezultati so vidni! Vedno več mladih se tako odloča za igranje ragbija in treninge pri nas, hkrati pa imamo kljub velikemu številu tekem in od časa do časa zahtevnim treningom (tudi v težkih pogojih) zelo zelo nizko število poškodb. Sezono, ki je razdeljena na tekmovalni in pripravljalni del, izkoristimo z otroki karseda učinkovito in vseobsežno. Kaj to pomeni? To pomeni, da gradimo SKUPNOST. Da med naše mladince vnašamo duha solidarnosti in človečnosti ter jih preko treningov, tekem, priprav in druženja izven igrišča usmerjamo na pot k temu, da se oblikujejo v samozavestne, pokončne in poštene osebe, ki vedo, da je za dosego ciljev potrebna srčnost, borbenost in ekipni duh. Predvsem pa je pomembno, da spoznajo, da lahko vse to dosežejo in se ob tem tudi zabavajo in uživajo! Poleg rednih treningov trikrat tedensko se pogosto odpravimo na kak bližnji hrib, se družimo ob ogledu tekem v klubski hiši, skupaj proslavljamo rojstne dni, se zberemo in zabavamo kar tako – zaradi dobre volje, organiziramo čistilne in delavske akcije, se udeležujemo seminarjev, odpotujemo na priprave ter drug drugega podpiramo in spodbujamo pri življenjskih izzivih, ki nam tu in tam skočijo na poti v našem življenju izven igrišča. Na žalost v klubu še nimamo deklet, vendar se trenerska ekipa tudi na tem področju trudi, da bi k igri privabili predstavnice ženskega spola. Naj zaključim za konec z lastnimi opažanji kot trener mladinskih selekcij v sezoni 2014/2015. Ko sem septembra začel delati z njimi, sem pred seboj videl 35 zmedenih najstnikov. Danes, po neštetih trdih treningih, več sto urah pogovorov, neštetih trenutkih druženja in spoznavanja teh mladostnikov, vidim pred seboj ekipo, ki je več kot vsota posameznikov. Vidim življenja polne, nad izzivi navdušene, zabavne, navihane in odgovorne fante, ki so sposobni strjeno stopiti skupaj na igrišču in odigrati krasno tekmo, hkrati pa prenašati izkušnje in vrednote športa v resnično življenje. Veseli bomo vsakega novega člana (in članice!) zato le pogumno pridi in se nam pridruži! Alen Štojs Goljar Na OŠ Šentvid smo letos uvedli krožek ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti (v nadaljevanju UPI), ki je potekal deloma v okviru rednega učnega procesa četrtošolcev in večinoma v okviru krožka. S programom smo želeli z različnimi aktivnostmi spodbujati: • razvoj osebnostnih lastnosti, ki so pomembne za podjetništvo, • ustvarjalnost, samoiniciativnost, sprejemanje tveganja in odgovornosti, samozavest ..., • ustvarjalno razmišljanje in kreativnost, • timsko delo ter izvesti konkreten projekt in s tem povezan izdelek. Program je temeljil na razvijanju ustvarjalnega opazovanja, krepitvi vztrajnosti ter divergentnega razmišljanja, kar je osnova za »razbijanje« klasičnih miselnih vzorcev in ustvarjanj novih, ustvarjalnih načinov razmišljanja in dela. Med tehnikami so bile pomembne tiste, ki spodbujajo zaznavanje problemov oziroma priložnosti ter tehnike za kreiranje in izbor idej. Za uresničitev sta bila nujna tudi razvijanje skupinskega sodelovanja in krepitev komunikacijskih sposobnosti v tesni povezavi z zagovarjanjem lastnih stališč. Učenci so si izbrali nalogo, ki je bila povezana z vsakodnevnimi izzivi, podjetniškimi vsebinami, ekologijo in izboljšanjem šolskega okolja. Pomemben poudarek je bil na prikazu inovativnih učnih vsebin. Pridobljena znanja v okviru samostojne naloge so skušali čim bolje povezati in uporabiti. Cilj naloge je bila izvedba konkretnega projekta za izboljšanje ekoloških problemov v šolskem okolju. V prvi fazi so poiskali probleme, med katerimi so po določenih kriterijih izbrali zanje najbolj aktualnega. Sledilo je iskanje ustvarjalnih rešitev. Nato so pripravili načrt za izvedbo, sledila pa je končna realizacija, ki je bila predstavljena javnosti. Pri delu smo uporabljali de Bonova orodja razmišljanja. Pouk po de Bonovih metodah je namreč zasnovan tako, da je preprost in praktičen, saj uporablja osnovne miselne postopke, ki nastopajo v vseh življenjskih situacijah. V svoj redni program so ga vključile že tudi najbolj elitne šole. Z uporabo de Bonovih orodij spodbujamo kreativno in osredotočeno razmišljanje, kar nam je pomagalo pri iskanju, presojanju in izboru najboljših idej. Otroci so bili pri delu ves čas miselno izredno aktivni, porajale so se nenavadne in zanimive ideje. Poleg tega pa so bili ves čas ciljno usmerjeni k reševanju zastavljenih problemov. pOteK Dela V okviru UPI krožka smo se torej v letošnjem šolskem letu četrtošolci posvetili področju ločevanja in pravilnega odlaganja odpadkov s poudarkom na embalaži. Opazili smo, da nekateri učenci po malici ne odvržejo embalaže pravilno. Mnogi je ne izpraznijo in stisnejo in nemalokrat je ne odložijo v pravi koš. Zato smo se odločili, da vse to podrobneje raziščemo in naredimo nekaj v tej smeri. Najprej smo poiskali na internetu in v knjižnici čim več člankov o vrstah odpadkov, pravilnem odlaganju ter recikliranju. V skupinah smo povzeli določene razlage in jih zapisali. Nato pa nas je podrobneje zanimalo, kako naši učenci ravnajo z odpadki v šoli in doma, zato smo oblikovali anketni vprašalnik in ga razdelili vsem učencem naše šole. Podatke smo prikazali ločeno po posameznih triadah, da smo lahko ugotovili razlike med starostjo. Ugotovili smo, da učenci doma in v šoli večino odpadkov ločujejo, težave pa imajo res s pravilnim odlaganjem embalaže. Rezultati ankete so pokazali, da vsi učenci ne vedo, kje se v šoli nahajajo koši za embalažo in da četrtina učencev ni prepričanih, kateri odpadki sodijo pod embalažo. Prav tako le manj kot polovica učencev stisne odpadno embalažo, preden jo odvrže. Bolj vestni pri tem so mlajši učenci. Drugi del je zajemal iskanje idej za izdelovanje stiskalnic za embalažo. Skupine so bile pri tem zelo ustvarjalne in so predstavile izredno zanimive ideje. Po vrednotenju idej z de Bonovimi orodji razmišljanja pa so ugotovili tudi praktičnost in izvedljivost svojih idej. Po opravljenem delu smo obiskali vse razrede na šoli in jih poučili o pravilnem ločevanju odpadkov in odlaganju odpadne embalaže. V razrede smo namestili koše za embalažo, na hodnikih pa jih zamenjali z večjimi in vidnejšimi. Prepričani smo, da smo s svojim projektom učencem prispevali več znanja in jih ozavestili, za kaj vse je pravilno odlaganje embalaže tako pomembno ter jim z novimi koši in stiskalnicami olajšali delo in povečali veselje za pravilno ločevanje in odlaganje odpadkov. Potrebno bo še nekaj časa in spremljanja. Se bomo pa vsekakor trudili, da bo čim več učencev naše šole sedaj pravilno odlagalo odpadno embalažo. Aktualno TEDEN ANGLEŠČINE 2015 Težko je verjeti, da je že 40 let, odkar so se mlada dekleta iz Stanežič in okolice odločila, da se bodo redno dobivala na pevskih vajah in z zborovskim petjem popestrila svoj vsakdan, pa tudi marsikateroprireditev. V 40 letih se je v zboru, ki je bil vselej povezan s Šentvidom in okoliškimi kraji, zamenjalo kar nekaj pevk, nekaj pa je tudi takih, ki vztrajajo že (skoraj) od začetka. Kot je to članicam zbora že v navadi, za vse zveste (in manj zveste) poslušalce v juniju pripravljajo letni koncert. Tokrat bo zaradi okrogle obletnice še malo bolj praznično obarvan, zato ste vsi še posebej lepo vabljeni, da skupaj s pevkami pridete na pevsko praznovanje njihovih 40 let. S skladbami iz različnih časovnih obdobij vas bodo popeljale skozi zgodovino glasbe, na koncu popotovanja pa se jim bo pridružil tudi tamburaški orkester, ki bo še popestril večer. Lepo vabljeni torej na jubilejni koncert ženskega pevskega zbora Rozka Usenik v soboto, 6. junija, ob 20. uri v Ljudskem domu. Tjaša Kocjan Že tretje leto želimo medanske gasilke in učiteljice Ana, Sabina in Katka organizirati Teden angleščine, pridružila se nam je tudi Alenka iz Kranja. Namen je povezati vaški utrip, gasilstvo, naravo, spoznavati zanimive ljudi in se na prijeten način pripraviti na šolo in pouk angleščine. Učiteljice so pridobivale izkušnje na domačih osnovnihšolah in v tujini (Nizozemska in Španija). Namenjen je učencem osnovne in srednje šole in naj bi potekal v treh skupinah: 1. skupina (od 4. do 6. razreda) 2. skupina (od 7. do 9. razreda) 3. skupina (srednja šola) Kot že prejšnja leta obljubljamo: -Kvaliteten program učenja angleščine, -športne igre in druženje v naravi, -zanimive goste, -doma pripravljeno vaško hrano. Naši učenjaki Otroci so polno zavarovani, imajo pa tudi kosilo in malico. Vabimo tudi tiste, ki bi radi kakorkoli prispevali pri organizaciji dogodka (kuhinja, logistika in pomivalske roke) – pridobljene izkušnje so neprecenljive! Več informacij na internetni strani http://tedenanglescine.pgdmedno.si/ in fB-strani Teden angleščine v mednu. Organizatorke Ana, Sabina in Katka CELA ULICA NOrI! 9. maj 2015: Konec 2. svetovne vojne oz. dan zmage, dan Evrope … in letos tudi dan, ko cela Komacova ulica v Guncljah stopi skupaj in nazdravi složnemu sobivanju. Zakaj bi čakali na posebne priložnosti, praznike in jubileje? Zakaj se ne bi zbrali kar tako, ker nam je lepo živeti na Komacovi ulici v Guncljah, ker so sosedi super in ker sosed Aleš peče najboljše čevapčiče na celem svetu? In res smo se zbrali. In to ne prvič. Tako da če mislite, da je to le muha enodnevnica, se motite. Komacova je svoj ulični piknik priredila že četrto leto! Nič ne ustavi druženja te ozke, veliko preozke, ulice in njenih prebivalcev. Ne nalivi, ne občasne nesreče … To je dan, ko se vsi zberemo in poveselimo. Pozabimo na skrbi in morebitne zamere in se skupaj podružimo. Vabljene so vse generacije. To je priložnost, ko lahko spoznamo ljudi, ki so se na novo priselili v Komacovo ulico, in uživamo ob pripovedih tistih, ki so tukaj že desetletja. Foto: Tina Mehle, Marša Kozlevčar, Janez Jakin Dom je tam, kjer se počutiš dobro in na Komacovi v Guncljah se vsi počutimo dobro. Glavni organizatorji začnejo s pripravami že teden prej, a v zraku je pri vseh čutiti veselo pričakovanje. Na dan uličnega piknika se že veliko pred začetkom po ulici sprehajajo fantje, ki nosijo klopi, mize, senčnike – v primeru sonca ali dežja – in potem, ko je vse pripravljeno, se začne … Sosed Aleš je že na strateški poziciji za ogromnim žarom, mize se šibijo pod dobrotami vseh vrst. Vsak prinese nekaj, kar zna še posebej dobro pripraviti, in seveda tudi za pijačo je poskrbljeno. hotel obdržati, pa mu sem mu odgovorila, da je tudi sam živalca. Dala sem ga na preizkušnjo. Izkazalo se je, da je Gargi odličen skrbnik. Piščančku je dal ime Kljunči. Kljunči je rastel, se razvijal in se imel zelo lepo. Tudi sama sem se imela lepo. Ko je Kljunči odrastel, se je poslovil in odšel, vsi smo bili zelo žalostni. Gargi in jaz sva ga zelo pogrešala. Ko je Gargi dopolnil 10 let, je postal zelo šibak, zato tudi jaz nisem več mogla skrbeti zanj. Celo leto je bilo tako. Ko je Gargi dopolnil 11 let, je postal depresiven in v njegovi glavi so bili sami vprašaji. Kooončno se je domov vrnil Kljunči. Gargi in jaz ga sploh nisva prepoznala. Kljunči je bil v resnici lep in postaven princ. Gargiju in meni je ponudil častno mesto v gradu. Bil je vilinski princ. Podaril nama je vilinsko življenje. In, ker vilinci nikoli ne umrejo, se imamo zelo lepo … Eva Čampa Po naključju nas je letos obiskala tudi mlada učiteljica iz Nizozemske, ki je bila nad piknikom še posebej navdušena, saj se pri njih nikoli ne zgodi, da cela ulica skupaj nori! Adela Trunkl Šport pOseBnI prIJatelJ Kulturno ekološko društvo Smetumet je v okviru projekta pOSEBNI prijatelji postavilo razstavo, ki se je nahajala v prvem nadstropju EnoteVid, Vrtca Šentvid. Na ogled so bile postavljene reciklirane igračke s pOSEBNIM sporočilom. Projekt je namenjen opolnomočenju ljudi s posebnimi potrebami in recikliranju odpadnih igrač ter osveščanju. Maja in Alenka iz KED Smetumet sta sporočilo razstave preko pogovora približali otrokom: spodbujati razmišljanje in delovanje, ki vodi k enakopravnosti ljudi s posebnimi potrebami ter izboljšanju življenja in okolja za vse. TEGA PAČ NE zmOrE VSAK, ArNE TABOr JE PrVAK Pisalo se je leto 1969, ko so v Vižmarjah praznovali stoto obletnico Vižmarskega tabora, dogodka, na katerem je okoli 30.000 zavednih Slovencev zahtevalo enakopravnost slovenščine in zedinjeno Slovenijo ter tako prebujalo in krepilo narodno zavest. In takrat se je začelo, nekaj entuziastov je 18. julija 1869 Vižmarjah pri Ljubljani v čast tabora ustanovilo nogometni klub »Tabor '69«. Uradnim in tehničnim spremembam so sledile še prostorske. S starega, improviziranega igrišča ob Savi so se treningi preselili na travnik na Gmajni na Brodu. Z lastnikom zemljišča, kmetom Maksom, ki je za najem igrišča zahteval le odškodnino za seno, ki bi ga lahko na igrišču pridobil, je klub sklenil dogovor, prostor pa se je po lastniku poimenoval Maksov gaj. Na idilični lokaciji Maksovega gaja z istim sporočilom, vzgojo otrok v odgovorne, gibalno in socialno sposobne osebe, katerih druženje se nadaljuje tudi po preteku obdobja treningov, klub z dodanim imenom glavnega sponzorja Arne deluje tudi danes, 46 let pozneje. V letih od ustanovitve je klub preživel številne padce in vzpone ter se skozi zgodovino kadrovsko in prostorsko razvil v društvo, katerega poslanstvo je kakovostno delo z mladimi selekcijami, ki se jim omogočijo pogoji za osebnostno, gibalno in socialno rast. Kot temeljna celica družbe je v središču delovanja kluba družina, zato imajo v klubu pomembno vlogo starši, ki s svojim prostovoljnim delovanjem sooblikujejo zdravo, naravno okolje za razvoj otrok ter tako pripomorejo k skladnosti in sožitju delovanja kluba z lokalnimokoljem na območju Vižmarij, Broda, Šmartna, Šentvida in tudi širše. Skladno s poslanstvom klub v barvitem okolju Maksovega gaja organizira druženja staršev, otrok in trenerjev ter tako zagotavlja prijetno okolje za razvoj otrok na področju nogometne vadbe, pa tudi razvoja socialnih veščin in krepitve družinskih vezi. Ker želi klub biti v koraku s časom, zagotavlja zanimive informacije o svojem delovanju, nogometu in drugih temah, povezanih z nogometom, tudi na svoji spletni strani www.arne-tabor69.si in prek Facebook profila. Arhiv: Arne Tabor Tovrstna usmerjenost se kaže tudi v vse številčnejših selekcijah Taborcev, v katerih se je skozi zgodovino kalilo prek 2.000 otrok, ter v vse večjem zadovoljstvu članov. Dobro delo je v zadnjih letih prineslo tudi rezultatske uspehe, ki so dosegli vrhunec z lansko uvrstitvijo kadetov in mladincev v drugo slovensko ligo, vse bolj uspešne pa so ob bučni podpori tudi mlajše selekcije. Tako v Maksovem gaju vse pogosteje odmeva pesem: »Tega pač ne zmore vsak, Arne Tabor je prvak«. Arne Tabor Arhiv: Arne Tabor KOTIČEK ZA NAJMLAJŠE Marjeta Bilban Dragi najmlajši! Napočil bo konec šole. Počitnice so pred nami. Misli so že usmerjene k sprostitvi in ustvarjanju, kot si sami najbolj želimo. Preživite počitnice varno. Skočite v vodo tako, da se najprej prepričate o njeni globini. Ne hvalite se z dejanji pred prijatelji, ki vas lahko spravijo v nesrečo. Najbolje bo, da pričakamo počitnice z ustvarjanjem. Sanje o oddihu na morju lahko pričaraš sam. Ko mame ni doma, si pripraviš slano testo in izdelaš morske živali in rastline. RECEPT ZA SLANO TESTO 2 skodelici moke, 2 skodelici fino mlete soli, 1 skodelica vode, za barvno testo – tempera barve po želji. V posodi zmešamo moko, sol in vodo ter dobro pregnetemo. Če je masa premehka, dodamo moko. Kadar je testo presuho, dodamo vodo tako, da si ovlažimo roke in ga pregnetemo. Barvno testo naredimo tako, da barvo vmesimo že v testo. (vir: http://www.hobi-ustvarjanje.si/wp/blog/lectovo-srce-za-valentinovo/) Testo razdelimo na manjše koščke in vsakega posebej obarvamo z nekaj tempera barve. Preden začnemo modelirati, testo pustimo stati 15 do 30 minut. Da se testo med delom ne bo posušilo, ga zavijemo v plastično folijo ali postavimo v zaprto plastično posodo. Medtem ko testo »počiva« … Naj se ti utrne misel iskriva. Napiši pesmico, pravljico, risbico ustvari in jo meni podari. Naj strah skozi okno odleti, naj verz in rima izpod peresa hiti. Poskusiti ni greh, moji sončki mali, le tako boste pesniki postali. Ni težko, kajne? Poskusite še vi. Tako ne boste pozabili na šolo. Napišite mi kakšno pesmico, pravljico, da boste skupaj soustvarjali kotiček za najmlajše. Vesela bom tudi risbic in predlogov, kako smo lahko še boljši. PESEM O ČMRLJU ( vir: http://sl.wikisouorce.org Srp_in_klas) Na vrbo staruho in z grbo in gluho pribrenčal je čmrlj, ki godec je vrl. Na okenca trka in stika in srka in išče si paše, kjer polne so čaše. Po mačicah pleza, za medom opreza, tu lonček, tam skleda, vse najde, pregleda. Bobni in ropoče, napiti se hoče in gode in pleše, da ogenj se kreše. Na koncu gostije se vrbi odkrije; domov jo zavije: »Pa hvala za zdaj, saj pridem nazaj!« Dogodki terapevtski žogi ter ples. Na ta način smo povezali 24 udeležencev, starih od 52 do 80 let, in 63 prostovoljcev, dijakov 3. letnika naše gimnazije. Ker je bil odziv spet dober, tudi za prihodnje šolske leto načrtujemo izvedbe podobnih delavnic. Foto in tekst: Gimnazija Šentvid 14. 3. smo uspešno spravili pod streho zbor članov. Zbralo se nas je okoli 30. Poročila so bila bogata, saj je bilo dogajanje preteklega leta bogato in kulture polno. Za drugo leto apeliram tudi na ostale člane in simpatizerje društva, da se zbora udeležijo, saj lahko na tak način marsikatero stvar predebatiramo, zberemo utrinke in predloge za izboljšave dogodkov oz. delovanja društva. Za delovanje takega društva pa je pomemben prav vsak. Do drugega leta ... Andreja Bečan (podpredsednica društva) Foto: Simona Čarman