PoŠtno tckoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna štcvilka 20 st dink. Izhaja : vsako soboto in četr-tek popoldne. Stane za celo leto 15 L. „ pol kta 8 „ „ vetrt „ 4 „ 7m inozernstvo celo leto 35 L. Na naročila brez do- poslane naročninc se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kempcrle. št 3 V Gorki, v soboto 10. januarja 1925. letovui Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Ovlasl se računajo po dogovoru in se plačajo v naprcj. List izdaja konsorcij „GORIŠKE STRAŽE" Tisk Zadružnc tiskarne v Gorki Riva Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev, 5. — (prej Scuole). — 2V. s9lnton Sregorčič zlatomašnik. Jutri bo bral dr. Anton Gregorčič, vpok. prof, bogoslovja v Gorici, svoio zlato mašo. Goriški Slovenci se ob tej slovesni priliki z dolžno hvaležnostjo spominjajo slavljenca, saj dr. Gregor- čič spada med može, ki so le na red- ko posejani, ki zavzemajo v javnosti odlično, prvaško mesto in ki zapuste za sehoj trajne sledove svojega plo- donosnega delovanja. Čim ie dr. Gre- gorčič nastopil v Gorici svojo prvo službo, je bil izvoljen za tafnika teda- njegu politicnega društva »Sloge« in od tedaj se je njegova krepka oseb- nost in živa narava vedno bolj uve- Ijuvljala v prvih vrstah, ko jc šlo za pospeševanje naprcdka našega Uiul- stva. Tu ni mesta, da bi se izčrpno ocenil njegov vpliv in njcgovo neutrud- Uivo snovanje na raznih poljih na- rodovega kulturnega življenja. Pm- (iurimo naj le najznačilnejše poteze njegovega javnega vdejstvovanja. Dr. Gregorčič je zavzemal dolgo vrsto let vodilno mesto v nolitičnih borbah goriških Slovencev. Dolgolet- ni njihov zustopnik v dežclnem zboru in odboru v deželnem solskem svetu in v parlatnentu se je vsekdar vztraj- no potegoval za pravice in koristl svojega naroda. S svojimi ožjimi somišljeniki je u- stanovil v Gorici — in bil njih prvl predsednik — »Ljudsko posoiilnico«, »Centralno posojilnico« in »Goriško zvezo gospodarskih zadrug in dru- štev« — t. /. sedanjo »Zadružno zve- zo«. — Pomen in važnost teh denar- nih zavodov, ki se dandanes uspešno delujejo za naše gospodarstvo in za- družnistvo, je naši javnosti pač do- bro znan. Ustanovit je tekom let tri časopisc, ki naj bi obveščali in poučevali roja- ke o raznih važnih zadevah ter jih budili k napredku. S somišljeniki je ustanovil tmli »Narodno tiskarno«, »Narodno knjigarno« in »Goriško matico«. Zailnjim trcm zavodom ie dr. Gre- gorčič še dandanes predsednik. Nek- danjo čitalnično podružnico je preo- snoval v »Bralno in podporno dru- Štvo« s pravico okrajne bolniške bla- gajne. To društvo, ki \e bilo nekdaj zbiralisče in zavetišče delavskih, obrtnih in tudi drugih sloiev, obstoji še dandanes. Največje zasluge si je pa pridobil in največje uspehe je dosegel dr. Gre- gorčič na šolskem polju. Do njego- vega nastopa niso imeli mestni Slo- venci nolvne svoje sole in niihovi c- troci so se do tedaj rcdno poitalijar- čevali. Blstri Gregorčičev dull je ta- koj spoznal pomen sole v domačein jeziku in po njegovi pobudi in z nje- govim prizadevanjem se je otvoril I. 1883. 1. razred zasebne slov. Ijudske sole v Gorici. Iz tega skromnega za- cetka je pod njegovim spretnim in požrtvovalnim vodstvom nastala te- kom let ogromna stavba našega šol- stva v mestu. Zgradila so se 4 velika šolska poslopja, v kojih so imeli svo- je zavetišče otroški vrtci, Ijudske so- le, razne pripravljalne in obrtne sola in zadnja leta pred vojno tudi mozko slov. učiteljisče z vadnico. Čez 1000 naših otrok je vsako leto obiskovalo te sole. Dr. Gregorčič nam je priborit tudi slov. gimnazijo v Gorici in spra- vil ie omenjeno učiteljišče iz Koprc; scm. Njegove nudaljne načrte na šol- skem polju je prekrižala svetovna vojna. Dr. Gregorcic je imel svoje nasprot- nike tudi v domačem taboru. Vendar \ tudi ti, ki se v mnogocem niso z njiin strinjali, so mu morali in mu morajo priznati, da je moz bistrega duha, ne. sehičen poštctijak, ki \c . sv, je postalo nepotrebno sestavlja.ti še kakšno ob- tožbo. Ostala je odprta samo eno pot: da se sedaj ugotovi pred socjnijo kriv- da posameznih oseb. Zločini so se zgodili v ozračju, ka- terega. je ustvarila ta vlada. ki je pri- šla sama na krinilo Le potom nezako- nitosti in našilstev in se le s takimi sredstvi drži danes na poivršju. Družba zločincev je imela svoj se- dež zelo visoko, v blizini vlade ter med mogočnimi volilei parlamentarne večine. Nič ne ponnaga trditi, da so bili zločini »preveč bedasti«. kajiti to se da trditi o vseh zločinih, ki so bili pozneje odkriti. Sploh pa so vsi zloči- ni »bedosti«, zakaj le za kratek čas koristijo tistemu, ki jih izvrši. Gre za dokumente! Z ogorčenjem in j)onižanjem je či- tala dežela različne fašistovske do- kumente, iz katerih se spoznava, ka- ko so se organizirali zločini v pod'po- ro vlade in njegove stranke. Ti doku- menti imajo sami na sebi svojo velja- vo in to je priznala tudi vlada. ker je iidusila časopisje opozicije in prepre- čila. s tem objavljanje no^vih doku- mentov. Ni nobenega dvoma. da bi inoral tudi načelnik vlade, ko bi bil privatna oseba v sobodni drzavi, skrbeti danes za lastno obrambo, toda zelo slabo skrbi on za lastno zaščito, dokler o- stane na svojem mestu. ki mu daje tolike predpravice pred sodnijo. Po- polnoina nedopustno je, da je kdo po- klican za glavnega varuha postave, a da je istočasno osumljen. da sarn te postave krši in tepta. ia resinca uci üanes gioboKo v du- ši nciroda in zato smo mi moralno že zmagali in vlada se zaman sklieuje na silo. Nasilje lahko zadene posa- meznike in stranke, laliko uduši časo- pisje, zadušilo pa ne bo nikdar naro- da in njegovih stremljeni. Leto 1925. ni leto 1922. Vlada si domišlja, da bo rešila kri- zo in podvrgla italijansko ljudstvo zopet svojemu gospodstvu! Prazna domišljija! Ove dolgi leti faišistovske vlade, v katerih ni mogel dati fasi- zem ne sebi in ne Italiji mim in traj- nega ravnotežja, nista minnli zaman! Nihče ne more več izbrisati žalostnih dogodkov, v katerih je ljudstvo po- polnoma dozorelo. Leto 1925. ni več leto 1922. Rešitve ne bodo prinesle tudi nove volitve, s katerimi grozi sedanja vla- da. Volitve bi pomenile le novo nasilje in bi silovito poslabšale krizo. Nalo- ga opozicije ni še končana. priprav- iiati se je treba z odločnim in mirnim sreem na novo delo. Tako se glasi približno proglas o- pozicionalnih poslancev. Začenja se nova borba. V tem izpcljuje Mussolini prav od- ločno svoje načrte proti protivnikom fašizma. Dne 12. januarja se otvori zbornica in ena izmeel prvih stvari bo, da se sprejme nov volilni red. Vsc kaže, da bo Mussolini predložil parlumentu tudi državni proračun za leto 1925—26. tcr ga dal od svoje ve- čine hitro potrditi. Ko bo ime.1 prora- čun pod streho, bo lahko zaključil za- sedanje parlamenta ter vladal brez zbornice do novembra a.Ii decembra tega leta. V tem času bi se moral kon- čati Matteottijev proces, zakaj dokler ni ta nesrečni proces odstranjen s poti, se volitve ne morejo vršiti. Dru- gače bi postal umrli Matteotti pred- rnet volilne borbe in bi ta mrlič postal kakor bojna zastava za vse protifaši- stovske stranke. Mussolini mora to- rej zaključiti proces in nato bi se raz- pisale šele nove volitve. Kaj kujejo nasprotniki vlade? Opozicija se nahaja pred novim po- ložajern. Njena prva in glavna zahte- va je, da volitev ne vodi Mussolini. Tudi Matteottijev proces se ne smc vršiti pod vlado fašistov. Mussolini mora zato odstopiti in prepustiti o- blast drugim: to je poglavitni cilj opozicije. Zato morajo protifašistov- ski poslanci naj prej preprečiti Musso- liuiju, da vlada neovirano brez parla- menta celo leto do' decernbra. Kako naj to dosežejo? Nekateri so bili mnenja, da rnorajo vsi opozicionalni poslanci iti v parlament in postaviti tarn Mussolinija pod obtožbo. Drugi so svetovali, naj opozicionalni poslan- ci odložijo svoje mandate in izjavijo, da se njihove stranke ne bodo vdele- žile volitev, ako jih bo vodil Musso- lini. Po njihovem bi napravilo to tak ytis na kralja, da bi ne dovolil Musso- liniju volitev.-Opozicija se na vsak način pripravlja na uovo vrsto boja in zato ni izključeno, da pride v krat- kem do novih dogodkov. Nemške težave. Neinški narod ne more na noben način priti do svoje vlade. Dne 7. de- cembra so se vršile volitve v nemški državni zbor, danes smo 10. ianuarja in še vedno se ni sestavila v Berli- nu vlada. Vzrok je pomanjkanje enotne večine v parlamentu. Skupina kapitalistov in nacionalistov je skoro enako močna kakor socialisti, katoli- čani in demokratje. Največja stranka so socialni demokratje. ker imajo 131 porJ.anccv, -toda mr.lo «r^ni ^fovi'- ni so nemški nacionalisti. ki štejejo 111 poslancev. Ti dve vodilni skupini sta pa kakor ogenj in voda. Prva je demokratična, republikanska in so- cialna, druga je za cesarja, je kapita- listična in militaristična. Obe skupini sta moeni, a nobena ne more voditl sama države. Vsaka mora iskati za- veznikov, ako hoče vladati. V dobi prehoda. Nacionalisti sc lahko naslanjajo na fašiste, ki jih vodi Ludendorff, a teh je malo. Štejejo komaj 14 mož. Pri- bližujejo se jim tudi liberalci (v Nem- čiji se imenuje njih stranka Ljudska stranka), ki imajo 51 poslancev. To bi bili v berlinskem parlamentu edini mogoči zavezniki nacionalistov. To- da vsi skupaj ždruženi bi ne imeli še večine zbornice za seboj in zato je taka vlada nemogoča. Socialni demokratje, ki so dobili kot najmočnejša skupiua predsednl- ka parlamenta, se lahko naslanjaje na katoličane, katerih moč sestoji iz 69 poslancev. Računajo laliko tudi na 32 demokratov. Vsc tri stranke sku- paj bi bile zelo trdna skupina, a ven- dar ne bi iinele večine. Le ko bi se komuni-sti s svojimi 45 poslanci prl- klopili socialistom, katoličanom in de- mokratom, bi imela Nemčija vlado, ki se opira na zanesljivo parlainentar- no večino. Taka vlada bi bila velike važnosti za nemško ljudstvo. ker bi držala na uzdi kapitaliste in naciona- liste ter ščitila delavstvo ter revno prebivalstvo pred izkoriščanjem. Vse je odvisno od komunistov. Toda oni se za take stvari ne menijo, oni na- padajo kapitaliste ravnotako ostro ko socialiste in ne marajo podpirati ni- kogar. Vseh težav so krivi v veliki meri komunisti. Globlji vzrok tiči pa v tem, da živimo v času prehoda, ko ni kapitalizem več v stanu vladati držav, a je delovno ljudstvo še pre- sibko, da bi samo vzelo v roke vod- stvo družbe. To se vidi posebno očitno v Nem- čiji, in od tod vsa nestalnost vlad, večne krize in vedno nove volitve. Stran 2. »HORISKA STRATA« Naše šolsko vprašanje. S tistim dnem, ko je italijanska vlada zuprla prve slovenske sole, je postalo našo šolsko vprašanje živo ter pereče in ne prestane biti dotlej, dokler ne bo rešeno v smislu šolske- ga programa naše politične organiza- die, katcri program odgovarja po- vsem kulturnim potrebum slovenske - ga Ijudstva. V prvih povojnih letih se ie reševa- lo šolsko vprašanje tako, da so pone- kod posumezni oblastniki. častniki, komisarji, podprcfekti na svojo pest ukinjevali naše sole. Drugod, posebno v Istri. so zaseb- niki z nusiljcm iztirali naše učitelje, zaprli sole in jih v kratkem zopet od- prli z laškim učnim iezikom. Zopet drugod so ohlcistva udtelje odstavljala, tako da so ostala mesta prazna. Na zahtevo slovenskih in hr- vatskih staršev, naj se otvoriio sole, so oblastva z »obžalovanjem« ugotav- Ijala, dci ne morejo ustreči. her manj- kajo slovanski učitelii. Ta način reševanja se je vršil do nastopa fašistovske vlade. V novi vladi so imeli veliko besedo Giunta, tržaški ter istrski laski nacionalisti in Videmci Njiin to počasno rcševa- nje slovanskega šolskega vprašanjo nikakor ni bilo pogodu, zato so se gospodje v Rimu — na nasvet in prt- tisk zgoraj omenjenih fašistovskih i prvakov — odločili za krepkejso ak- cijo, ki ie našla svoj izraz v nrosluli Gentilejevi šolski reformi. Sklenjeno je bilo, da se popolno oduravijo vse hrvatske in slovenske sole v Italiji ter uvede v sole sumo italijanski uč- ni jezik. Vsa italijanska javnost ie sla mimo tega dejstva. Nihče se ni razburjat razen slovanskega in hrvutskega Uudstva ter njegovih glasil. ki pa so za vso Italijo zapečatena knjiga. i Protesti našili staršev in interpcla- cije naših poslancev so ostale v ita- lijanski javnosti neznane in tako smo Slovani v Italiii doživljali svoio šol- sko tragedijo ob nerazumliivi brcz- brižnosti, ter popolnem molku vse ita- lijanske javnosti. ¦ 19. december 1924. je prinesel velik preobrat. Posl. Besednjak ie v rim-' skein parlamentu v eelournem govoru prvi v globoko zasnovanem govoru razpravljal o Gentilejevi reformi ter načel vprasanje o slovanskem šol~ stvu v Italiji. Mussolini sam jc ves čas govoru z izredno pozornostjo sledil izvaja- njern govornika, kar je v rimski zbor- nici velika redkost, šolski minister Casati je ne premie no poslusal govor- nikii, vsi zbranl poslanci so pazno po- slušali in ko je par poslancev mesto- ma motilo govornika z medklid, so poslanci s solskim ministrom Ca- satijem zahtevali mir, da In mogli ne- moteno poslusati besedo hrvatskega in slovenskega miroda, ki je govoril po ustih svojega zastojmika. Po dovrsenem govoru se je usula cela gruca italijanskih poslancev oko- li govornika in ga^ obsinala z vpraša- nji in z informacijiuni. Iz tell vpra- šanj je bilo razvidno, da vsai štiri pe- tine poslancev italijanskega naroda i sptoh niso vedele, kaj se je Slovanom zgodilo in da velika večina laskih par- lamcntarcev nima niti pojma o stra- sni tragediji, ki jo dozivlia hrvatski in sloven ski narod v Italiii. Italijan- ski parlament vobče ni vedcl. da ob- stoji neko slovansko šolsko vprasa- nje v državi. Poslanec Besednjak je zaoral ledino. Nele italijanski parla- ment, marveč tudi siroka in odlocilna italijanska javnost je postala ob na- šem vprašanju pozorna. 0 tern pa prihodnjie. DNEVNE VEST Ponavtjamo! Leto 1924 je minulo. Z njim je po- šla tudi Vaša narocnina za »G. Stra- zo«. Upamo, gotovi smo. da Vain za ta denar ni bilo zal. Kljub temii smo Vom za to hvaležni. ker niste s tern koristili le sebi, ampak skupni stvari nasega Ijudstva. Zgodovina. Vaši o- troci bah znali to povedati! Leto 1925 je pred nami. Zonet Vas vabimo, da narocite ljubo Vain »G. Stražo«. Ostala Vain bo, kar je bila. Velika večina je že plačala naroč- nino za 1925. Tudi novih narocnikov je lepo število. A niso še vsi. Mnogi nimajo denarja, ne morejo. Ti naj se združijo skupaj po dva, trije. Morda pojde. Drugi niso še utegnili, odlaša- jo. Vse te prosimo naj to storijo dm prej, najkasneje pa do 15. januarja, če hoeejo imeti vse številke lista. \ KER SO FINANCE »STRAŽE« TEtAVNE, SMO PRISILJENi S 15. JANUARJEM 1925 USTAV1TI LIST VSEM ONIM, KI DO TAKRAT NE PLAČAJO NAROČNINE. Ne zabite, da KDOR PLAČA do takrat (15. 1.) 15 LIR za 1925 DOBI ZASTONJ še GORIŠKO PRATIKO. NA DELO ZA VAŠO »GORIŠKO STRAŽO«! _____ Uprava. Kaj piše glasilo primorskega uči- teljstva o govoru posl. Besednjaka ? Zadnji »Učiteljski list« je priobčil o nastopu našega poslanca nastopno sodbo: »Poslanec dr. Besednjak je imel v državnem zboru daljši govor o šol- skcin vprašanju pri nas. Odločno je nastopil za poteptano načelo, da se pouk vrši v muterinem jeziku. Zbudil je mnogo pozornosti in še več odpora pri ljndeh, ki so odgovorni za hakati- stično Oentilejevo reformo naših o- snovnih sol. Z nastopom posl. dr. Bescdnjaka se je prenesla borba za solo tudi . v zbornico, kjer najbrže ne preneha, dokler se ne stnnoglavijo Gentileje- vi nepedagoški eksperimenti, s kate- rimi se je možu posrečilo ustvariti »so'lsko vprasanje«. Postalo jc, po za- slugi pregorečih reformatorjev, eno glavnih vprašanj slovenskega prebi- valstva v deželi, kcr reže živo v me- so vseh slojev, brez razlike strank In nazorov. Zato tudi ne bo zginilo z dnevnega reda. Poslanec Besednjak ni omenjal preganjanja slov. učiteljstva v hi!. Krajini. Tudi to bi bilo potrebno, zato upanio', da pride še na vrsto v zbor- nici«. Preganjanje slov. učiteljstva je res prevažna stvar, toda ni spadalo v okvir Besednjakovega govora, ker je bil ta po sporazumu s poslancem Tinzlom čisto načelncga značaja. Si- cer se bo pa kmalu nudila priliku, da se tudi o tern spregovori od'locna be- scdn. Uvotavliamo! Tržaški »Piccolo« od 9. t. m. pri- naša daljsi clanek o sporu med pri- morskimi Jugoslovani ter skuša svo- je trditve podkrepiti z razgovorom, ki ga je baje imel njegov poročevalec z odlično osebnostjo goriške politic- ne smeri. Ugotavljamo. da se ni vršil noben razgovor »Piccolovega« za- stopnika s kakim ODGOVORNIM zastopnikom naše struje. »Piccolo- vo« porodlo, na katero ni vredno odgovarjati, je oavidno izliv bujne domišljije, ki hoce vzbuditi pozor- nost. Mi tak nadn časnikarskih po- rodl odločno odklanjamo in obso- jamo. _____ Gospodinjski tečaj v zavodu < Šolskih sester v Tomaju. Z rnesecern februarjem se otvori v imenovanern zavodu nov petmesečni gospodinjski tečaj. Prošnjo za spre- jem, katerim je priložiti krstni list, zdravstveno spričevalo in zadnje šol- sko spričevalo', naj se poslje na vod- stvo zavoda najkasneje do 25. janua- rja t. 1. Mesečnina znaša 150 lir, vpi- snina 50 lir. Podrobnejša poročila se dobe odi vodstva ustmeno ali pismeno. Napredek.1 Glasilo istrskega Ijudstva »Pučki prijatelj« je zopet začel izdajati go- spodarsko prilogo »Razumni gospo- dar«. Ko je bil še v Pazinu se je ta priloga vsem Istranorn izredno pri- ljnbila. Ko je list postal begunec, so to prepotrebno prilogo ukinili. Na- ročniki bodo lahko veseli. ker bodo iineli koncern leta eel snopič lepe gospodarske knjige pred seboj. Tečaj Kmetsko- delavske zveze v Gorici. Kmetsko-delavska zveza v Gorici priredi za svečnico socialno-politični tečaj, Za temj so obljubili svoje sodelo- vanje najboljši predavatelii. Skupine K. D. Z. naj posljejo na ta tečaj svüje najboljše člane. Pozivlja- mo posebno one moze in fante, da se udelezijo tega tecaja, ki so bili pri prvih dveh tečajih K. D. Z. Tecaj se bo zacel v soboto due 31. januarja popoldne in bo trajal v nede- Ijo in v pondeljek 1. in 2. februarja 1925. Natančen program priobdmo po- zneje. Kdor bi se hotel vdeležiti tega va- žncga tečaja, naj prijavi svojo pro- snjo najpozneje do 20. januarja na sledcči na slov: Taništvo Kmetsko- delavske zveze, Gorica. Via Mame- li 5. Tajnistvo bo poskrbelo za ceno lira no in ceno prenodšče. TAJNISTVO. « Italijansko-jugoslovanska pogajanja. Sredi tega meseca se bodo zopet sešli v Benetkali italijanski in jugo- slovanski od*poslanci, da se končno pomenijo o še nerešenih vprašanjih glede Reke. Treba se je še pogoditi radi pristanišča in železniških pristoj- bin. No, pa se bodo gospodje diplo- matje po par večerjah že sporazume- li, saj sta Italija in Jugoslavia zdaj vneti prijateljici. | Kar na čez! V Jugoslaviji je taka natvada, da vladne stranke vse voditelje drugih neljubih strank kratkornalo polove in vtaknejo v luknjo. O preganjanju Ra- dičeve stranke smo že pisali. Zdaj je na vrsti stranka madzarske narodme rnanjšine v Baranji in Vojvodini. U- rednik subotiškega madžarskega lista »Mirlap« je povedal, da je dobival od državnega upravitelja na Madžar- skein precejšnje svote. da hi rovaril proti državi. Ta ovadba je bila zado- sti, da so oblastva aretirala vse vo- ditelje madzarske stranke. Slični u- krepi se pripravljajo menda tudi pro- ti drugim opozicionalnim strankam. Možna je še cna pot: vlada naj kar volivce »razpusti«, da ne bodo mogli izvoliti poslancev po svoji misli. Redek slučaj v političnem živ- Ijenju. Novoimenoyani minister za jav- ua dela, Giuriati ni položil še niti po- slauske prisege, ker je bil doslej v južni Ameriki. To je redek slučaj v italijanskem parlamentarneni življc- nju, da bi kdo prej položil prisego kot minister, potem šele kot poslanec. Izmed izvoljenih poslancev ostane le še De Nicola, bivši zbornični pred- sednik, ki ni še položil prisege. Iz prvih dni naše celine, I);'jidaii/es se mnogo1 piše in bore o vseh mogočih delih sveta. Imamo spi • se o Ameriki in Ainerikancilu izšle so kiijige o Avstraliji in nje otokih, opi- sani so nam že Kitajci in Japonci, le o našem delu sveta, Evropi, se v na- šem jeziku težko dobi kaka celotna knjiga. Letošnji koledar goriške Mo- horjeve družbe je prinesel statistične podatke o prebivalstvu in velikosti posamcznih evropskih držav: vendar tak pregled ne nudi bravcu dovolj jasne slike, o zemlji, ki je, če ne mati, pa vsaj kraljica vseh zemeljskih de- lov v vsakršnem oziru. V par odstav- kih se kajpak ne bo dalo vsega po- vedati, vendar nckodiko pokramljati se že da o zanimivostih in tajnostih odkrivanja Evrope. 2e dolgo prej, ko so narodi pred Kristusom poznali obseg naše žemlje, so že razlikovali dva dela sveta. Nad enim solnce vzhaja, to je Azija (v tej besedi tiči asirski koren acu, kar po- meni solnčni vzhod); na drugi strani je pa solnčni zaton in je tarn tema, ta kontinent se pa zove Cvropa (izpelja- I no od asirskega korena irib ali ereb, grško erebos, kar ponieni tema. Iz e- reb, je potem nastalo ime Kvropa). V novejših časih so se pa gcografi za- oeli pričkati, če je sploh Evropa kon- tinent zase; trdijo, da je pravzaprav le polok zemeljskega delu. Azije. Vendar se pa bo vedno štelo Evropo samo zase že zaradi njenega visoko- raz.vitega kulturnega življenja. Prvi narod, ki jc prišel z našo ina- terjo, Evropo v bližji stik, so bili Fe- ničani prebivalci današnje sirijskc o- bali na vzhodnem koncu Sredozem- skega morja. Oni so tudi naš konti- ' nent krstili. Na svojih trgovskih po- tovanjih so se držali le obali ter usta- navljali svoja skladišča. Prijadrali so do današnje Gibraltarske ožine, kjer so si domnevali dolgo časa. skrajno me jo sveta. Onkrai lierkulo- vili stcbrov (vrata v neznan svet) se pa razliva brezbrežno valovje Oce- ana (feniška beseda). Šelc čez dolgo let so si upali pluti skozi ožino in za- okreniti proti severu. Najsevernejša točka do koder so Feničani prišli, je Baltiška obal. Odtod so tovorili pre- ko srednje Evrope strjeno drevesno stnolo (jantar), po morju pa s Kasi- teridskih otokov (na jugu britanskega otocja) baker. Za Feničani so skuša- I li razgrniti obličje Evrope Kartažani. Pa niso dalje prodrli kot do podnožja Pirenej na Španskem. Imena Bar- celona, Kartagena na Španskem so še iz te kartažanske dobe v3. sto- I letju pr. Kr. Grški junaki, Argonavti so pa šli proti sevcrovzhodu in od- krili zlato deželo Kolhido ob Crn-em morju, nekje okoli današnjega polo- toka Krima. Perzijski krali Darij je 1. 515. pr. Kr. na bojnem pohodu proti Skitom odkril južnoruske pla- njave. Opisal je ta del Evrope grški geograf Herodot okoli 1. 430. Najzna- iTietiitejši izmed vseh ' raziskovalcev tedanjega časa pa je bil Pvteas iz . Masilije (danes Marseille na južnem Francoskem). Ta mož je kljub gro- snim pošastim, ki so po innenju te- danjega sveta brodile po Oceanu, plul okoli Anglije in prišel na današ- njo severonemško obal. Največ zaslug za spoznavanje Ev- rope so si pridobili pa Rimljani. Na boinih poliodih so rimske legije po- nesle svoje orle daleč gori proti se- veru. Po bitki pri Noreji 1. 113. pr. Kr. (na Koroškem) so prišli Rimljani pre- ko Alp in odkrili Panonijo (današnjo Ogrsko). Julij Cezar je prodrl v da- našnjo Švico in Nemčijo, preplul preliv med Anglijo in Franciio ter je poslal domov opise j'uzne Angleške do Londona. Pod carovanjein Augu- stovim so se osvojevanja in odkritja v Evropi nadaljevala. Druz in Tiberij sta deset let pred Kristusovim roj- stvom prišla do severonemske nižine in do Labe. Ko je za .150 let pozneje bila osvojena še današnja Vlaška in Moldavija, so se osvajanja in odkrit- ja Evrope za dolgo dobo prekinila. Tcdanji svet ni potemtakem še nič vcdel o Skandinaviji in prostranih ruskih nižinah. V zgodnicin srednjem veku so bi- li predvscin misijonarji tisti. ki so prodirali v se neznane kraje. Sv. An- sgar (t ttb2) je na svojih misijonskih potovanjih dosegel že Upsalo na ju- žnem Švedskem. Nortnani, prebival- ci na obrežiu Skandinavskega pol- otoka so nadaljevali z odkritji na se- v^eru Rvrope. Norman Ottar ie že 1. 880. plul mi mo najsevernejše točke Evroixj in krmaril po Belem morju; on je odkril severno rusko obal v Ledenem morju v okolici Perma. >OORISKA STRATA« Stran 3. Naročnikom „Našega čolniča". Vseni starim in novim naročnikom »Našega Čolniča« sporočamo. da se ie premestila tiprava iz Zadružne ti- skarne (Vrh Placute) v ulico Mameli 5-1» (kjer je uprava »Qor. Straže«). Dokazi. Oblastva so aretirala voditelja hr- vatskega ljudstva na podlagi nekih Jistin. Te so fotografirane v raznih časopisih; so pa take, da ni na njih ttiogoče niti ene besedice razbrati. Pod tistimi sivirni lisami pa sto.ii: Cvo, bravci, dokazov za veleizdajo. Kajpak, dokazi, črno na belem, so vedno neovržni. Svoboda tiska. Qlasilo tirolskih Nenicev »Der Landsmann« z dne 9. t. m. prinaša u- kaz podprefekta v Bocnu, da se mo- '"ajo vsi časopisi podvreči predcen- zuri. To se pravi: list mora najprvo na policijo, kjer ga pregledajo in na- to izdajo dovoljenje, če sme iziti ali ne. Svoboda tiska je res vsak dan večja. Prireditev v Idriji. Pogrebno društvo sv. Jozela v »driji priredi dne 18. t. m. ob 10h do- PUdne svoj redni občni zbor v dvo r-ini gosp. Didiča. Tekma brez tekmovalcev. V New Yorku je šinila nekateriin ni|)dnim trgovcem v glavo brihtna [nisei, da bodo priredili tekmo ženske tepotc. Najlepše pri stvari je pa to, da se smejo te tekme udeležiti le ženske od petdeset let naprej. Najbrže bo pa je rnalo kandidatinj. ali celo nobena, ker ne bo hotela nobena javno doka- z&ti koliko jib že ima na križu. Anglija se vrača v naročje kato- liške cerkve. Doslcj so uradne statistike navaja- 'e med 40 milijoni prebivalcev Anglije 2 milijona katoličanov. Dva stati- stika sta pa na podlagi uradnili spi- soy ugotovila, da je to število precej vjšje. Cenita jili na 5 milijonov. V pr- vih desetih mesecih lanskega leta je Prestopilo v katoliško vero 70.000 o- seb. Med tenii so možje na najodlič- {jejših mestih. Morda ni več daleč °as, ko se bo večina Anglije zopet yrnila k veri syojih očetov, ki jo je fapustila prisiljena po samopašnostl "alja Hcnrika VI. Kaj pišejo veiiki italijanski dnevniki? Te dni je bilo za urednike res hu- do; naj so postavili besedo tako ali tako, oblastnikom ni prav padla. Mi- lanska »Qiustizia« je v eni zadnjih ^tevilk prinesla same oglase. Nek drug list le debelo tiskane naslovc. Pa tudi to že ni več bilo po postavi. Po Petdnevnem prostovoljnem molku je . r'iTiski dnevnik »Mondo« spet izšcl. Priobčil je pa le, kako so izpadle bo- zičnice za revne otroke, koliko jabolk so razdelili med nje in podobno. Vse- kakor sila važne stvari. Nekaj neveselega za lovce. Ker se je razširila italijanska zako- nodaja tudi na nove pokrajine, je v času od 1. januarja do 15. avgusta prepovedan vsak lov v obmejnih krajih. Kak zajček bo pa morda tudi med tern prisilnim premirjem med lovci in zverjadjo še zginil v malho. Pristni „aristokratje". Po zatrjevanju nekega pariškega lista niniajo plave krvi grofje, baroni in podobne pasme, ampak cigani. To- da to niso tisti cigani. ki se klatijo po naših krajih umazani in raztrga- ni, ampak potomci starih, bogatih rodovin, 4ki so živele morda preti petsto in še več leti. Takih rodbin jc na Francoskem le še kakih osem, v vsej Angliji le šest, na Španskem pa dvanajst. O blažena rtaivnost! .ludovski tržaški »Piccolo«, ki je nienjal še ob vsaki vladi svoje perje, bi Slovence v svoji gorečnosti najra- je spravil kar s površja zemlje. Slo- venska imena on dosledno paei. V neki notici piše, da je jugoslovanski kraljevski par prispel iz Pariza na Feldes. Ugibali smo. če ni to kje gori na Bavarskem. Potem smo pa le do- gnali, da je to naš goreniski Bled. Iz nemškega Veldes so naredili Feldes, samo, da ni bilo treba zapisati: Bled. Res, čuden način političnega boja. Kino na parnikih. Tržaška paroplovna družba »Lloyd« je uvedla z lctošnjim letorn na veli- kih prekomorskih parnikih nekaj no- vega. Vsak večer lahko posetijo pot- niki kinematograf, ki se nahaja stal- no na parniku. Tako si lx> gospoda krajšala čas, če se bo vseh drugih za- bav že naveličala. Albanski begunci. Qoriski ma.gistrat nam poroča: Na podlagi odloka tukajšnje pod- prefekture z d!ne 28. dec. 1. 1. se mora- jo vsi potniki, ki pridejo iz Albanije podvreči zdravniški preiskavi. Občin- stvo naj opozori vse take potnike, da se zglasijo na zdravstvenem uradu (Ufficio d'Igiene), Via Mazzini 7-1. Nič več nočejo čakati. Angleški dolžniki se kar nočejozga- niti. Se shajajo na zborovanja, pa se vrte krog vprašanja vojnih dolgov; odločne besede pa nihče ne izreče. Zdaj pa je povzdignila svoj glas »Zve- za britanskih trgovskih zbornic«, ki v ostrem tonu zaliteva, naj vlada brez prizanašanja izterja vse dolgove. Še bodo diplomati zborovali, še! Papir iz morske trave. Na Jhponskem so zadnje case za- čeli izdelovati snov za papir iz mor- skih alg (neka vrsta morske trave). Ti drzni morski ljudje so se spustili J^elo gori do Islandije. Vsa njih od- kritja je popisal angleški kralj Alfred yeliki (ok. 900) in seznanil tedanje izobražene Ijudi z njim. Tudi na vz- liodu se je vedno bolj jasnilo. Sveta brata Ciril in Mctod sta prišla med severne Slovane. Onezdno in Krakovo sta postala središče krščanstva. Be- neški in genoveški trgovci so že o- koli 1. 1260 obiskali oibali Crnega mo- rja. Nemška trgovska družba lianza ie ob istern času že prekupčevala z ruskimi trgovci v >Jovgorodu, na ovedskem in Norveškein. Tako se je znani del Evrope raztegnil precej bolj proti severu, nekako do Petro- grada. Do XV. stoletja imamo pa le po- ''očila posameznih raziskovalcev. Ne malo se jc med temi proslavil tudi Kranjec 2iga Herbcrstein, ki je pre- Potoval kot astrijski poslanik skoro vso južno in srednjo Rusijo. Anirlcz Jekinson je pa plul po Volgi in od- krival kraje ob njcnih bregovih. Vse te pridobitve in geografski podatki Pa še niso bili nikjer zbrani. čeprav Je ob koncu XVI. stoletja bila Evro- pa po vecini znana. Tudi doibrih geo- grafskih kart še ni bilo, Eno izmed prvih je narisal grški zeinljepisec Ptolemej. Na njej je Evropa včrtana je kot dolg, pravokoten pas, ki se le na eni strani spaja z Azijo. V XVI. stoletju pa je Nizozemec Mercator narisal prvo karto o vsei Evropi. Vendar je bila še zelo pomanjkljiva. ^ele čez dobrih 100 let pozneje so Francozi dali boljšo fotografijo Ev- rope, ki si je tedaj že morala popol- noma sneti kopreno raz obraz. Pred kakimi 80 leti pa je začela vsaka dr- žva na svojo1 pest preiskovati svoje dežele. Menda ni več v Evropi razen kakih divjih vrhov na Španskem in kje na Skandinaviji, pedi kamor ne bi še stopila človeška noga. Dolga stoletja so, kakor vidimo pretekla, predno so ljudje spoznali samo lice naše Evrope. Koliko jili pa šele bo, preden bo človeško oko str- melo nad vsemi tajnami, ki se se skrivajo prirodi. Pri takih-le premiš- Ijevanjih šele človek spozna. kako drobno peščeno zrno je on v primeri z vesoljstvom! R.B. Tak papir je posebno dbber za ciga- retni papir. Upajo, d'a se bo vsa pa- pirna industrija ob Sredozemskem morju silno razmahnila, ker je v tern inorju posebno dosti teh trav. Papirni dežni plašči. Slišali smo že o papirnih oblekah, a da bi vzdržal papir mokroto, tega pa ne. Pa je v resnici tako. V Ame- riki so zadnje case začeli izdelovati dežne plašče iz impregniranega (s kako mastno tekočino prepojenega) papirja. So neki zelo lični in trpežni. Še malo in bonio inieli še hiše iz pa- pirja Se mu ne da žilica miru. Nemško časopisje poroča, da pri- j pravlja znani monarhistični general Wrangel noivo ofenzivo proti Rusiji. Namen nove bratomorne vojne naj bi bil, vzpostava velikega kneza Nikola- ja Nikolajeviča na ruski carski pre- stol. General je že mobiliziral svoje zveste po Balkanu. Po^dpirale ga bo- do tudi Francija, Poljska. čc^ka in Jugoslavia. Spet bodo davkopbčc- valci dajali denar za vrtoglavosti sla- vohlepncga generala, ki ga porivajo naprej gotovi denarni mogotci. Listnica uredništva. O. H., Tolmin: Zadcva preveč nsebna, zato nc spada v list. Prosmn za ka'ksiio druuo poročilo. Darovi. Za Alojzijevišče: Neimcnovana v^ospoda iz Scmpolaja vsak po 20 L. Srcm hvala! GOSPODARSTVO. Briške češplje. Ta prevažni pridelek našili )5rd je po vojni še precej zanemarjen. Vse- ktikor pa bi bilo treba odpoiiioc' pre- velikemu opuščanju in zanemarjanju lupljenja češpelj. Naše češplje, na trgu znane pod irnenom »Qoriske če- šplje« uživajo dokaj slovesa; poseb- no nemška mesta Monakovo. Draž- dane in Berlin povprašujejo po> njih; pa tudi Praga se je lansko leto pre- cej zanimala zanje. To so hoteli iz- rabiti nekateri trgovci v Bosni; na- jeli so si ljudi iz Brd in jih poslali v Bosno, da tarn naučijo ljudi lupljenja in sušenja čcšpelj ali uspeha niso i- meli, ker trg zahteva da pride blago naravnost iz (lorice. Tudi vrsta naših češpelj je nekaj posebnega; odlikuje- jo se po velikosti in okusu. Lupljenje in sušenje pa po svojem posebnem, o- j kusu povzročenem po fermentaeiji. Vsega tega pa bosanske češplje ni- majo. Ravno te posebnosti in poleg tega majhen pridelek so poivzdignile | naše blago do specialitete. Da se odponiore našim ljudem v Brdih, treba kolikor mogoče dosti na- saditi in vztrajno gojiti. Priporočljiva bi bila nekaka industrializacija. Treba je, da se strokovnjaki na tem polju malo bolj poprimejo dela in gredo na roko kmetu-sadjerejcu. Zadružna or- ganizacija bi pod sposobno roko na polju sadjereje lahko dosti doprine- sla, posebno še seda.i, ko nase vino ne gre oziroma trg ni še dobro preiskan. Kakor današnji položaj kaže Ix) itak mnogo vinogradbv, ki so> nastali v predvojni dobi na jako neprikladnih mestih, moralo izginiti in nadomestiti jih bo morala dniga kultura. Na inc- sto vinogradov naj nastopi sadjereja in le ta samo v izbranih in posebnili vrstah sadja, prikladnih za naše kra- je. Da se to doseže je pa treba skup- nega nastopa kmetov potom zadruge. Močna in zdrava zad'aiga je verna predstraža naše osamosvojitve in le ona je v stanu kljubovati težki nalo- gi boljše gospüdarske usmerjenostl našega kineta. A ne samo to. Kaj po- maga velik in lep pridelek. ako pa kmet dobi le drobtinico za svoj trud? Brici še dobro vedo. kako so naši goriški trgovci-izvozničarji hoteli po- kupiti 2 do 3 mesece pred letino ves pridelek čcšpelj. Zakaj? Radi tega ker so si obetali velik in mästen do- biček, ki so ga tudi potem imeli. Za- služili so tudi do 100% čistega do- bička. Zato pa, kmetje, organizirajte se v sadjerejski zadrugi. Potom svoje lastne organizacije stopitc v zvezo s trgo'veem v tujini. Le na ta način se vain bo trad izplačal. Italijanska razstava v Ameriki. Italijanski trgovski krogi se poga- jajo s trgovsko zbornico s New Jor- ku, da bi priredili letošnjo pomlad razstavo in semenj italijanskili indu- strijskih izdelkov. Italijanska indu- trija se zelo boji tekmečev v sosednih državah, posebno v Franciji. zato hiti, d!a si osvoji tržišča. Železna in jeklena industrija Jugoslavija je zelo bogata na želez- nili rudah. Srbija in Bosna imata po~ sebno obšima rudišča železne rude prve kakovosti. Surovine pa mora izvažati v Češhoslovaško in Italijo, ker ima Jugoslavija doma premalo razvito to panogo industrije. Vsega skti'paj je kakih sedem večjih središč železnega in jeklenega tvomištva. Med te spadajo tudi Jesenice v Slo- veniji. Koliko vina je pridetala Italija? V preteklem letu je dala trgatev po vsej Italiji nekaj preko 41 milijo- nov hektolitrov vina. Lira in dinar. 2e precej časa se opaža, da stoji dinar na inozemskih borzah vedno na isti višini. Lira pa že nekaj dni sem stalno pada. Trgovske konjun- kture za jugoslovanske trgovce so zdaj zelo ugodne. Za 1 liro se dobi zdaj povprek 2.50 — 2.80 dinarja. Notranje razmere vplivajo razun trdne podlage v na rodn em premože- nju silno na dobro ali slabo veljavo valute. Socialni vestnik. Francoski socialni pro- blem. Veekrat bercmo po čašopisih. du je bila ta ali ona družina na franco- skem odlikovana, ker je imela pet ali vec otrok. Jasno jc, da je vlada v skr- beh, ker se stevilo iruncoskega naro- da vedno manjsa. N a grade za veliko število otrok pa niso nekaj novega v Franciji. le 1. 1667, za Colbertove- ga ministrovunja, je izsel tak zakon; znamenje, da so ze v tisti dobi začeli porodi nazudovati. Vzrok ocividnemu nazadovanju francoskega naroda pa ni skrit v Bog- zna kake globine. Fizioloska (telesna) konstitucija ne igra tu odločilne vlo- ge; Francozi v sever ni Ameriki se silno naglo mnoze. Prej pridejo v po- štev zgodovinsko-socialni vzroki, ki so razkrojili druzino, prvotno celico vse človeske družbe. Nauk o samo- voljnem omejevunju spocetja je k te- mu glavno doprinesel. V Franciji se dated naokrog ne do- be dnizine, ki bi imcle vec kot enega ali dva otroka, Pomanjkanje pravega verskega cuta in zelja francoskega ženstva po lagodnem in udobnem ziv- ijenju pa še dohite, kar zamudi mal- tuzijanski nauk. Heda in slab mate- rialni polozaj tudi ne igrata velike vloge. Pred vojno jc imelo 445 oseb iz poliličnih, umetniških in pisatelj- skih krogov, torei izobraženih stunov, skupno le 575 otrok! Danes ie pa še slabše. Socologi in stasis tiki prouču- jejo to vprasanje ze vec let. Zdaj se zbirajo po vsej državi društva. ki pro- povedujejo, da bo francoski narod iz- umrl cez par desetletij, če bo število rojstev tako majhno. Je njihov strafi iipravičen? Nekoliko številk: pred iz- bruhotn vojne ie stela Francija 4J,476.272 prebivlcev, po vojni pa z Alzacijo in Loreno vred kar 2 milijo- na manj. Nemčija ob phbližno istih vojnih izgubah na prebivalstvu in skoro enakem povrsiu dezele, steje danes 62 milijonov ljudi. Če bo šlo v tej smeri dalje bo čez 25 let na Fran- coskem padlo število prebivalstva na 30 milijonov. Da Francozi nazaduje- St run A. »GORIŠKA ST.KA2A« jo dokazujejo tiuli številke. koliko prebivalcev pride na en kvadratni ki- lometer. Vsako U'to, sieer za mulo, a stalno manj. Druge drzave mori vprašanje na- raščanja prebivahtva; morajo, kakor na primer Italija, iskati zemlje, ka- mor hi mipeljale tok svoiih izseljen- rev, francoske državnike in Sociologe pa skrbi propadunie rojstev. Ta po- vršen vpogled v to prevažno vpraša- nje podyci vsakogar da. ko je načeta prvu stanicu družbe, druzina. je ves narod na poti propudanja. Kaj je novega na deželi? Iz Šempasa. Due 4. jan. srno praznovali pri nas nasega fa mega patron a s precej ve- liko slovesnostjo. Pritrkovanje na našili lepili zvonovih nas je precej povzd'ignilo, a cerkveno petje pa ne toliko! Mislili pa smo. da nain bodo Osečani napravili večji užitek na sv. tri kralje, ker mi nisrno imeli druge sv. maze dorna. A kako smo se začu- dili? Ko je pristopil gospod k oltarju, so orglje molčale in ni bilo slišati 110- benega petja; celo po sv. maši ni bi- lo blagoslova, ker se ni oglasil noben glas na koru. Radovedni smo po- praševali, kaj je temu vzrok. Zvedc- li smo, da noče starešinstvo povišati organistu njegove že itak malenkost- ne place! Osečani so nam pravili, da so sedanji velmožjc na županstvu pred volitvaini obljubovali, da kadar pridejo oni na krmilo. bo najlepši red in vzor »komuna«. Sedaii se pa vidi, da je ravno* narobe. Domov gre- de smo izvedeli v gostilni »pod hri- bom«, da so si na novo leto razni žu- panski kandidatje čestitali na dosedaj nenavadni način — s klofutami! E- den izmed treh kraljev je nosil nekaj Časa zavezano roko! Pozneje pa smo izvedeli, da je bodoči »vitovski žu- pan« nekega moža in njegovega sina rnoeno potolkel, za kar bo moral pre- cej globoko poseči v svoj žep. Misii- rno pa. da so Osečnni in Vitovci žc \ tolikanj pametni, da si ne bodo ;j|.ili takih zastoipnikov v občinsko stare- šinstvo, od katerih bi Iahko kateri- krat v občinski pisarni prejemaü take pozdrave. Svetujemo pa oseškim kot tudi šempaskim občin-arjem, naj nio- lijo vsek večer po ror/nemvencu še en očenaš in češčeno-Marijo, da bi jih Bog obvaroval pred komu/HStič- ni.iii poglavarji! Iz Oseka. Dne 5. t. m. zjutraj je umrl Andrej Ličen, star 68 let. Zvečer istega dne je umrla v Vitovljah Frančiška Ma- rinčič, mati iz znane in ugledne Mari- nove hiše. Zanimivo je, da sta bila oba pokojna rojena isti dan in v istem me- secu, samo da prvi 10 let preje. An- drej Ličen je bil rojen dne 2. decem- bra 1856. iz ugledne Topčeve hiše. S pridnostjo in varčnostjo si je pridobil skupno s svojo dobro gospodinjo majhno premoženje. Zapustil je 7 otrok več ali manj preskrbljenih. Frančiška Marinčič pa je bila rojena 2. decem- bra 1866. ter je dopolnila"58 let. Njen mož je umrl pred 1 letom. Pokojnica je večkrat pravila, da pojde ob letuza njim, kar se je tudi zgodilo. Poznana je bila daleč na okoli vsled svoje prid- nosti in darežljivosti; vsi reveži jo bodo močno pogrešali. ...... Prvega smo po- kopali na sv. tri kralje pop., drugo pa 7. t. m. in sicer oba ob obilni vde- ležbi sorodnikov in znancev. Bog daj obema zasluženi pokoj! Obema dru- žinama pa naše odkritosrčno sožalje! Čezsoča. Kedäj bo že enkrat vojne konec. Se namree pokajo granate in žal. da ne zastonj. Tak pok se je slišal v nedeljo, dne 4. t. in. podnoč tudi pri nas in zahteval svojo žrtev. — Solski otroci so se šli drsat na led za vasjo. Najde- jo nerazstreljeno ročno gra.nato in jo zaenkrat previdno popustijo. Pozne- je jo pa eden znova prime, če.š, da je bolj korajžen in jo vrže v kamen. Ciranata eksplodira in težko rani v trebuh enega izrned njih, Čopi Franca (Škrnetov) ki je pn^ega se opominjal. Oni ki je metal, je dobil le drobec bli- zu oči. Oba so prepeljali še tisto noč z autarn »Zelenega križa« v Oorico, kjer je Franc izdihnil 5. t. m. zjutraj. Naj y miru počiva! Bil je priden fant. Starišem pa prisrčno sožalje! Iz Lokavca pri Ajdovščini nam pišejo: Iz naše podčavenske va- sice se redko kdo oglasi v »Gor. Stra- ži«. Pa bi kdo mislil, da sphno spanje pravičnega. In vendar ni tako. Vzrok ten in bo naša. brezbrižnost. Res, da se pd'.amo prcdvsem za dnevni za- služek, vendar tudi pridno- beremo. Strankarsko se nismo do zadnjega mod S'bo lasali. Vcndar zapažamo v poslcdnjem času oil gotove strani prav nesramno gonjo proti uglcdnim. ose- bam v naši občini. Neki Kozoniolc iz- liva v tržaškem »Delu« že več tednov sem lastiio gnojnico na zaslužne naše može. V predzadnji številki se zaga- nja v čast. g. vikarja, 6eš, da bi moral tudi on agitirati pri vernikili za raz- širjanje »Dela«. Če g. vikar svari, zlasti mladino, pred slabimi časopisi (in mcd1 te po pravici šteje komuni- stično glasilo »Dclo«. ki s svojimi brezvcrskimi in skrajno bogokletnimi izbru'lii proti vsemu, kar je krščan- skega, zastruplja našo mladino) je to njegova sveta dolžnoist. — Saj na drugi strani tern pridnejše agitira za omenjeni brezverski list tuk. trgovka gdč. Špacapan. — Nikar nemisliteve- leučcna gč. Marica, da ne opazujemo Vaše izvanredne brige za tisto hrano, ki jo naim liočete dati z Vašim glasi- lorn. Menda pozabljate, da smo tudi mi tu, ki ne trobimo v Vaš rog in ne i prisegamo na Vaš evangelij. Če se | Vain pa zdi primerno. lahko izve- site nad trgovino tablo z napisom: »Komunistična trgovina. Prod'aja blago samo rdečim sodrugom.« Bo- dite prepričana, da Vam ne bomo de- lali napotja. Saj se raziunemo! Če bo potreba, pa prihodnjič še kaj. Srpenica. TukajSnje bralno društvo »Stol« je priredilo svojim sovaščanom zabavni Silvestrov večcr, ki je uspel prav povoljno ob precejšni vdeležbi doma- činov, kakor tudi prijateljev iz sosed- ni!i vasi. S šaloigro »Laži zdravnik«, pevskimi točkami in deklamacijami se jc obdržalo občinstvo do konca v najboljšern razpoloženju. Najbolj je dopadla deklamacija, »Župan«. Ker j'j bila prireditev vstopnine prosta, se je pobiralo prostovoljne prispevke za društvo. Nabralo se je tudi L. 55.— za Šolsko društvo na nabiralno polo gčne Ravter. Društvo se zahvaljuje tem potoni vsem onim, ki so količkaj pripomogli do dobrega ix>teka prire- ditve. Iz Ilovca pri Rutih. Prijatelj nažega lista nam je posla! daljši dopis, v katerem se pritožuje tu- di nad žalostnim dejstvom, da je del Ženskega sveta zelo posurovel: vdoma- čile so se med njim grde besede in celo kletvine. Ker je dopis zelo oseben, ga v celoti ne moremo priobčiti. Priporo- čamo pa onim ženam in dekletom, ki se čutijo z današnjim dopisom priza- dete, naj se vendar zavedo, kaj zabteva čut dostojnosti zlasti od ženske. Zlasti matere prosimo, naj strogo pazijo na svoje hčerke, da ilh ne bo zajela laka grda, surova navada. Ukve na Koroškem. Naša dekliška Mar. Družba je v te- ku enega leta znatno pomnožila svo- je vrste. Od 12 se je število družbenic dvignilo na 32. Mar. Družba pa lioče svojim cliinicam mesto varljivega ve- selja, kateremu se odrečejo, pripra- viti tudi kaj razvedrila. Zato je leto« priredila dva skupna večera: na sve- ti in na Silvestrov večer. Presenetila nas je pa, ko je na predvečer sv. treli Kraljev priredila v svojem navadnem shajališču »pri Prešernu« krasen pri- zor: Sv. Tri Kralji. Dasi je prireditev veljala bolj le Mar. družbi in ni bila posebno objavljena, sta bila ven- dar soba in veža naix)lnjena. Pri- zor, ki je trajal 1 uro, se je ves vršil s pet.iem po napevu narodnih pesmi: »Kna ptička priletela« in »Eno rožco ljubim« (—zadovoljnost). Še le tedaj smo videli, kako lepi so ti napevi na- ših narodnih pesmi. Občudovali smo posebno tri kralje, šolske otroke iz Marijinega vrtca, ki so tako lepo na- stopili in še lepše dvoglasno prepe- vali. Od otrok kaj takega nismo pričaikovali. Sploh je bil ves prizor sioer priprost a znto posebno s svo- jim besedilom tembolj ljubek in do srea segajoč. Ločili smo se z zave- stjo, da kaj tako lepega v Ukvah še nismo videli. Od srta smo hvaležni za to prireditev Mar. družbi in č. g. voditelju. Na splošno željo se priredi- tev v nedeljo ponovi. Valuta. Dne 9. januarja si dobil : za 100 franc, frankov 127.50 do 128,- Lir za 100 belg. frankov 117.50 do 119.— Lir za 100 švic. frankov 462.— do 464"- Lir za 100 češ.-slov. krön 71.50 do 72.— Lir za 100 dinarjev 24.40 do 24.80 Lir za 1 Sterling 114.10 do 114.40 Lir za I dolar 23.65 do 23.75 Lir za 1 zlato marko 457.— do 459.— Lir za HK) avst. krön 0.0332 do 0.0342 Lir Beneške obligacije. Dne 9. januarja: Srednji kurs L. 80.20, v Trsiu 79.Ü0; v Milanu 80.-: , v Rimu 80.38 L SPREJMEM VAJENCA za pe- kovsko obrt takoj! Naslov pri uprav- ništvu. DRU2INA SPREJME DVA U- CENCA (10—15 let) na hrano. Naslov pove upravništvo lista. MLADENKA, pridna. zanesljiva išče službe kot kuharica; naslov po- ve uprava »Qoriske Straže«. NAŠEL SE JE dne 3. t. m. še ne eno leto star pes lovske pasme v bli- žini severnega kolodvora. Kdor ga pogreša, naj se zglasi pri Francu Qregoricu, Via Barriera 29-1., Qorica. Fotograf JOSIP NARDIN se je preselil iz ul. Via Carducci na Koren, nasproti Atteinsove palace. ABÄDIE? Evo vam Abadie! Majizurstnejši clgaPBtni papir Samo pri tvrdki Anton frpiii & Ceip. zaloga manufakturneea Maga v Goricl - Via Rasteüo št. 10 kuoite po nizkih cenah. Vsak dan novi dohodi! ! Bogata izbera perila in drugega blaga za neveste Cene konkurenene. I Vsem dobro znana trgovina Structiel & Paludetto se je preseliia Iz $olsKe ulfee št. 6 k sadnemu irgu* Corso G. Verdi štev. 7 Prodajalna vseh vrst manufakfurnega t>lL»0ai> ter moškega Ln ženskega perila f*~ z losfno krojaenico -~m Izvršuje obleke po najugodnejširi cenah. V zalogi ve- lilca izbera moških iz0otovljenih oblck. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d Prodajam pasti in posebno meso za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje. mp** Nihče nima pravice kupovati zame. — ¦------------------------------ Halter BSindspoGh - Gorica Via Carducci šteu. 6. Pozor na izpremenjeni naslov! PODRU^NICA Ljubljnnshe hreditne beiße u Borici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2%. Na daljšo odpoved • vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje