i. fil List 24. Ji j fTl v • 1 ecaj XLV. i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jeniane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 15. junija 1887. Obseg: Zavarovanje za življenje korist kmetskim ljudem. Plemenski biki. kranjske. Razne reči. Zemlje- in narodopisni obrazi. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe Govor gospoda poslanca Kluna v državnem zboru 10. t. m. Dalje.) Naši dopisi. Novičar. « . i- w ^ . - . a * Gospodarske stvari. 9 Zavarovanje za življenje korist kmetskim ljudem. Občni 63. zbor kmetijske družbe štajerske podal žena vzajemno se zavarovala precej po poroki. zakonov o podedovanji na kmetih in po vpeljavi kmet-skih domov. Temu more tudi ta vzrok biti, da niso ozir jemali na zavarovanje za življenje. Vsak mladi mož naj se da svoji rodbini v korist precej po ženitvi Še bolje bilo bi, ko bi mož in Tako zavarovati za življ na m je dokazov, da kmetsko ljudstvo ne pozna zava- zamore kmetovalec dosegniti, da kedaj posestvo izroči rovanja za življenje. Treba je toraj se s to napravo še otrokom brez dolgov. Jako koristilo bi takošno zava-seznaniti. Sicer je zastopnik podružnice Št. Mihel- rovanje delavcem in rokodelcem oženjenim na kmetih, ske njeni predlog vrlo utemeljeval, pa bi se bilo vsa- živečim le od dela svojih rok. Zena in otroci utegnejo kako o njem prestopilo na dnevni ed ako ne bi po- preskrbljeni biti, dokler je mož zdrav, močen, priden. očevalec centralnega odbora vmes posegel. Upati toraj Ako pa zgodaj umre, so žena in otroci sirote in drugi da prihodnji 64. občni zbor v tej reči stori korak morajo za nje skrbeti. naprej. To se bode dosezalo tem bolj gotovo, ako se Majhno zavarovanje za nekaj stotin goldinarjev bi o zavarovanji poprej v podružnicah razpravlja in dela tudi takošni ljudje zamogli in bilo bi na veliko pomoč na pojasnjenje in bistrenje zmedenih pojmov o zavaro- vsaj za prvo silo. V vseh takošnih slučajih je nasve-vanji za življenje. Napreduje se tako sicer po času, tovati zavarovanje tako, da se za-nj vse žive dni pre-pa vendar se pomika na bolje. Leta 1873 zboroval je mija vplačuje, kajti tukaj so premije pri vseh zavaro- agrarni shod, pa zavarovanje za življenje ni našlo dovolj zanimanja, toda sedaj je dr. Pfanner mogel poročati o ugodnih vspehih na Hanoveranskem. Sedaj kaže tedaj tudi kmetske ljudi seznaniti z ono velekoristno napravo. Kmetski sin postane navadno to, kar je oče bil kmet. Očetje imajo navado dajati starejšim otrokom valnicah najnižje. Tako se z najmanjšimi vplačili pride do največjih svot. Rodbina je tedaj brez strahu obstanka, če njej tudi nemila smrt prezgodaj pobere očeta ali mater, ali obadva. Kdor več premore, lahko tudi se zavaruje na večje svote, kakor najsilnejše potrebe za ohranitev rodbine zahtevajo, ter zamore izmed raznih načinov zavarovanja izbrati tisti, kateri mu naj- večjih dot, da jih lože oskrbeli. tem pa ne na- bolje ugaja. Zlasti zamore poleg zavarovanja za živ- meravajo mlajšim škodovati, marveč upajo še toliko Ijenje tudi misliti na zavarovanje na starost. Zamore prigospodariti, da bodo tudi mlajši še kaj imeli. Kaj tudi tako se zavarovati, da mu v njegovem 60. letu pa, če poprej umrje? No, pustimo in recimo: oča ima izplačajo zavarovalnino. Tako more še pred smrtjo srečo in dolgo živi 5 je sedaj vse ugodno ? Težko, dolge poplačati, hčeram dote nastaviti. najneugod ? Kajti, če hoče, da vsa posestva enemu izmed večih nejšem slučaji bi mogel sinu, prevzemšemu posestvo otrok ostanejo, nakupiči temu hipoma silno velikih naložiti, da po smrti očetovi ali zatem, ko posestvo dolgov. Pred nekolikimi leti so v podružnicah mnogo govorili o nevarnostih, ki pretijo kmetskemu stanu iz pogostega trganja in razkosavanja posestev. dobi v last, plačuje dotno zavarovalnino za nedoletne brate in sestre. \ Če kmetovalec v 60. letu prejme zavarovano svoto Vendar niso hoteli povsod pritrditi, da bode treba denarjev, lože izroči posestvo sinu in si izgovori manjši kmetski stan braniti po izpremembi sedaj veljavnih vžitek. 186 Agenti takih in enakih naukov ne bodo mogli spraviti med kmetsko prebivalstvo, pač pa domoljubi narodnjaki. j? Gosp. Glasnik." Plemenski biki. Pri odbiranji bikov bi kmetovalci morali biti še bolje opazni, nego pri odločevanji telic za krave, kajti bik prenaša svoje lastnosti na več zaroda, nego krava. Zatorej je zelo opravičeno, da za nakup dobrih plemenskih bikov zmiraj več storijo in precejšnjih denarjev žrtvujejo vsako leto. Bike za domače potrebe doma vzrejati, to kaže le ondi, kjer imajo lepo domačo, dobro urejeno, završeno čedo. Zatorej ne kaže bikov vzrejati za domače potrebe, če nimamo uže završenega govej-skega plemena v hlevih. Govedarji smejo le tedaj nadejati se dobrih vspehov, če rabijo bike, ki imajo dobre lastnosti pa tudi moč, jih prenašati zanesljivo na svoj zarod. Plemenski bik mora tedaj dobre lastnosti svo- jega ple kazati v obilni meri in zmožnosti imeti > da one res prenaša na svoj zarod. Bodi smoter ka terikoli > ki ga hočemo doseči i vselej mora bik biti žlahten, čedne zunanjosti in lepih razmer glede na po samesne ude. Najboljši biki so močnega trupla, na dolgo potegnenega, trdo sklenenega in krepkih kosti. Noge ne smejo biti previsoke in prestrme; križ bodi širok ? prsi širne, rebra izbočena, hrbet raven ? krepek in vendar ne hudoben glava lahka Tudi at vahen mora biti bik To dosežemo se iz mlada z njimi prijazno ravna ? mnogo peča, vendar nikoli ne draži. Pred završenim drugim letom jih ne smemo na krave spuščati; v tret- jem letu pa le malokedaj, kajti v tem letu dorastejo. Popolno in pravilno dorasli bik daje se najd?lje časa rabiti za pleme in tudi svoje dobre lastnosti najzve-stejše prenaša na zarod. Žalibog se v tej reči pogosto ne ravna pravilno; preveč potrate se dela. Malokde najdemo bikov, ki bi peto leto prekoračili. Tri ali štiri leta tare živali niso več za pleme na prodaj in dobi jih mesar. Glavni ok temu je, ker bike premalo na prosto spuščajo, da bi se prehodili; kmalu se ude-belijo, postanejo leni. Mnogo je bikov, ki so v zadnjih nogah preslabi. Komaj tri ali štiri leta stari, so uže del da tako narastli, zlasti v sprednjem delu, da zadnji trupla ne nese več prav. Kravo premočno obtežijo pod njimi se zgrudi in takošni biki niso dalje za Navadno biki v sprednjem delu močno naraščajo torej ni nič kaj posebnega, če kmetovalec bika 1 rabo. Za- sredi. pa tudi volov in bikov, ki danji bodo več vredni, kakor &e kajti zadnji del vola daje najboljšo govedino Gledati in paziti bode tedaj potrebno, da bodo plemenski biki takošni, ki so tuli v zadnjem delu, zlasti v nogah, krepki, močni. Zadnji" del bodi zmiraj toliko močan, da bode prednji del lahko nosil. Vsaki dan bi 7 vsaj poseben oddelek, kamor jih pa morali bike nekoliko na prosti zrak spuščati eno uro. Dobro je, če jih vpregajo, na primer, da travo nakošeno ali detelje domov vozijo. Vsaj eno uro sleherni dan morali bi biki iz hleva na prosto gibanje izpuščati se. Na Angleškem pridržujejo bikiče zmiraj v posebnem oddelku hlevovem ter ne gonijo na pašo. Zunaj na dvorišči je zopet vsaki dan za nekaj časa izženejo; da se sprehodijo. Vrhu tega gonijo jih pogosto simotamo na vrvi, kar stori, da so krotki in človeku prijazni. Krme plemenskim bikom ne kaže mnogo polagati, toda krepka mora biti, a ne za pitanje. Repe in žleuipe se malo dodaja sicer dobijo gobasto staničje in se precej spitajo; pogosto tudi zbolijo. Dobro vzrasiih bikov ni mnogo; kdor toraj takošnega ima, naj ga rabi mogoče dolgo. 7 Če se razumno z njim ravna, rabijo ga lahko do desetega leta. Tako dobi gospodar lepo enolično žival in si prihrani denarje, katere bi sicer za nakup večih bikov moral potrošiti. Ni treba braniti se, da ne bi bika za njegov lastni zarod rabili. Angleži so po tem načinu največ pripomogli, da imajo lepe enolične živine toliko. Plemenijo namreč najlepše živali med seboj, če prav so si v rodu, ker tako ostanejo dobre lastnosti še naj- bolj stanovitno pri dotični plohi tem ne priporo- čamo tega kot pravilo, marveč svetujemo bika mogoče dolgo rabiti, za obnovljenje krvi pa s tem skrbeti 7 da se časih kakošna krava od inod dokupi. Svetovati je tudi, bika tedaj le kupiti, kedar je dorastel in se razvil, kajti poprej se ne da lahko in pravično oceniti. Mladi biki, tudi dveletni, izpremenijo se časih močno. Pripetilo se je uže dostikrat, da so dveletni biki žlahnega plemena malo kaj prida obetali, toda v četrtem letu postali so izvrstni. Nasprotnu pa mnogokrat lepi dveletni biki preveč obetajo in po četrtem letu se pokaže, da niso za rabo. Ni dobro, kakor ne- kateri delajo, da bike pred 1 \2 letom ali pred 2 letom uže na krave spuščajo. Biki prerano opešajo in polagoma oslabijo celo čredo; to je tudi eden izmed vzrokov. zakaj imamo toliko kužnih bolezni med govejo živino. Večkratno kupovanje bikov požre mnogo de- narja ; zatorej kmetovalci ne gledajo mnogo na bike kateri ima debel šinjak in širne prsi. Nasproti pa in pričakujejo izboljšanje svoje goveje plohe zvečinoma lajdemo kmalu mnogo krav, ki so močnega obočja, ši-okega križa, toda sprednji del je slaboten. Zatorej bode treba, da govedarji za naprej v tej reči več pazijo in si prizadevajo pri bikih doseči, da bodo v zadnjih delih krepkejši, krave pa v sprednjih močnejše. Tako bode sčasoma vse v lepšem razmerji. Do sedaj so nejo od krav. Vsled tega imamo precejšnje število slabih, mladih bikov, starših in dobrih pa malo. Tako stis- ceno dobrim bikom, da se ne izplača njih vzrejati. V povzdigo našega govedarstva bi torej kazalo, da bi se več pazilo na dobre bike in ti več dolgo rabili ? kakor se to sedaj godi. Potratilo bi se tako menje na to premalo pazili, kar je marsikaj škode pouzročilo. dobrih bikov in zapravilo menj denarjev. Tudi zdiavje Če se ta napaka popravi, dobivali bodemo lepših krav bi trdneje postalo pri naših govedih. Mnogo bikov po- » * 187 rabiti, to ugaja govejskim kupcem, ki časih slabo robo Vse te vsote sprejme, glavni odbor, oziroma sub- za drage denarje prodajajo, a nikakor ne kaže gospo- vencijski komite, po daljši razpravi tako kakor so tu darjem. zabelježene. Naposled bodi še omenjeno, da ni treba vselej bi Gospod odbornik Lenarčič predlaga: Glavni odbor kičev jemati od krav, ki najbolje molzejo, ali pri na- naj se obrne do vis. c. kr. deželne vlade s prošnjo, da kupovanji na to pred vsem gledati. Najboljše krave vlada strogo zaukaže zvrševanje deželne postave glede mlekarice navadno niso več mlade in pogosto na plu- pokončevanja mrčesov vsem tistim osebam i katere čili bolne, kar na mladiče prenašajo. Zatorej je sicer ™ajo v varstvo izročene jim nasade ob državnih cestah ozirati se pri odbiranji bikičev plemenskih na to j če m drugod. Ravno tako naj se prosi, vis. c. kr. deželna so njihove matere dobre mlekarice, vendar vsprejemajo se naj le od mlajših in zdravih krav. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe Seja kranjske. glavnega odbora, oziroma sub venci jskega vlada da bi s časom vse državne ceste obsadila s sadnim drevjem. Dobro utemeljeni predlog gospoda Lenarčiča se sprejme. Glavni odbor dogovori se zarad zvrševanja programa občnemu zboru. Prošnjo kranjskega štipendista na višji kmetijski komiteja dne 22. maja 1887. Posvetovanje je vodil družbeni predsednik gospod Gustav grof Thurn. Ker se je v seji obravnavalo, koliko podpore naj se c. kr. kmetijsko ministerstvo prosi 1888., bila sta navzočna zastopnika c. kr. de- šoli v Dečinu, da se mu štipendija še prihodnje leto pusti, ker se ne more ob svojih sredstvih praktično v kmetijstvu izvežbati, sklene slavni odbor vis. c. kr. za želne vlade in deželnega odbora. Vis. c. kr. deželno vlado je zastopal gospod vladni sovetnik Josip Dralka, vis, deželni odbor pa cesarski sovetnik Ivan Murnik. Rus Janez kmetijskemu ministerstvu toplo priporočiti. Nadaljevanje razprav preloži se zarad pozne ure na prihodnjo sejo ter se še sprejmo za nove ude gg.: Merhar Ignacij, posestnik v Prigorici. Lovšin Janez, posestnik in trgovec v Ribnici. Od gg. odbornikov bili so navzočni: Detelja, baron Lazarini, Lenarčič, Povše, Robič, dr. pl. Wurzbach ter tajnik Gustav Pire. > posestnik in gostilničar v Ribnici. Andoljšek Anton, posestnik v Vel. Poljanah. Pauser Janez, posestnik in trgovec v Ribnici. Uc Janez, posestnik v Gorenjivasi. Pred začetkom zborovanja pozdravi prvomestnik Bobek Janez, posestnik in zdravnik v Ribnici. Rus Janez, posestnik in mlinar v Brežah. Peterlin Andrej, posestnik in trgovec v Ribnici grof Thurn gospoda vladnega zastopnika c. kr. sovet-nika Dralko, ki je prvikrat prišel k seji glavnega odbora. Gospod sovetnik zahvali se za prijazni sprejem in ob- Tanko Tomaž, posestnik v Hrovači. ljubi z vsemi silami delati na korist družbi ter kmetijstvu dežele naše. Dekleva Janez, posestnik v Petelinah. Penko Matija, posestnik v Gradcu. Odsek za splošne reči nasvetuje prositi c. kr. kme- Verčon Ivan tijsko ministerstvo naslednje podpore za 1. 1888 . Za kmetijski pouk: Za dve ustanovi kranjskima dija- posestnik v Vrhpolji. Premrl Ivan, trgovec v Št. Vidu nad Vipavo koma, ki bi hotela obiskavati kako višjo kmetijsko šolo, na leto........ 600 gld. 2. Za družbeno podkovsko šolo in za ustanov revnim učencem Za n Kmetovalca" 1200 ^00 J9 II. Za kmetijstvo sploh: Razne reči. Zdravljenje raka na jablani. Iz lista „Journal agricultur pratique" posnemamo zanimivo poročilo gospoda de Bellevue, kateremu je rak v njegovih nasadih delal veliko škodo in kateremu je slednjič na misel prišlo bolno krme 1. Za premovanje govedi..........600 gld . Premije za umna gnojišča .... 300 , Za povzdigo lanarstva.....500 . Za povzdigo umetnega pridelovanja vitrijolom poškropiti. 500 5. Za družbeno drevesnico 300 . Za povzdigo vinarstva.....500 . Za povzdigo sadjarstva.....300 . Za povzdigo govedarstva .... 5000 . Za povzdigo mlekarstva .... 1000 10. Za povzdigo ovčarstva.....500 11. Za povzdigo čebelarstva .... 12. Za povzdigo ribarstva 300 200 drevje z raztopljenim bakrenim jeseni, pravi gospod Bellevue bilo je to drevje popolnoma zdravo, neškropljeno drevje pa je bolehalo. Ta skušnja je vsled njenega uspeha zelo zanimiva, zato toplo priporočamo tako ravnanje našim sadjarjem. Gnoj za vrtnice. Pravijo ? da je sajeva voda najboljši gnoj za vrtnice. Saje od kurjave z lesom operi z vrelo vodo, in ko se ohlade, polij vrtnice. Vsled tega zadobe vrtnice temno perje, zelo cveto in so varne merčesa. Tudi stare vrtnice omlade, močno poganjajo ter bujneje in pestreje cveto. * 188 Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o si a v 58. Mrtvo mesto. (Konec.) Vzlasti prijetni na pogled so razni templji, Jupitrov, Izin, Venerin in drugi. Stebrovje je z večine še prav dobro ohranjeno. Sedaj idimo še na južnozahodno stran mrtvega mesta. Razgrne se nam obširen prostor, s treh strani je obzidan, in na čelu ima odprto, na stebrih slonečo lopo. Stopimo notri; orjaški stebri pregra- jajo notranji prostor v tri velike pregraje. Tu je bilo javno sodišče. Sodnik je' sedel na uzvišenem sedežu, tožnik in obtoženec sta stala pred njim, ljudstvo pa je vrvelo po pregrajah. Med javnimi poslopji in prostorišči nas vzlasti zanima forum, na katerem se je zbiral odlični starodavni svet. Forum je bil tako rekoč srce, iz katerega se je izlivalo življenje po vseh slojih. Važna so tudi gledališča ? pa cirkus za bojne igre. Pokriti odeum je imel sam prostora za 1500 gledalcev ? in ne- pokrito gledališče tragiško za i5.000 gledalcev. Posebno veličasten je circus ali ainfiteater, ki se nam je ohranil prav dobro; zidan je amfiteater v podobi elipse, prostora ima skoro za 20.000 gledalcev. Tu so se vršile krvave Ko so odvažali zasipino. gorenjih pro- bojne igre in borbe z zverino, našli so človeških kosti, pa tudi levjih, štorov je jako krasen razgled po morju, po sorentinskih gorah, po mrtvem mestu in na Vezuvij. Prekrasna so bila tudi kopališča. Pompejan se je šel Kopat skoro vsak dan, ondi je razpravljal vse novice, ondi so čitali pesniki najnovejše svoje umotvore, pa tudi s politiko so se bavili v kopeli, in z drugimi takimi in enakimi zadevami. Vse pa, kar nahajamo po hišah, templjih in javnih poslopjih pompejanskih, vse nas spominja grške kulture. Slikarije herkulanske in pompejanske so edini ostanki, ki nas v obče podučujejo o slikarstvu starogrškem, in priznati moramo, da jim gre vsa čast. Dve petini Pompeja ste odkopani, in če sodimo po dosedanjih najdbah, tedaj moremo reči, da se še prav veliko ostankov in zemljo skriva. spomenikov starodavnega sveta pod Pompej je držalo petero vrat, in je bil opasan z dvojnim obzidjem. Kedar bode vse odko-pano in na dan spravljeno, tedaj nam bodo naši staro-žitniki rekonstrovali obraz celega starodavnega mesta in Ali njegovega življenja. Čez kaj let bode slavil Pompej svoje ustajenje kakor iz groba vrženo truplo, tako bode ležalo mesto na solncu. In začelo bode krase dni. padati. Kaj pa da je i južni nebes italijanski, ali ima Kedar dežuje, stopi voda po ulicah tudi neugodnih melj zidovj pice, s časom bode vse zgolj prah in pepel. Naposled bode potegnil veter z Ape ter odnesel prah na vse vetrove. Tako je na svetu! Govor gosp. poslanca Kluna v državnem zboru 10. t. m. 51. šolskega in pod-določen namen pod-kar govore dragi v (Dalje.) e pa pomislimo, da je v učnega reda dne 20. avgusta 1870 uka v jeziku: Prava razumnost, materinem jeziku, zmožnost, ustMO in pismeno prav in tekoče povedati itd., moramo priznati, da nika&or ne morejo doseči tega učnega namena oni učitelji, ki ne znajo jezika in razumejo le narečja. SolsKa oblast pa da večkrat ni toliko prijazna, iu včasi tudi ne more, slovenskim otrokom dala take učitelje, ki vsaj za silo znajo svoj materin jezik. T slovenskih občinah so pa tudi učitelji, ki slovenskega kar nič ne ,,šolski prijatelji nemšKega znajo ? kakor priznajo. venskih občinah društva" v neki knjižici sami Tam najdete na strani 22: „Izmed 157 v slo- na Koroškem delujočih učiteljev zna 128 za silo slovenščino in Kako, to sem uže prej po- vedal dih, iu Kar se tiče druzega, uče v gorenjih razre-kjer se slovenščina lahko opusti, brez ŠKode za poduk in vzgojo u (Čujte! čujte! na desnici.) Pri na- stavljanji učiteljev ravnajo dotične oblasti po načelu: kjer sta dva učitelja, sme eden biti trd Nemec. (Čujte ! na desnici.) Če morajo v mnogih slučajih slovenskega narečja zmožni učitelji ali tudi odrasli učenci biti kot tolmači nič ne de, aa se nemščina podučuje. Šolske oblasti in šolski nadzorniki, katerih jeden ne zna slovenščine in vendar nadzoruje v slovensKih krajih, smatrajo to kot glavni namen. (Čujte! čujte! na desnici.) Učitelji ravno nemščino podučujejo najmarljiveje, ker se ozirajo na odlok > c. kr. deželnega šolskega sveta za Koroško > r* ? dne 11. aprila lb87., št. 867, po Katerem so petletne doklaue odvisne od poduka v nemščini. (Cujte! čujte! na des- nici.) In deželna šolska oblast ne preti samo, marveč tudi dela tako; o tem priča ta-le slučaj: Nek učitelj se ni mogel odločiti, da bi pri svojih čisto slovenskih otrocih vpeljal nemški podučni jezik. Večkrat so mu zapre-tili, da mu odtegnejo petletne doklade. Konečno je dobil . maja slavnega c. kr. de- od okrajnega šolskega sveta ta-le odlok dne 1881, št. 731 (bere): „Po naznanilu želnega šolskega sveta dne 21. aprila 1881 zvedel je podpisani okrajni šolski svet, da nemščina slabo napreduje vsled slabe metode in nezadostne vaje. Toraj .... itd." naravno in umljivo, da se učitelji ravno ne in hiše se . Ni pulijo za slovenske šole. kakor je opomnjeno tudi v edajo. Po zimi pade časih veliko snega, onem letnem poročilu na strani 41? Si more učitelj ulaga leze v kamenje, in mraz ga razganja. Mrtvo mesto želeti službo, kjer ima največje težave s tujim jezikom, bode preje ali sleje se sesedlo. Razvalina bode poleg katerega ne razumejo otroci; kjer se mora več truditi, razvaline. Solnce in dež bodeta dalje razjedala te ko- kakor njegov tovariš na nemški šoli, in konečno mu za kazen še odtegnejo petletno doklado, ker nadzornik ni Slovencev na Koroškem: »Slovenci na Koroškem posta-bil zadovoljen z vspehom? (Čujte! čujte! na desnici.) jajo bebci". (Poslanec Ghon: No! to je silno! — Čujte! In vendar je naravno, da tak poduk ne more imeti na desnici. po vsem povoljnega vspeha. Versko-nravna vzgoja, je za vse naslednje življenje odločilna, je v takih šolah zelo težavna, pri slabejših otrocih celo nemogoča. Nem- Glasno ugovarjanje na levici ) Všeč mi • — le proti zdravi pa- 1879 pritožil proti odloku pri ministerstvu, zavrnili so meti in pravilom pedagogike, marveč je tudi nepo3tavna. ga naravnost tudi tukaj. Označivne so besede, katere Odveč bilo, ko hotel to dokazovati. Le toliko, da je knezoškof pisal v pritožbi na ministerstvo. Čudno nasprotuje vredba členu 19. državne temeljne svitlobo mečejo na šolske razmere v slovenskih delih dne 21. decembra 1867 i Koroške G1 se (bere): »Spoštovanjem podpi or- postave dne 14. maja 1869 in dinarijat mora proti temu ugovarjati, in sicer na korist šole, kakor tudi posebno na korist krščanskega poduka postave 6. državne ljudsko-šolske 51 šolskega in nauč- nega reda dne 20. avgusta 1870. Če se bodo koroške občine, kakor smo nedavno brali, z dotičnimi pritožbami in uravne ke slovenske mladine i da tirjajo voditelji slovenskih obči glede mreč preveč obrnile na državno sodišče (dobro, dobro! na desnici), škega jezika da dobe za slovenske otroke slovenski podučni jezik, in da se m prehitro izpolnujejo njihove tirjatve. Gotovo gotovo bo državno sodišče priznalo pravico koroškim resnica je, da župani smatrajo šolo le kot zavod jezika; Slovencem, kakor kaj radi ee eko rejalui omiki svojih otrok se je uže sploh zgodilo v mnogih dru če po gih slučajih. (Dobro 5 dobro! na desnici.) Pritrdili mi ečletnem obiskovanji šole nekoliko (Čujte ditelji čujte! na desnici.) Slovenske obči lomij to je » ne poznajo prave naloge ljudske šole u na desnici.) Tako je pisal plemeniti cerkveni knez, ki je bil nemščino, bote, gospoda moja, da je gotovo jako žalostno, ker si njihovi vo- moramo svojo postavno pravico priboriti z odlokom so- (Cujte! dišča, in da se s tem gotovo ne pospešuje zaupanje do vlade. (Tako je! na desnici.) Zato upam in pričakujem, da ne bo treba visoke ) naučne uprave poučiti z odlokom visokega državnega rojen Nemec in kateremu ne morete očitati slovenske propagande. Kot vesten višji pastir, Ki je ravno tako sodišča, katere dolžnosti ima kot najvišja šolska oblast, skrbel za slovenske Kakor za nemške vernike, čutil je temveč bo storila prostovljno svojo dolžnost in izpol- dolžnost, da povzdigne svoj pastirski glas in razkrije nila skromne in v postavah zagotovljene tirjatve sloven- brez strahu pomanjkljivosti in napake. Pa ne skih občin na Koroškem ter odstranila prej ko mogoče nravno-verska vzgoja, temveč tudi sploh šolske razmere, ki nasprotujejo zdravi pameti in vsem * t pedagogičnim načelom. (Prav dobro! na desnici.) Nemški prebivalci niso vsled tega prav nič na škodi. ki je pričetna omika trpi vsled barbarske učne metode, ♦ proti vsem pravilom pameti in pedagogike. (Prav dobro ! na desnici.) Materinega jezika se otroci ne uče, nem- ker nemški otroci bodo imeli svoje potrebne nemške ščine se pa otroci ne morejo naučiti v šoli v toliki meri, šole. Mi zahtevamo le enako dobroto za slovenske otroke da bi se v nji mogli učiti najpotrebnejših vednosti katero uže imajo nemški otroci. Tudi nemščina ne bo j Opazim, da ne napredujejo v splošni omiki, marveč za- prikrajšana, ker Slo ostajajo. To ni moja samovoljna trditev, temveč opazili ne branijo učiti so to drugi faktorji, ki so znani pri nas kot veljavne Zele osebe. Statistika 1884 kaže na Koroškem ? da novincev kakor prejšnj manj leto i spoznajo njeno korist in se je to, da se uči kot učni predmet, pa ne na sedanji način, namreč na škodo drugim predmetom in na stroške materinega jezika. (Dobro, dobro! ki najo nemški brati in na desnici.) pisati s tevilo onih pa, ki znajo tudi drugi, tukaj se ve Nič boljše, moja gospoda, niso šolske razmere v slovenski jezik, skrčilo se ' J*" • i M v jednem letu od 30 do Trstu, kjer še niso vrejene po postavi, temveč gospodari 15 pri tisoči, tedaj za 50 odstotkov. (Čujte! na desnici.) mestni zbor po svoji volji Večina mestnega zbora pa Na Kranjskem je število obeh narastlo, akoravno so za ne pozna onega rodoljubja, katero je nedavno eden za-slovensko prebivalstvo v ljudskih šolah povsod vpeljali stopnikov tržaškega mesta povdarjal v visoki zbornici s slovenski podučni jezik. Eden prvih nemško-liberalnih tako gorečnostjo. Priznamo sicer, da so one rodoljubne časnikov dunajskih je pripomnil pred nekimi leti (klic : besede prišle iz odkritosrčnega srca, pred nekimi meseci!) in da je v Trstu j toraj pred nekimi meseci glede mnogo navdušenih rodoljubov. Žalibog je ta rodoljubna i 190 stranka v Trstu onemogla in se mora pokoriti v vseh « j Poskusi naj toraj s kafrovcem ob imenovanih bo zadevah manj rodoljubnemu tržaškemu mestnemu zboru, leznih še kdo drugi ter naj o vspehu njegovem potem Ta pa do sedaj ni sklenil šolske postave, ker se ne javno kaj poročati izvoli. Venceljnov. strinja z njegovimi nameni in bi se moral ravnati po postavi; sedaj pa dela, kar in kakor hoče. (Prav res! na desnici.) Vrhovno vodstvo tržaških šol je izročeno posebnemu odboru, kateremu je načelnik mož židovske vere. (Cujte, čujte! Naši dopisi. Ptuja dne 10. junija. Tukajšnjo „H r a n i 1 n o in posojilno društvo" za naše mesto in vso oko ! na desnici.) Ni treba biti antisemit, tudi lahko lico vspešno deluje v povzdigo narodnega blagostanja in visoko cenimo omenjeno osebo, vendar razumemo, da je 8e tudi samo lepo razvija. To kaže ravno pripravljen za večino katoliškega prebivalstva v Trstu veliko pohuj- računski sklep za minulo leto 1886. sanje se » velika sramota (dobro, dobro! na desni), ker bi morali njihovi otroci vzgojevati nravno-versko v šolah, ki so v rokah nekega žida. (Čujte, čujte! in pritrjevanja na desnici. — Poslanec vitez Schonerer: Prav o/ res! Velika veselost.) Društvo sprejema denarje ter jih obrestuje s 5 ter po8ojuje svojim društvenikom proti 6°/0. Število društvenikov znašalo je 1884. leta: 360 1885. leta 719, ter je leta 1886 narastlo na 1222. > Deleži društvenikov, vplačani društvu znašali so Treba je, gospoda moja, na korist nravne vzgoje in 1884. leta 5883 gold., 1885. leta 11.032 gold. 50 kr. ter avstrijskega rodoljubja, da ponehajo te nevrejene raz- 1886. leta 19.489 gold. 50 kr. mere v Trstu prej ko mogoče, in da se tamošnje šole vrede po postavi. Denarni promet znašal je 1884 leta 127.735 gold 30 kraje., 1885. leta 180.882 gold. 87 kraje., 1886. leta Eden govornikov na oni (levi) strani visoke zbor- 288.163 gold. 86 kr. niče je nedavno očital ministerstvu Taaffejevemu, da je Številke same govore dosti jasno v hvalo društva, vzgojilo irredento. (Cujte, čujte! na desnici.) Nikakor zato nam preostaja samo, osnovo enakih društev pripo ne! Vaša vlada jo je oživila ali vsaj skrbno vzgojila, in ročati tudi za druge slovenske pokrajine. glavno sredstvo ji je bila šola. Ljubljane. Sv. Rešnjega Telesa procesije bile (Dalje prihodnjič.) so to leto pri najlepšem vremenu enako v Ljubljani kakor po deželi okoli krasne in veličastne. Ljub Mnogovrstne novice. ljani pa ste bile v nedeljo, kakor navadno tudi letos procesiji frančiškanske in šentjakobske fare, katerih prvo * je vodil gosp. župnik o. Medič, šentjakobsko pa preč. Grizenje po drobu ujed) in hitrica. Ob vročih gosp. prost dr. Jarc. Prve vdeležil se je med drugimi poletnih dnevih, osobito pa še ob času, ko ljudem no- predsednik trgovinske zbornice g. J. Kušar, druge vina v hrano služiti pričenja, kaj rado nadleguje ljudi pa mestni župan g. P. Grasselli. grizenje po čevih (drobu) ali ujed ter hitrica. Zoper te — Košnja travnikov, se ve da najboljših, pričela nadloge ga ni boljšega in gotovejega pripomočka, nego je v ljubljanski okolici začetkom tega tedna. Trava je kafrovec (kaferni špirit = Kampfergeist). Naredi je povprek nenavadno lepa, tako, da se imamo nadejati si ga vsakdo sam lahko tako-le: Kupi si za kakih 5 do izredno dobre senene letine. Želeti je le, da sedanjo 10 krajcarjev kafre; razdrobi jo in zdevaj skozi vrat v lepo vreme traja še dalje ves čas košnje. Drugi teden primerno flašico. Na to kafro nalij potem toliko čistega prične se košnja vseh dvokošnih travnikov. naravnega špirita (najboljši je vinski cvet alkohol), Prejšnjo policijsko hišo v gosposki ulici v Ljub da se v njem kafra popolno razpusti. In kafrovec je ljani prodali so gosp. Terpinčevi dediči zavarovalni banki gotov. Sla vi j a u Odraščenemu človeku, kedar ga je grizenje, ujed ali Stariši in učitelji! Svarite sedaj, ko se pričenja hitrica napadla, zadostuj 5 do kapljic kafrovca poka- kopanje, da se ne hodijo otroci kopat v nevarne vode, panega na koščeku sladkora (cukra), kar naj toliko časa ne sami in ne razgreti. v ustih žveči da se sladkor popolno raztopi in s slinami dobro pomeša ter potem vse skupaj bitro pogoltn Nov uradni, kmetijsko-šolski list Da pospe da ševalo razvoj poljedelskega in gozdarskega šolstva na- neprijetni okus tempreje zgine. Večjim otrokom zado- merava visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo izdavati stujej ob takih prilikah kapljice kafrovca Ako časopis, ki bi razglašal uradne odredbe, pole o tega pa ct bolezen uže prehuda ni, zgine v nekoliko minutah po- se zlasti pečal s strokovnim šolstvom, priobčeval raz polno če pa bolezen prehuda in zdravilo prvikrat še prave o organizatoričnih vprašanjih in nalogah, strokovno ne pomaga, obnovi se po preteku par ur zopet in vspeh obravnaval posamezne predmete ali celotne učne načrte, je gotov kakor tudi lokalne zadeve posameznih naprav domače Ob enakih prilikah pri otrocih kakor tudi pri odra- države ter konečno objavljal drobne vesti strokovne vse-ščenih ljudeh obnesel se mi je kafrovec v teku 14 let bine itd. Takošen program zasluži z ozirom na moči, sem uže v več sto slučajih in vsakikrat s popolnim ki bodo sodelovale pri časopisu, gotovo popolno pažnjo vspehom. vseh j ki se pečajo s poljedelstvom ali gozdarstvom. 191 Podrobni podatki o izhajanji in naročcvanji teg strokovnega časopisa se naznanijo pozneje. taciji je z grof Reve rt redom žele: Kmetijsko potovalno predavanje v Bohinjski kvotne deputacije Javorski z redom žel Bistrici ima t P tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp vrste, načelnik v nedelj 19. t opravilu m. popoludne po cerkvenem h ud gosposke zbornice, odlikovan > »fc "fll * — - . " > • 1 L ^ krone i. vrste; poročevalec ezne krone nskega odseka baron Nad- in pa večletni poročevalec državnega cijskega budgeta dr. Matuš z redom ž delega v kroni R*i "t; 'i. ■ » nH^^Hfl Presvitli cesar podarili so občini Nova cerkev III. vrste, carinski poročevalec dr. Bilinski pa z i pod poleg Celja, ki je po požaru trpela veliko škodo poro 8C3 gold. Tomanova spominska plošča bode se slovesno razkrila pri rojstni hiši Tomauovi v Kamnigorici dne julija. župan ljubljanski P. Grasselli. velikim križem Franc Josipovega reda. n Wiener Ztg.* objavlja tudi imenovanje viteza kega za člana državne sodnije, ki je v popolnem e bil . soglasji s predlogom državnega zbora, v katerem Slavnostni govor govoril bode, kakor čujemo, g. Javorski predlagan na prvem mestu. ministerski krizi srbski, vsled katere je prišel na Sokolov izlet v Litijo preložen je za nedoločen krmilo Ristič kot ministerski predsednik, sodi se tukaj čas zarad nesreče, katera je zadela Šmarčane na sv. zelo hladno nihče ne sodi > da te osebne pre Rešnjega telesa dan, ko se je v štacuni trgovca smodnik membe pomenile premembo sisteme ?zrexoma ne v Av vnel in težko poškodoval več oseb. atriji sovražnem smislu. Pogodba države z južno železnico zarad sorabe železniške proge Ljubljana-Divača je toliko do- gnana, da potrebuje le še potrjenja občnega zbora južne železnice in pa trgovinskega ministerstva, o čemur pa ni dvomiti. — S to pogodbo bode državi mogoče blago sprejemati neposredno do Trsta, kar bode gotovo po- Kounic-a Ceska. — Omeniti nam je zanimivih dveh dogodeb, katerih prva zadeva mladočeski boj zoper dr. Riegerja in klub njegov, druga pa glasoviti Schmerlingov predlog o jezikovni naredbi pravosodnega ministerstva. Mestni zastop v Kladnu, volilnem okraju grofa volj enega dr. Riegerju zaupnico. vplivalo na vožnino. Južna železnica odpustila je od svojih delavnic 303 delavcev. Morebiti je povzročila to sila pičla divi-denda enega franka od delnice, ki se je izplačala za minulo leto delničarjem južne železnice. Predilnica v Litiji, nasproti od kolodvora, je že toliko dogotovljena, da uže delajo v nji za poskušnjo. ^Občanskem klubu Gradbo vodil je Tonnies, stroji depeljani so večinoma z Angleškega. Razsvitljena bo tovarna električno. iz mladočeske četvorice, sklenil je Ker je s tem mestni zastop prišel v nasprotje s svojim poslancem, sklical se je shod volilcev in povabil ^rofa Kouilisa, meinogrede jome_-njeno, osebno Ker je Kounicova stranka čutila, da jo meščanstvo popušča, hotla je prav v tistem času sklicati shod v ker se je tam zbralo samo 18 u > pa oseb Za predsednika izbran je bil tam župan J. Hrabe Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. avstrijskih deželah postala je po- na poletne počitnice oziroma k svojim osebnim litika zelo tiha, ker so se politiki: ministri in poslanci podali opravilom. Edino mladočeski poslanci nadaljujejo svoje nasprotovanje zoper češki klub, iz katerega so bili neprostovoljno odpravljeni, toda udje češkega kluba vdele- podali so se konečno tudi nehote ti k splošnem volilnem shodu, kjer je bilo zbranih okoli 300 volilcev. ; po daljšem razgovoru, katerega se je z največjim vspehom vdeležil dr. Hruška, sprejeli ste se z vsemi glasovi proti 25 sledeči resoluciji: Volilci mesta Kladno odobravajo postopanje mestnega zastopa ter se skladajo z izrazom zaupanja, kate- mestni odbor sklenil za dr. Riegerja in za rega češki klub v državnem zboru. . Poslanec grof Kounic se poživlja, vstopiti v » žujejo se uže tudi shodov, katere sklicujejo Mladočehi in tako se je pri takem shodu zgodilo, da je bila na njem sklenjena sijajna zaupnica za češki klub in za dr. Riegerja, namesto nezaupnice, kakoršno so nameravali in pripravljali Mladočehi. Ljudstvo je izrekoma postopanje mladočeske četvorice in češki klub ? za slučaj pa, ko bi mu tega ne dopustilo » u povodom smrti odličnega domoljuba grofa Henrika Clama odločno obsojalo. njegovo prepričanje svoj mandat zopet položiti v naše roke. Zanimivo je, da so zoper te rosoluciji glasovali oni pristaši Tilšer-jevi, ki so pri volitvi sami bili najhujši nasprotniki Kounic-ovi. Sedaj k drugi, jako zanimivi dogodbi. Po sramotnem propadu Schmerlingovem v gosposki Uradna „Wiener Ztg." proglasila je, potem sta bila zbornici bila je ustavoverna stranka nekaj časa osup- ministra Taaffe in Dunajevski uže pred nekaj časom j njena > potem je pa pričela zopet demonstrirati za minister Bacquehem pa pred malo dnevi odlikovani z Schmerling-a in izrekoma zoper one škofe, ki so gla-visokimi redi, sedaj še ona odlikovanja izmed poslaniških »ovali proti temu predlogu. krogov, so v zvezi s sklenjeno novo pogodbo z Edin duhovnik, ki je glasoval za Schmerlinora. bil Ogersko. Knez Jurij Czartoriski, ki je bil načelnik znani opat Karol v Melk-u. Z^t^gaJ^ebalo velikega odseka za pogodbo, odlikovan je z dostojan- je vpeljati da se prosla^ljajtotj^ini^jn^vi stvom tajnega svetovalca, načelnik kvotne depu- i^emšJ^i^^ihov^nk, ? Posel agitacije prevzel je občinski zastop v Melk-u. pogina, kaže, da Madjari političnim nasprotnikom svojim Ta sklenil je za « svojega u opata n cvetečo K zaupnico ne oblačijo rokovic, in ne priznavajo, kakor omikan svet Spis zaupnice in vabilo tudi pristopiti ji, razposlal pa je v znane bližnje, pa tudi v oddaljene nemška tega, kar se imenuje „pravo u Nemška. Nemški cesar in z njim vsa rodbina mesta na Češkem novo na Češkem > med drugimi tudi v mesto Tur- njegova klicati je mogla minulih osem dni: „To sa Pri starašinstvu tega mesta pa dnevi, ki mi ne dopadejo." Bolno je bilo vse, kar pa so jo Melkovci z opatom Karolom vred skupili. Mestni odbor Turnovski odgovoril je na vabilo Melkovcev tako: „Odgovarjaje na ta dopis, podpisani mestni odbor ne more prikrivati razsrjenosti svoje, da se poskuša koncu drži mlado nemško državo, bolan cesar, devet-desetletni starček, bolan njegov sin, prestola naslednik, bolan tudi železni kancler Bismark. Časniki trdili so da je bolezen cesarjeva neozdravljiva in da ga zdrav niki še umetno držijo za nekaj dni pri življenji. Prehladil se je in zavolj vnetja mehurja trpel je hude priznanje za Schmerlingov predlog prenašati tudi med prebivalstvo parlamentu oddaljeno in da naj bi se bolečine. Zadnji telegrami trdijo, da mu je vendar ne- častil mož, ki je s svojim glasovanjem za ta predlog koliko odleglo, da je bolje spal in da so bolečine pre^ kot katoliški duhovnik nehale. Cesarjevič naročil si je iznovega slovečega zdrav sveto dolžnost pravičnosti zatajil. Dolžnost katoliškega duhovnika je, oni del nem- nika Makenci-ja, iz dvora angleške kraljice, tašče svoje, kega ljudstva, kateri češkemu narodu odrekava enako da mu je še enkrat preiskal njegovo vratno bolezen, pravico in z nepravimi sredstvi, ki so nevredni omi- Časniki trdijo, da je glavno izrezavanje srečno izvršeno, s 7 V kanega naroda, deluje za njegovo ponižavanje, podučiti, da je pa treba vendar še daljega opazovanja in zato da pravičnost povišava, greh pa ljudstvo dela siromaško. podal se je cesarjevič potem, ko so zdravniki izrekli Kakošen duhovnik je to, ki sam nosi bakljo razdvojenosti. namesto oznanovati pobratimstvo narodov, kakošen učenik ljudstva je to, ki sam nasprotuje glavni točki katoliškega nauka: „ljubi svojega bližnjega, kakor sebe!" kakošen služabnik božji je to, kateri samega da za trenutek cesarjevo življenje ni v nevarnosti London. Knezu Bismarku je njegova stara bolezen v obrazu tudi nekoliko odlegla tako, da je splošno zdravje onih, ki so v resnici „Nemška država" — koncem teh dni edini izmed vseh cerkvenih knezov pravici in pravič- nekoliko boljše. Ali bodo poletne kopeli to stanje nosti vrata zapira? zboljšale, še ni gotovo, ker »starost" je neozdravljiva. čem je prikrajšano kjerkoli uže bivajoče nemško Angleška. Uradni in poluradni listi trdijo prebivalstvo, ako c. kr. višja sodnija v Pragi za češko stanovitno, da se bo nasprotje med Rusko in Angleška prebivalstvo uraduje češko? v srednji Aziji tako ali tako poravnalo z lepo. — Ruski Ako hoče slavni občinski zastop biti glasnik jav- odstopilo se bode drugod nekaj ozemlja, zato pa v nega menenja tedaj ga naprosimo naj tako prelatu Afganistanu ostane pri starem. Položaj v srednji Aleksandru Karolu, kakor g. vitezu Schmerlingu, vljudno Aziji pa je dejansko ta naznani, da Ruska vedno in izdatno je Turnovski mestni odbor in vse prebival- napreduje, Angleška pa se je za sedaj ogiblje, kader stvo tega mesta živo prepričano, da ni nič bolj protiv- pa obe državi tam skupaj trčite, bode krvav boj, ka- nega z bistvom duhovnika, kot to, da zataji evangelij teremu bo težko drugačen izid, kakoršen je bil svoj ljubez božj in o sodniku, ki je poklica sveto pravičnost, hoče silo delati za postavo, ševati čas v severni Ameriki, ostavo rebiti stopi na njeno mesto za nekaj časa Ruska, Angleška bode onemogla, mo- ~ " pa pa za igračo strastnega sovraštva." Upamo, da se samostojnost Indije izhodnje bode gotov konec. bode ta izjava vrlih Turnov primernim potom nazna- nila ,,nemškemu" prelatu in lord-sodniku, spreobrnilo ju se ve da, tudi ta Hrvatska. ii zbor. zim i naroda ne bode. Ponedeljek pričele so se volitve za Pred kresom, dne 21. junija pričnejo se v Londonu velike slovesnosti v praznovanje petdesetletnice kra- ljevanja kraljice Viktorije. Svečanosti vdeležili se bodo razun državljanov deželni izvoljen stranka, o tem gujejo vladni pristaši, izmed opozicije angleških in rodbine kraljičine tudi zastopniki vseh sta samo dva; ali se bode ojačila -neodvisna u težko soditi pomen edaj, pa a mad-vladike jaronsko taktiko, da je ravno s Strossmayer-ja neodvisni stranki mogel največ pripomoči ^^ uu„vctujc liCXVi „„ OUVi4M1, ^ ________ po časnikih raztrosila vest, da se imajo gozdi škofijstva znale t korak y tem trenutku soditi nepovoljno evropejskih dvorov. Bolgarska. — Vladarstvo sklenilo je veliko sobranje sklicati začetkom meseca julija. Zastopnik turške vlade odsvetuje neki to storiti, ker bi nekatere države Djakovaške posekavajo. dejati pod sekvestra zato, ker se preveč Ali je to očitanje zoper vladiko nekoliko ali nič opravičeno, to ne odločuje, ker ravnanje Tiszovo proti „Matici Slovaški", kateri so konfiscirali vse pre- Ni znano 1 je Turška to priporočala tudi v soglasji z drugimi državami. moženje, katera bi bila mogla Slovake rešiti na-rodnega Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani