Leto 1902. 45 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 22. februarja 1902. Vsebina: Št. 40. Zakon o uredbi konzulskih pristojbinskih stvari. 40. Zakon z dne 22. januarja 1902.1. o uredbi konzulskih pristojbinskih stvari. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. Priloženo „Občo konzulsko pristojbinsko tarifo“, ki jo je šteti za sestavino tega zakona, je uporabljati za notri omenjena konzulska uradna dejanja na c. in kr. konzulskih uradih. §. 2- Konzulske pristojbine odmerja vedno v imenu ministrstva za zunanje stvari konzulski urad, ki opravlja uradno dejanje, zavezano pristojbini. Konzulske pristojbine se na konzulskih uradih, na katerih, čelu je efektiven opravitelj, pobirajo za račun skupnega ministrstva za zunanje stvari, na vseh drugih konzulskih uradih za račun dotičnega uradnega načelnika, ako ni v prid državnemu zakladu izrečno določeno kaj drugega. Konzulske pristojbine, ki se odmerjajo od vrednosti zapuščine, in globe se pobirajo samo za račun skupnega ministrstva za zunanje stvari. §• 3. Pristojbine po tarifni številki 4, oddelku 11, se držč inventiranega ali cenjenega predmeta; pristojbine po tarifni številki 5 se držč zneska, dobljenega z dražbo; pristojbine po tarifni številki 9, lit. b, oddelku II, se_ držč shranjenega predmeta; pristojbine po tarifni številki 10, oddelku II se držč zapuščinske imovine. Ta zaveznost ima prednost pred vsemi terjatvami, izvirajočimi iz zasebnih pravnih naslovov. §. 4. Za kolkovnine in neposredne pristojbine v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, veljajoča določila gledč ugotovitve, pobiranja, in pa ravnanja 1er vrstilve v konkurzu veljajo zmislu primerno za konzulske pristojbine in kazenske zneske, ki jih je pobirati kakor kvaren posledek, če se je kdo odtegnil plačilu teh pristojbin. Konzulske pristojbine in poprej omenjeni kazenski zneski zastarajo v petih letih. Zastaranje se prekine z vsakim uradnim dejanjem, ki se je opravilo v namen odmere ali izterjave in se je naznanilo stranki. §■ 5. Pritožbe zoper odmero kake pristojbine ali kazni, zoper odbitev znižbe pristojbin ali oprostitve pristojbin, je pošiljati ministrstvu za zunanje stvari, ki razsoja o pritožbi, ako je pritožnik! avstrijski državljan, v porazumu s c. kr. ministrstvi za finance, pravosodje in trgovino; ako pa pritožnik ni niti avstrijski niti ogrski državljan, samostojno v drugi in zadnji stopnji. Take pritožbe je vlagati, ako se ne ozira na ugovor stranke na konzulskem uradu, na tistem konzulskem uradu, zoper čigar ukrep se vloži pritožba. Te rekurze je vlagati v ncprestopnčm (SIotouImK) 15 roku 30 dni od dne, katerega se je stranki naznanila odmera pristojbine. Ob preračunu tega roka ni šteti dni, ko je stvar na pošti. Rekurz nima vpliva, da bi se odložilo pobiranje pristojbine. §• 6. Ako se pritihotapi oprostitev pristojbine ali nje niža nego predpisu primerna odmera, je pristojbino pobrati v dvojnem znesku. Za pritihotap-ljenje velja, ako se je v napovedih, po katerili se ravna odmera kake konzulske pristojbine, kak predmet, po čigar vrednosti se odmerja pristojbina, ali njega del zatajil ali napačno napovedal. §• 7. Vlada v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel se pooblašča ukazoma izdati določila o ovedbi vrednosti za namen odmere konzulskih pristojbin, kolikor pristojbinska tarifa o tem že ne obsega izrečnih določil, potem določila gledé vrednote, v kateri je odmerjati in plačevati konzulske pristojbine, končno gledč plačilne dolžnosti. §• 8. Vlada v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel se nadalje pooblašča, skleniti z vlado dežel ogrske krone dogovor gledč ukazov, potrebnih za izvršitev tega zakona. §• 9- Ta zakon se izdaja za dobo veljavnosti zakona z dne 30. avgusta 1891.1. (drž. zak. št. 136) gledč določil o izvrševanju konzulske sodne oblasti, in slopi v moč, kadar se v deželah ogrske krone izda zakon, urejajoč konzulske pristojbine soglasno s lem zakonom. V tem primeru se dan, katerega začne veljati ta zakon, ustanovi ukazoma. §• io. • Od dne, katerega stopi ta zakon v moč, se razveljavi na podstavi Najvišega sklepa z dne 30. ju- nija 1846. 1. izdani pravilnik o konzulskih pristojbinah s priloženo občo konzulsko pristojbinsko tarifo vred, in pa zadevni predpisi. V spredaj stoječem odstavku omenjeni predpisi pa veljajo tudi po času, oznamenjenem v prvem odstavku tega paragrafa: 1. gledč tistih uradnih dejanj, ki se opravijo o vlogi, vloženi pred začetkom veljavnosti nove konzulske pristojbinske tarife ; 2. gledč civilno sodnih odločeb, ako so se spisi inrotulovaji, predno je zadobila moč nova konzulska pristojbinska tarifa. Izročevaje depozite, ki so se vzeli v hrambo, predno je stopila v moč konzulska pristojbinska tarifa, je pristojbino pobrati po prejšnjem predpisu tedaj, kadar je ugodnejši za stranko nego pristojbina po številki 9 oddelka II nove tarife, in se depoziti ne izročč pozneje nego v prvem letu, ko je stopila v moč nova tarifa. Po tem času je pristojbino odmerjati vedno po novi tarifi. V tarifni številki 10, oddelku II zaukazane odstotne pristojbine ne veljajo za zapuščine, ki so pripale, predno je stopila v moč nova pristojbinska tarifa. §• H- Izvršili ta zakon se naroča vsemu Mojemu ministrstvu v porazumu z Mojim ministrom za zunanje stvari. Na Dunaju, 22. dne januarja 1902. Franc Jožef s. r. Koerber s. r. Witte k s. r. Spons s. r. Rezek s. r. (liovanelli s. r. Welsersheinib s. r Rühm s. r. Hartel s. r. Call s. r. l’içtak s. r. Obča konzulska pristojbinska tarifa. I. oddelek. Pristojbine, ki se nanašajo na plovstveni obrat avstrijskega in ogrs' ega trgovinskega pomorstva. Tekoča štev. Oznamenilo pristojbine in uradnega dejanja, za katero jo je plačati Znesek pristojbine Pojasnila K h 1 Obča bečvarina za pripustitev in odpravo ladje Splošne opomnje k tarif- v kakem pristanu, v katerem je c. in kr. kon- ni m šlevilkam I. oddelka. zulski urad, ako se je opravilo kako trgo- Gledé postranskih pristojbin vinsko početje ali so se popotniki vkrcali ali in dnevščin glej III. oddelek izkrcali : I. n) Za ladje male obrežne vožnje .... prišlo jbine prosto b) za ladje velike obrežne vožnje za vsako bečev vpisnika 5 z omejitvijo .na največinski pristojbinski znesek za 9 60 c) za ladje daljne vožnje, za vsako ladjo . 9 50 in ako znaša nosilnost več nego 200 vpisnikovih bečev, za vsako vpisnikovo • bečev čez 200 2 vendar z omejitvijo na največinski pri- stojbinski znesek za 60 JŠ X/i cd >o 5 Oznamenilo pristojbine in uradnega dejanja, za katero jo je plačati Znesek pristojbine Pojasnila II. Pripustitev in odprava kake ladje obsega v sebi zasliševanje, preskušnjo in potrditev vzornega spiska, zdravstvene izkaznice, ladijskega zapisnika, nakladnih listov, potrditev ladijskega dnevnika in partikularnega dnevnika krmarja, pismeno potrdilo o opravljeni preiskavi ladijske medicinalne omare, in pa vsa druga uradna dejanja in uradne izdatke, ki se nanašajo na plovstveni obrat in niso po kakem posebnem določilu zavezani posebni pristojbini. III. Čista nakladnost se povzame iz vpisniko-vega lista po zakonu z dne 7. maja 1879. 1. (drž. zak. št. 95) zakonskem členu XVI iz leta 1879. IV. Če pristane kaka ladja na istem potovanju v več pristanih, se plača obča bečva-rina samo v končnem pristanu z zneskom po I, v vmesnih , pristanih pa samo s polovico tega zneska. V. Ako se loti kaka ladja po naprej objavljenem voznem načrtu obdobnih voženj, plača občo bečvarino samo s polovico po 1, oziroma IV pripadajočega postavka; pri tem pa se vožnja tja in nazaj ne šteje za eno pot. VI. Ako kaka ladja ne opravlja nikakih trgovinskih početij, niti ne vkrcava ali izkrcava popotnikov, plača občo bečvarino samo s četrtino pod I ustanovljene izmere, ako se je kaka pripustitev ali odprava ladje vršila po c. in kr. konzulskem uradu, ki je v pristanu. VII. Ako ladja pristane v kakem pristanu samo zaradi više sile ali zgolj, da se popolni živež ali zaloge premoga, ni dolžna plačati obče bečvarine, če takoj zopet zapusti pristan, ko je nehal ta vzrok. TekoÈa štev. Oznamenilo pristojbine in uradnega dejanja, za katero jo je plačati Znesek pristojbine Pojasnila K h 2 Ako je potem, ko se je ladja odpravila, še enkrat opraviti kako uradno dejanje, spadajoče h kon- zulsko-uradni odpravi 2 25 3 Za nadomeščanje plovca: a) na ladjah male obrežne vožnje 2 25 b) na ladjah velike obrežne vožnje .... 4 50 , ' •• • t . . ; : - Q c) na ladjah daljne vožnje 4 Za vsak vpis v vzorni spisek: Za vsako osebo, ki pride pri tem v poštev . . . • 24 5 Za izdatek novega vzornega spiska, stalne pri- stojbine. . . • Ù cO in za vsako osebo, ki pride pri tem v poštev . • 24 6 Za vsako opomnjo v vpisnikovem listu: a) za ladje male obrežne vožnje 2 25 b) za ladje velike obrežne vožnje 4 50 c) za ladje daljne vožnje • 9 50 7 Za izdatek začasne izkaznice: ... j a) za ladje male obrežne vožnje 4 50 b) za ladje velike obrežne vožnje 12 • « c) za ladje daljne vožnje 24 • 8 Za podaljšanje dobe veljavnosti začasne izkaznice : a) za ladje male obrežne vožnje 2 25 i * b) za ladje velike obrežne vožnje 4 50 c) za ladje daljne vožnje 9 50 9 Za priglasitev pričevanja o nezgodah na morju: a) za ladje male obrežne vožnje 2 25 b) za ladje velike obrežne vožnje 4 50 V c) za ladje daljne vožnje 9 50 10 Za zapisovanje dokazov o nezgodah na morju: a) za male ladje obrežne vožnje 4 50 b) za ladje velike obrežne vožnje 9 50 » 1 c) za ladje daljne vožnje 19 j II. oddelek. Pristojbine 2a konzulska uradna dejanja, ki ne spadajo pod I. tarifni oddelek. > o S d> H Oznamenilo uradnega dejanja, za katero je pristojbine Pojasnila plačati pristojbino K h A. Obči pristojbinski postavki, uporabni za vse vrste pravnih stvari. Op o milja k številkam 1, 28 in 40 1 Za vpis in rešitev vsake vloge v pravnih stvareh, Pola se vedno računi po štiri dvolomno popisane strani, stran za katere ni ustanovljen poseben tarifni posta- vek, je ob nje izročitvi plačati: po 24 vrst, vrsta po 10 zlogov največ. Zadnja začeta pola se vsakikrat šteje za povsem popisano. a) za prvo polo 7 50 Isto pristojbino je plačati za spise te vrste, če se v uradu za vsako nadaljnjo polo 3 75- samem spišejo na zapisnik. b) za vsako prilogo v izvirniku ali prepisu . . 1 • Priloge, za katere se je že pobrala kaka konzulska pristojbina ali za katere se je plačala 2 Za opravo vsake sodne razprave z rešitvijo vred kolkovuina, so pristojbine proste. Vloge in pa priloge, ki se po- (obravnava v spornih stvareh, razglasitev spo- ročila poslednje volje, shodi upnikov in dedi- dajo v dveh ali več izdatkih, so čev, priče, zasliševanja itd.) : zavezane samo za prvi izvod plačilu pristojbine. za prvo zapisnikovo polo 7 50 K številki 3, 4, 5, 6. Gledé za vsako nadaljnjo zapisnikovo polo .... 3 76 postranskih pristojbin in dnev-ščin glej III. oddelek A in Ji. 3 Za opravo sodnih dejanj izven urada (oprava K številki 3, 4, 5. Trajanje uradnega dejanja se odmerja sodne zapore, snetje pečatov, zapis za mrli- za dan z maksimalnim časom čem itd.), kolikor se ne rabijo posebni tarifni C ur, Začeta sedma, oziroma postavki, z zapisnikom in rešitvijo vred za vsak dan uradnega dejanja 14 50 trinajsta ura velja za pol dneva. Teki > S xn d XJ Oznamenilo uradnega dejanja, za katero je plačati pristojbino Znesek pristojbine Pojasnila Za zapis inventarja s cenitvijo ali napovedjo vrednosti vred, za vsako cenitev, opravljeno po enem ali več izredencih, ali istotako zapisan izvid stvari ali sodbe, potem za preiskovanje in ustanovitev škod po morju in rekah (z zapisnikom in rešitvijo vred) : a) stalna pristojbina za vsak dan uradnega dejanja z ....................................... b) od skupne vrednosti zapisanih in cenjenih predmetov.................................. Za opravo javnih dražeb (z zapisnikom in rešitvijo vred): a) stalna pristojbina za vsak dan uradnega dejanja z.................................. b) od zneska, dobljenega z dražbo .... Za vse sodbe, ki so jih izrekle, oziroma poverile konzulske sodnije s prisedniki ali brez njih (komisije), z vsemi izdatki vred: I. Pri cenljivih spornih rečeh: če priznani sporni predmet brez postranskih pristojbin vrednosti: a) 700 K ne presega, stalno pristojbino s . . b) 2400 K ne presega, stalno pristojbino s . c) 2400 K presega, stalno pristojbino z . . d) razen tega v vseh treh primerih odstotne pristojbine od priznanega zneska ali od vrednosti priznanega predmeta . . . . II. V vseh primerih, v katerih ni cenljiv sporni predmet, stalno pristojbino s................. Za zapis sodne poravnave ali kompromisa na zapisnik z rešitvijo vred: a) ako sporni predmet ne presega 1200 K ali ni cenljiv: za prvo polo............................... za vsako nadaljnjo polo.................... b) ako sporni predmet presega 1200 K: za prvo polo................................ za'vsakojnadaljnjo polo..................... '/% odstotka 1 odstotek 4 14 29 50 50 >/2 odstotka 24 15 7 50 75 K številki 4. Ob zapisu inventarja ali izvida stvari brez cenitve ali napovedi vrednosti je plačati samo stalno pristojbino. Teki Oznaraenilo uradnega dejanja, za katero je plačati pristojbino Znesek pristojbine Pojasnila Za vpis in rešitev apelacijskili in revizijskih zgla-sitev s pritožbami ali brez njih, a) ako predmet spora ne presega 2400 K ali ni cenljiv: za prvo polo . ............................. za vsako nadaljnjo polo..................... b) ako predmet spora presega 2400 K: za prvo polo................•............... za vsako nadaljnjo polo..................... Ob uradni hranitvi kakega depozita: a) za dejanje prevzetja s prejemnico vred . . b) za opravljeno hranitev, in pa za uradna dejanja, združena z izročitvijo: aa) od denarja, od vseh vrednostnih papirjev, ki se glasé na imetnike ali so prenosni z indosamentom; od vseh papirjev, ki so predmet bančnega kupnega in prodajnega opravila, potem od vseh drugih stvari z vred-nostjo_............................... bb) od drugih pravdnih listin in spisov, od vsake pole........................ 14 7 29 14 50 25 2 odstotka vrednosti K številki 8. Rekurzi zoper konzulsko-sodne odloke in pa apelacijski in revizijski ugovori spadajo pod številko 1. Opomnja k številki 9. 1. Za interimalne depozite in pa depozite, ki so se prevzeli samo zaradi kazensko-sodnega postopanja, ni pobirati pristojbine, izročilno pristojbino pod b) za kazensko-sodne depozite pa tedaj, kadar taka hranitev pozneje preide v civilno-sodno. Z izrazom „interimalni depoziti“ je razumevati: Terjatve na mezdi in efekte delavcev, rokodelcev, mornarjev in služabnikov, položbo stroškov, če so zaprti in bolni, in pa vse kvote pomorskih škod, pripadajoče mornarjem ob nezgodah na morju, za založbo konzulskih pristojbin predplačiloma položene denarne zneske, v založbo sodnih stroškov sč strani ene sporne stranke položeno (tožnikovo) varščino, varščino konzulskih pravnih zastopnikov, po konzulskih uradih izterjane vsote terjatev i. e. 2. Ako se izroči predmet, podvržen pristojbinski izmeri po odstavku b, na) s pogojem, da se položi drug isti pristojbinski izmeri podvržen predmet, je plačati ob tej pogojni izročitvi pristojbino samo tedaj, ako vrednost izročenega predmeta presega vrednost predmeta, ki se položi. > Cß >o Oznamenilo uradnega dejanja, za katero je pristojbine Pojasnila O a> H plačati pristojbino K h Ii. Posebne pristojbine v pravdnih stvareh. 10 Za zapuščinsko razpravo je ob prisojilu plačati Opomnja k številki 10. naslednje pristojbine razen pristojbin, ki jih je 1. Pod „vrednostjo“ je razumevati 1 morda plačati po točki 2, 3, 4, 5: skupno vrednost v inozemstvu senahajajoče zapuščine odbivši dolgove, ki so se poistinili te- a) ako se prenos izvrši od staršev na zakon- kom zapuščinske razprave. ske ali nezakonske otroke ali njihove potomce in narobe, nadalje na posinovljence, 2. V tistih deželah, v katerih konzulski uradi ne izvršujejo sodne na zakonskega druga, ob času zapustnikove smrti od njega sodno ne ločenega ali sodno ne razvezanega, nadalje od staršev na zakonske druge njihovih zakonskih ali nezakon- oblasti, se v tem tarifnem po-stavku ustanovljene stalne in odstotne pristojbine ne pobirajo,ne kratépristojbinske dolžnosti, nastale po zakonih do- skih potomcev in na njihove pastorke ali mače države. Ostale v tej tarifi njih potomce: ustanovljene pristojbine je pla- 1. stalno pristojbino z 2. od vrednosti 9 1 ods 50 totek čati tudi za taka uradna dejanj a, katera opraviti dobi konzulat priliko v primerih, v katerih b) ako se prenos izvrši na druge zakonske ali nezakonske sorodnike do vštetega četrtega t gre zapuščinska razprava kaki tuzemski sodniji, na podstavi zapuščinskih ali konzulskih do- kolena: govorov ali iz kakega drugega 1. stalno pristojbino z • . . 9 50 vzroka. 2. od vrednosti 2 odstotka c) v drugih nego navedenih dveh primerih: 1. stalno pristojbino z 9 50 2. od vrednosti 4 ods totke 11 Za proglas polnoletnosti 24 12 Za to, da se dâ komu skrbnik 12 13 Za preskušnjo in rešitev varstvenega ali skrbstve- K številki 13. Priložena račun- nega računa: ska dokazila so pristojbine prosta. za prvo polo 7 50 K številki 12. 14, 15, 16. Ako se zu vsako nadaljnjo polo 3 75 razglasi v več jezikih, šteje vsak 14 Za zapis, potem za vpis vsake izpremembe, do- jezik posebej ob preračunu pristojbine. polnitve ali izbrisa v trgovinskem vpisniku Stroške tiska in razglasa (z vlogo, odloki in objavami vred): (časniški insérât) mora plačati stranka. I a) kake delniške ^družbe ali njene podružnice 120 • b) prokure kake delniške družbe ali njene po- družnice 60 . 11. vsake druge trgovinske firme 24 • 16 Za prošnje za amortizacijo z rešitvijo vred . . . 14 50 16 Za vsak uraden razglas (oklic) na zaprosilo stranke, ako ni nič drugega določenega v tej tarifi 14 50 (Sloveuisch.) oi Znesek X/3 rt Oznamenilo uradnega dejanja, za katero je pristojbine Pojasnila jd o S D H plačati pristojbino K h 26 Za poveritcv pravilnosti: K številki 26 in 27. Poverjati pravilnost prevodov in jih na- I. prepisov, pravljati niso dolžni konzulski uradi, ako jim niso na razpo- a) v kakem evropskem jeziku za polo . . . 2 25 lago primerni tolmači in voditelj urada ni zmožen dotičnega b) v kakem izvenevropskem jeziku za polo 4 50 jezika. II. prevodov, V a) m kak evropski jezik za polo prevoda . . 4 50 b) v kak izvenevropski jezik za stran izvirnika c) iz kakega izvenevropskega jezika za stran 4 50 prevoda 2 25 27 Za napravo prevodov s poveritvijo vred: K številki 27. Za napravo prevoda iz kitajskega ali japon- a) iz kakega evropskega jezika za stran pre- skega jezika je plačati za znak voda 2 25 besede 9 vinarjev pristojbine in za napravo prevoda v kitaj- b) iz kakega izvenevropskega jezika za stran ski ali japonski jezik za znak prevoda c) iz kakega evropskega jezika v kak izven- 4 50 besede 14 vinarjev pristojbine. evropski jezik za stran izvirnika 19 I). Pristojbine v različnih upravnih stvareh. 28 Za vpis in rešitev vsake vloge v stvareh stranke, K številki 28. Glej opomnjo za katere se ne ustanovi poseben tarifni posta-vek, je ob izročitvi vloge plačati: k številki 1. a) za prvo polo 4 50 za vsako nadaljnjo polo 2 25 b) za vsako prilogo v izvirniku ali prepisu . . 1 • 29 Za podelitev konzulsko-uradnega ženitnega dovo- lila (s pristojbino za vlogo vred) 9 50 30 Za izdatek spričevala o življenju 4 50 Za spričevala o življenju, da se morejo potegovati letne pokojnine, vdovščine, najviše miloščine, pristojbine vzgojevalni doneski do 700 K na leto . . . prosto čez 700 K do 1500 K na leto od prejemka . t/a odstotka čez 1500 K na leto od prejemka 1 od stotek 31 Za izdatek konzulsko-uradne mrliške prehod- nice (s pristojbino za vlogo vred) 48 OJ S v H Oznamenilo uradnega dejanja, za katero je plačati pristojbino Znesek pristojbine Pojasnila 32 33 34 Za izdatek izkaznice o izvirku (s pristojbino za vlogo vred) od zneska fakture za poslano blago................................................. vendar ne manje nego 50 h in ne več nego . Za izdatek izkaznice o zdravstvu za poslano blago (z vlogo vred).................................... Za izkaznice druge vrste na zahtevo strank (z vlogo vred)............................................. '/2 odstotka 24 K številki 32. Za izdajo ali potrdilo izkaznic o izvirku in drugih listin, potrjujočih izvir blaga, ni pobirati te pristojbine v tistih državah, v katerih naj se to godi na podstavi po-godeb pristojbine prosto, dokler so dotične pogodbe v moči. Isto velja gledé tistih držav, ki na podstavi največe ugodnosti lahko zahtevajo prostost pristojbin. 35 36 Za vpis obrtniško obratovanega opravila meše-tarja za blago in menice, ladijskega mešetarja in privodnika v dotični spisek konzulskega urada jz vlogami, odloki in razglasi vred) . . 24 Za izterjavo terjatev z vročitvijo izterjanega zneska vred od tega zneska...........................i/3 odstotka K številki 35. V tistih deželah, v katerih konzulski uradi ne izvršujejo sodne oblasti, ni takega vpisa. Ako se razglasi v več jezikih, šteje vsak jezik posebej ob preračunu pristojbin. Stroške tiska in razglasa (časniški insérât) mora plačati stranka. 37 38 39 Za vročitev denarnih zneskov, ki dohajajo konzulskemu uradu, da jih izroči strankam, od zneska, ki ga je vročiti................................ Za navadne pozive od stranke, ki prosi zanj . . Za napravo navadnih prepisov v pisarni za pol pole............................................ 1 odstotka 1 1 K številki 37. Navadno vroče-vanje denarnih zneskov, ki dohajajo konzulskemu uradu, da jih izroči svojcem avstrijskih ali ogrskih mornarjev, je pristojbine prosto, ako ti zneski ne presegajo vsote 250 K. E. Pristojbine za zastopanje avstrijskih ali ogrskih državljanov, in pa avstrijsko-ogrskih zaščitnikov pred tujimi oblastvi v stvareh stranke. 40 Za vsako prvo vlogo, s katero se zaprosi zastopanje konzulskega urada, za prvo polo................................ 4 K številki 40. Glej opomnjo k številki 1. 50 za vsako nadaljnjo polo 2 25 Za vsako nadaljnjo vlogo v isti stvari za prvo polo...................... va vsako nadaljnjo polo .... 2 1 Za posredovanja uradnih razpisov lokalnega oblastva ali tujih konzulatov avstrijskim ali ogrskim državljanom, in pa avstrijsko-ogrskim zaščitnikom, za dejanje vročitve.................. 1 K številki 41. Ako je z vročitvijo v zvezi kak pismen izdatek konzulata, je plačati dvojno pristojbino. Pozivnice tujih oblastev se vročajo pristojbine prosto. ft Znesek pristojbine ! -2 Xfl rt >0 JD 01 H Oznamenilo uradnega dejanja, za katero je plačati pristojbino Pojasnila K h F. Pristojbine za uradna dejanja policije zaradi potnih listov, in pa za razvidnost avstrijskih ali ogrskih državljanov in av- strijsko-ogrskih zaščitnikov. 42 Za izdatek, obnovo ali podaljšavo potnega lista K številki 42. Potnim listom je glasečega se za eno ali več oseb iste rodbine; enačiti potne knjige, delavske knjige, služabniške knjige, a) za imovite 4 50 knjige za pomorsko službo, in pa službene knjige za plovce b) za manje imovite 50 po notranjem vodovju, ako so izdane s pravico za potovanja v inozemstvo. 43 Za izdatek prehodnega lista (pass-avanti) glase- K številki 42, 43, 44, 45, 48, 49. čega se na eno ali več oseb iste rodbine, potem za izdatek začasne potne ali poverilne Pod „Manje imoviti* je razumevati : Dninarje, obrtno pomožno izkaznice: a) za imovite osebje in druge delavce, služabnike in mornarje. 4 50 Zaščitniki morajo plačevati pristojbine pod številko 42 do b) za manje imovite 50 vštevši 49 v^dvojni izmeri normalnega zneska. 44 Za potrditev potnega lista i. e : K številki 44. Za potrditev pot- nega lista s pristavkom zdrav- a) za imovite 2 25 stvene opombe ob epidemijah je plačati potrdilno pristojbino b) za manje imovite 50 z dvojnim zneskom. Od tistih tujih državljanov, katerih konzulska oblastva pobirajo za potrditev potnih listov avstrijskih ali ogrskih državljanov, in pa avstrijsko-ogrskih zaščitnikov višo nego v številki 44 a določeno pristojbino, je pobirati takso za potrditev potnega lista v dotičnem višem znesku; kjer za to ni podatkov, je plačevati takso te tarife. 45 Za opravo izpremembe, popravka ali dopolnila K številki 45. Glede manje imo- v že veljavnem potnem listu, od imovitih . . 2 25 vitih glej številko 50, 11, odstavek 7. 46 Za vpis v matico 4 50 47 Za opravo izpremembe, popravka ali dopolnila v matici 2 25 48 Za izdatek letnega matičnega lista avstrijskim ali K številki 48 in 49. V krajih, ogrskim državljanom, stanujočim v okraju kon- v katerih je organizovana kon- zulata, ki ima sodno oblast: zulska občina, morajo udje konzulske občine razen tega a) iz kategorije veletržcev, bankirjev, velepo- plačevati v pravilih ustanov- sestnikov, rentnikov in veleindustrijcev . . 48 ljene občinske zneske. V tistih deželah, v katerih se ne izdajejo matični listi in Teki >o Oznamenilo uradnega dejanja, za katero je plačati pristojbino Znesek pristojbine Pojasnila b) drugim imovitim osebam c) manje imovitim osebam Za izdatek in obnovo lista o bivališču v konzulskih okrajih pod številko 48 avstrijskim ali ogrskim državljanom : a) iz kategorije veletržcev, bankirjev, veleposestnikov, rentnikov in veleindustrijcev . . b) iz drugih imovitih vrst c) iz manj imovitih vrst 14 4 12 3 1 50 50 listki o bivališču, ni v dosedanji navadi ničesar izpreme-niti in naj se tudi ne uporablja pristojbina za to. 50 G. Znižba pristojbin in oprostitev pristojbin. I. Znižba pristojbin. Ministrstvo za zunanje stvari jim lahko na predlog konzulskih uradov dodeli oblast, znižati v II. oddelku tarife obsežene pristojbine za določene kategorije uradnih dejanj na določen čas. Konzulski uradi smejo v tem primeru z ozirom na razmere pristojbinam zavezanih strank pristojbino znižati na polovico, ako okolnosti tako naneso, tudi na četrtino normalnega zneska. » 11. Primeri pristojbinske prostosti. a) Po svojstvu uradnega dejanja: 1. Vsa uradna dejanja, kijih provzro-čijo skupna ali obojestranska ministrstva v javni službi, ali ki zadevajo državni zaklad. 2. Uradna dejanja, ki jih opravijo konzulski uradi na zaprosilo tuzemskih oblastcv. 3. Prvi izdatek odlokov in drugih razpisov konzulskega urada, ako je ta izdatek določen nadomeščati v uradu ostali izvirnik, za katerega se je že plačala konzulska pristojbina po tarifi. K odstavku 2. Materijalne stroške, ki nastanejo konzulskim uradom z izvršitvijo takih zaprosil, naj jim povrne oblastvo, ki je to zaprosilo. > y O 0) H Oznamenilo uradnega dejanja,, za katero je pristojbine Pojasnila plačati pristojbino K h 4. Naznanilo smrti, imenovanje in potrditev varuhov in skrbnikov ad actum, zapisnik o postavi in pa o obljubi dolžnosti varuhov ali skrbnikov. 5. Vsa uradna dejanja, ki spadajo v področje kazenskega pravosodja konzulskih uradov, ki zadevajo oskrbovanje policije in varstva 1er zastopanje avstrijskih ali ogrskili državljanov in pa avstrijsko-ogrskih zaščitnikov zoper prolipogodbene odredbe. 6. Prošnje za podelitev in podaljšavo in pa za obnovo potnih listov, ako te prošnje ne sestavi, oziroma ne spiše v zapisnik konzulski urad, potem izdatek mejnih izkaznic. 7. Oprava izpremembe, popravka ali dopolnila v še veljavnih potnih listih manje imovitih avstrijskih ali ogrskih državljanov in avstrijsko-ogrskih zaščitnikov. 8. Razprava in prisojilo zapuščin, ako izkazani imetek ne presega zneska 500 K. 9. Zaprosila za pojasnila o trgovinskih razmerah ; zlasti o kreditni sposobnosti zunanjih firm in o falimentih; potem za imenovanje pravnih zastopnikov, agentov, zastopnikov i. e. z rešitvijo vred. h) Po osebnih razmerah pristojbinam zavezanih oseb : 1. Vsa uradna dejanja za pripadnike vojske ali vojne marine ali obeh deželnih bramb ali črne vojske, vendar samo v služ benih stvareh. K odstavku 9. Izdatke v gotovini, ki so nastali konzulskemu uradu za dosego takih pojasnil, mu mora stranka povrnili. Oznamenilo uradnega dejanja, plačati pristojbino za katero je Znesek pristojbine K h Pojasnila 2. Ako naj za uradna dejanja, po svoji kakovosti zavezana pristojbini, plačajo pristojbine povsem neimovite osebe, jih voditelj urada od primera do primera na njihovo zaprosilo oprosti plačila pristojbin. O tem naj izda voditelj urada z razlogi podprti sklep in ga priloži spisom. Isto oprostitev uživajo stranke, katerim je kaka avstrijska ali ogrska sodnija priznala pravico revnih za kako določeno pravno stvar. III. oddelek. Postranske pristojbine in dnevščine konzulskih nameščencev v stvareh strank. Tekoča štev. Oznamenilo uradnega dejanja, za katero je plačati pristojbino Znesek pristojbine Pojasnila K h A. Postranske pristojbine. 1 Sodnim prisednikom in komisijskim sodnikom, izvedencem, cenilcem, dražbalcem, računskem preglednikom, hranilcem, regulatorjem i. e., ki jih privzema konzulski urad, je razen kakih potnih oziroma voznih stroškov odkazovati primerna denarna povračila. 0 tem naj načelnik vodečega ali samostojnega konzulskega urada, ako moči privzemši vsaj dva izvedena veljaka kolonije, izdela posebno tarifo po krajnih razmerah in jo nabije v konzulskem poslopju. Za podrejene urade jo ustanovi vodeči konzulski urad isto tako. Za izredne, v taki tarifi ne omenjene primere naj postranske pristojbine odmerja konzulski urad od primera do primera. B. Dnevščine konzulskih nameščencev v stvareh strank. 2 Ob službenih potovanjih v stvareh strank: a) Povračilo izdanih razmeram primernih potnih stroškov; b) posebne dnevščine za čas potrebne odsotnosti in to: 1. generalnim konzulom na dan .... 2. konzulom na dan 3. podkonzulom na dan 4. konzulskim agentom, konzularskiin ele-vom in pisarniškim tajnikom na dan . . 24 20 14 12 1 50 K številki 2 in 3. Gerentu gre dnevščina po kategoriji službe, katero opra vlja. Ob epidemijah, ki so se uradno poistinile, se smejo dnevščine zaračunjati v dvojni izmeri normalnega zneska. Ako se zdi voditelju urada potrebno ob eksmisijah v stvareh strank odposlati več nego enega uradnika, oziroma prido-dati enega ali več služabnikov (Slovenistih.) 17 Tekoča štev. Oznamenilo uradnega dejanja, za katero je plačati pristojbino Znesek pristojbine Pojasnila K h 5. konzulskim uradnikom niže vrste in dijurnistom na dan 6. uradnim slugam ali kavasom na dan 9 4 50 50 v prid stranke same ali iz razlogov varnosti, naj stori o tem obrazložen sklep in ga priloži spisom. 3 Za uradna dejanja, oznamenjena v I. oddelku, in pa v tarifnih številkah 3, 4 in 5 oddelka II, ki jih opravljajo izven uradnega prostora pa v okrožju konzulskega uradnega sedeža uradni odposlanci, gre tem odposlancem razen povračila voznih stroškov polovica pod štev. 2 ustanovljene dnevščine. Opomnja. Dnevščine se ne morejo zahtevati, ako gre za primer, ozna-menjen v tarifni številki 50, lia), št. 8, oddelku II. 4 V primerih pomoči avstrijskih ali ogrskih državljanov in avstrijsko-ogrskih zaščitnikov pred tujimi oblastvi kraja, v katerem ima konzulski urad svoj sedež, in ako se godi ta pomoč na zaprosilo stranke, ali je zapovedana po pogodbah ali po mestnem običaju, morajo stranke povrniti prevozne stroške (vozove, ladje, jezdne živali itd.), kjer to zahteva daljava ali mestni običaj. Take stroške naj neimovite stranke dodatno povrnejo samo tedaj, ako jim je dotično tuje oblastvo prisodilo kak sporni denarni znesek. Opomnja k II. in III. oddelku. Konzulski uradi v zapadni, južni in vzhodni Afriki, v Arabiji, v Perziji, v celi Sprednji in Ozadnji Indiji, v ozadnjem indijskem Arhipelju, v vzhodni Aziji, v vseh avstralskih kolonijah, oceanijah, severni, centralni in južni Ameriki z zapadno Indijo naj za uradna dejanja, spadajoča pod II. oddelek tarife, ako niso posebna pri-stojbinska določila, zadevajoča posamezne imenovanih dežel, obsežena v tarifi sami (naprava prevodov iz kitajskega in japonskega jezika in pa prevodi v te jezike), pobirajo k stalnim pristojbinskim postavkom tarife 50odstotni pribitek. Prav tako imajo konzulski opravitelji in konzulski nameščenci v deželah, oznamenjenih v prvem odstavku, pravico ob službenih potovanjih v stvareh strank zaračunjati dnevščine s 50odstotnim pribitkom k izmeri po tarifi. Odstotne pristojbine pa so oproščene tega pribitka.