Razne novice. * Slovenski napisl. Občinski svet v Celju je prepovedal na tablicah, ki visijo od zida hiš, torej v mestno ozračje, slovenske napise. Celjski Slovenci so se pritožili na deželni odbor, ki pa ni hotel nič storiti. Pritožba je šla dalje na državno sodišče, ki je dne 18. t. m. razsodilo, da je bila ta prepoved protipostavna, ker krši član 19. državnegaosnovnega zakona. Slovenski jezik je na Stajerskem deželni jezik in vsled tega se sme v javntosti rabiti ta jezik. — Istotako so sedaj postali nepostavni sklepi občinskih' svetov v Mariboru in Ptuju, kjer so tudi prepovedali slovenske napise. * S Šole. Nastavljeni ste kot stalni nčitejjici: pri Sv. Marjeti ob Pesnici gdč. Romana Osana od Sv. Barbare, v Mozirju tamošnja suplentinja gdč. Antonija Ježovnik. Za nčitelja v Hoče je prišel okrajni pomožn,i učitelj gos. Viktor Gatti. * Izvršilne naredbe za hmeljsko postavo so izšle v državnem zakoniku. Jasen dokaz so, da Roblek ali nič ni storil za hmeljarje, ali pa nič dosegel. Zraven še je izdaJo poljedelsko ministrstvo na namestništva posebno odredbe, med katerimi se tudi1 glasi: Postava daje navodila o zaznamovanju krajev- nega izvora hmelja. Druge označbe in imenovanja, osobito take, ai se nanašajo na kakovost hmelja, n. pr.: hmelj za iežno pivo, hmelj za točiVno pivo, prima-hmelj M. po novi postavi niso prizadete. Vendar ne morejo biti takšne, da bi lahko nastalo krivo mnenje o krajevnom izvoru hmelja. Po vsebini postave nihče ni vezan, da mora zaznamovati krajevni izvor hmelja. Prosto je torej vsakemu, ali naveide krajevni izvor ali ne. Toda če navede krajevni izvor,, tedaj mora odgovarjati postavi in izvršilnim naredbam. N. pr. se lahko rabijo naslednja različna označevauja: hmeljski okraj Spodnji Stajer-Sa^vinjska dolina, Južni Stajer-Savinjska dolina, južnoštajerski-savinjski hmelj. IzvrŠilne naredbe zahtevajo, |Ba je oznažba hmelja na ovitku v črnih, neizbrisljivih, na zunanji strani ovitka jasno vidljivih črkah poskrbljena. Pri pošiljatvah v balah, vrefiah in zabojih morajo žrke imeti visokost vsaj 10 cm. Za druge ovoje, n. pr. kakor so običajni pri pošiljatvah po 5 kil, ne veljajo te določhe. — Ceškim hmeljarjein so izvršilne naredbo premalo ostre in zahtevajo, da še poljedelski ininister doda dopolniEne dolofibe. Ker Roblek ne zasleduje hmeljarskega vprašanja samostalno, opozarjamo ga na to! * ,,Novi Slovenski Štajerc" napada, kakor jo že zadnja naša Številka poročala, deželnega poslanca Roškarja zaradi njegovega predloga o regulaciji Pesnice. Zanimivo pri vsej stvari je to, da ima glavno besedo pri BSlov. Štajercu" dr. Jurtela in da tadi pisajoči aredaik sedi v Jartelovi pisarai. To je lepo tovarištvo med deželnimi poslanei, da napadajo svoje tovariše po listih brez svojega podpisa! * Stiger — kmetski prijatelj. Stiger, ki se v deželnem zboru odlikuje s tem, da molči, je v zadnjem 'deželnozborskem zasedanju pri neki debati odprl usta in rekel, da je tudi on za to, da se vinu prideva sladkor, t. j. za pančanje. To je na hasek vinotržcem, ne pa kmetom, Stiger je pa sam trgovec, zatorej roka roko umiVa. * Znamen]e napredka. Ko so češki Nemci začeli izgubljati stališče zaradi vedno yečjega napredovanja češkega naroda, je morala nemška liberalna stranka konečno priznati svoj bankerot in izdati proglas, v katerem pczivlja Nemce, naj se uče češko, da jih ne bodo iztisnili iz ufadov in zasebnih podjetij, ker se povsod potrebuje češki jezik. Nekaj sličnega čitamo v graških listih. ,,Tagespost" piše raed drugimi novicami o ,,slovenskili tečajih": Posebno važno je za mlade deklice, ki imaj® državno službo. fcla znajo slovensko. Nemške žene, ki se posvete taki službi, delujejo v nacionalnem smislu, aico se izobrazijo v slovenskera j&ziku in ako pomagajo okrepiti nemške predstraže v spodnjih krajib tako, da se naučijo slovenščine io sprejemajo ta mesta- Zveza delavnih žen je uredila za svoje članice slovenski te6aj, ki traja vsak četrtek oS 7. do 8. Gospe in gospodične, ki hoSejo obiskovati ta tečaj, se nanovo opozarjajo. ,,Tagespost" ho6e celo stjvar zakrinkati in pravi, da bo slovenščina v tem slugaju orodje germanizacije. V resnici se pa gre za to, da so nemške gjiivernante prisiljene, da se učijo slovensko, ker se slovenski jezik vedno bolj širi in boče vsak, da njegov otrok zna slovensko. * Križl iz kužnih časov. Nek dopisnik iz gornjeradgonskega okraja pozivlje v zadnji številki ,,S1. Gospodarja" ondolnega grašftaka in Zgpdovinsko drušlvo, naj eden ali drugi preskrbi, da se popravi kamenit križ ob ptujski cesti, ki je še iz 6asov, ko je razsajala kuga. Hvalevredno je od g. dopisnika, da se briga za domače starine, toda vodstvo Zgodovinskeg.a društva, ki ima med drugim namen, čuvati domače zgodovinske spomenike, ne more iz takih splošnih dopisov vedeti, v kateri občini ali župniji se nahaja kak križ ali drugi spomenik, ki je v nevarnosti, da se podre, še manj pa je društvu mogoče, morda na svoje stroške poskrbeti vse popravke pri takib. spomenikih,. V tcm oziru pa je Zgpdovinsko društvo pripravljeno, dati potrebne nasvete pri takih spomenikih; pri javnili,kakor so cerkve itd. je itak treba vprašati prej c. kr. centralno komisijo na Dunaju. Glede raznih spomenikov pa priporofia društvo slede<5e: 1. Ne pustite, da se podrejo in izginejo stari, četudi včasi priprosti spomeniki ob cestah, na tratah, ob razkrižjih itd. Tak sporaeuik je včasi priča važnih dogodkov tistega kraja. 2. Odbor Zgodovinskegja društva ne more vedeti, kje na širnem Spodnjem Stajerskem je kak tak spomenik v nevarnosti, zato naj v svojem kraju skrbe društveni udje in zlasti še poverjeniki. Ce se opazi, da je spomenik kaj poškodovan ali je v nevarnosti, da se podre, naj se hitro poskrbi, da se pravočasno popravi; stroški so itak majhni, če spomenik ni prehudo poškodovan. 3. Ce je spomenik lastnina kakega posestnika in ga sam noče popraviti, naj domačini toliko vržejo skupaj, da se popravi. Ce pa bi tudi teg\a ne hotel dovoliti, naj se naznani reč Zgodovinskemu društvu, ki bo storilo potrebne korake pri oblastvih, da se taki sporneniki ne zatrejo. 4. Ce spomenijk treba obnoviti, naj sej strogo pazi na to, da se kolikor mogoče ohrani stara oblika, zlasti slike, napisi, izklesane podobe itd. V vsakem kraju se bo gotovo našel kak razumen mož, ki bo pazil na to, da starodavni spomeniki žalostnih ali veselih časov ne izg|nejo. In domačini bodo gotovo rac"i dali par vinarjev. za popravo. * Zadružni tečaj v Marlboru. Zadružna zveza v Ljubljani namerava prirediti zadružni tečaj v Mariboru, v katerem se bode poučevalo knjigovodstvo in vse za vodstvo posojilnic in drugih zadrug potrebno. Kdor se za ta tečaj, ki bo trajal več dni, zanima, naj pošlje svojo prijavo Zadružni zvezi v LjubIjani in ob jednem naj naznani, kateri čas se mu zdi najprimernejši; po večini prija|v se bo določil Čas. Priporoča se, da se tega tečaja udeležijo po možnosti ne le gospodje duhovniki, ampak tudi inteligentnejši kmečki mladeniči, katerim se bodo najbrž podelile podpore za obisk tečaja. * Tržne vesti. Pričetek tedna nam je prinesel jako krepko tendenco in vzdigajoče cene, ker je suša nagajala. Zdaj smo dobili več dežja kot preveč. Tendenca je oslabela, cene so nekaj vinarjev padle, Inozemskl trgi so istotako oslabeli. Sprva se je po- kazalo nekoliko življenja na tržiščih, kupci so se vkljub visokim cenam zanimali za blago, posebno rž je imela dobre odjemalce. Ponudbe pa so bile skrom- no omejene v prvi vrsti na drugo roko in zato so morali reflektanti plačevati najvišje cene. Dež je, ka- kor omenjeno, položaj nekoliko izpremenil. Promei je vedno in enako neznaten. — Pšenica. Ponudbe skromne, kupci sprva živahni, kar je povzrofeilo dvi- ganje cen, potem so se rezervirali, tentienca je osla- bela, promet majhen. — Rž je vživala več zanimanja kakor pšenica in si je v ceni ve6 pridobila. Kone6no je pa tudi morala za nekaj vinarjev odnehati. — Oves je postal slabeji za nekaj vinarjev, promet majlien, — iTuršica je sledila drugim, cona in tendenca stalna. — Moka. Konzum se je začel bolje zaniimati za blago, vendar kupuje le najnujnejše, dolgorokih sklepov ni. Nakup se omejuje na temnejše vrste, line vrste so še vedno, vkljub primeroma nizki ceni, brez zanlmanja. Zaloge tedaj velike. — Ržeira moka ima najlepše Čase, gre urno izpod rok ne glejde na visoko ceno. Klajna raoka brez zalog, cene vzdigajoče. Otrobi stalni in vživajo zanimanje. — Mast. Svinjska mast je dvigjnila ceno za 1 itio 2 kroni, tendenca stalna. — Hmelj. Promet jako živahen, tendenca jako stalna. Cene so se dvignile posebno za srednje in nižje vrste, ter so K 105 do 122.—, Oaobito inozemstvo se zanima za avstrijski hmelj. — Zivina na Dunaju. Goveje živino se je manj dovedlo, ker pasivna rezistenca ovira promet in povzroča znatno škodo prekupcem. Pa tudi konjunktura je slaba. Ogrski voli so dosegli višje cene, srednje blago istotako, le slabje vrste so ostale brez zanimanja, cene neizpremerijene, deloma nižje. Bosanski voli niso šli izpod rok. Svinj je primanjkovalo, kranjskla je manjkala popolnoma, tendenca je bila stalna. * O Narodni stranki piše liberallni list ,,Edinost" 15. t. m. sledeče: ,,Proti stranki ,,Slovenca" in ,,Šlov. Gospodarja" nastopa Narofclna stranka. Načelnik njen je odvetniški kandidat dr. Kukovec. Ta je pred osnovo svoje stranke povdarjal ob vsaki priliki, da so prvaki s profesorjema Fonom in Cestnikom dr. Dečka politično ubili, ki je po besedah dr. Kukovca edini kaj veljal od voditeljev štajerskih Sloivencev. Pa že 7. aprila t. 1. je trdil <ir. Kukovec na volilnem shodu v Mestinju, d|a delo dosedanjih zastopnikov štajerskih Slovencev ni piškavegja oreha vredno. Dr. Dečko je bil po prejšnjihj trditvah dr. Kukoveca najboljši žtajersko-slovenski zastopnik, v Mcistinju je vrgel dr Kukovec tudi dr.. Dečku pi&kav oreh v gfevo. Zdaj pa slavi bivši poslanec štajerskih SlovenceV, Miha Vošnjak, katerega delo 7. aprila ni bilo piškavega oreha vre'dno, svojo sedemJflesetletnico in glasilo dr. Kukovoa,, ,,Nar. List", mu posfveeuje članek poln hvalfe. Tako je vodstvo te stranke, ki vsled tega izgublja zaupanje naroda, v kolikor sam misli." Z drugjimi besed'ami: Kdor je pameten, ni pristaS te liberalne stranke., * HinavŠčina in nešramriost »Narodnega Lir sta." ,,Lažilist" je pred kratkem jokial in prosil, nikar ne tožite in ne natznanite naših liberalcev pri vižjih gosposkah, nikar ne lažite, glejte, mi tudi ne lažemo, nikogar ne denunciramo. Zdaj pa poglejmo te hinavce! V tisti številki, ko pravi, da jegrdo de(nunciranje, v tisti številki pravimo, deniincira nekega kaplana na škofijo tisti ,,,Narodni List", ki nikoli ne laže. Omenili smo že, kako blati proiesorja Fona, ia nas hoSe požreti, ker smo se dotaknili dr. Pivka. 3Pa Še ve5! Liberalne dijaike, ki so v Celju zhoro.vali, livale na vse pretege, katoliško milsleče dijake, ki sq zborovali v Ljutomeru. obliva z gnojnico tako grdo, da kaj takega še nismo čitali. Pa hitimo dalje! V Gornjemgradu so mučkalii resolucijo zoper ,,lažnjiv/o" pisiavo našega lista, a v .tisti sapi se zlaže sam, da so odborniki bralnega 'družtva' glasovali za JJežovnikovo zaupnico. Nikar nas liberaloev ne tožite, to nam škoduje, piše ,,NarodniList", a največja Ijubljenca Narodne stranke, Ivan Kac in učitelj K. Barle, sta nadžupnika zaradi par letako|v naiznanila sodniji, seveda v občevalnem jeziku Narodne stranke v — nemščini. Toliko statistike za idanes! Prihodnjič jo bomo nadaljevali. Priporočali bi pa vsakemu, ¦kdor hoče imeti izvrstno zabavo za pustni dan, naj zbira vse številke tegft resnicoljubnega lista (seveda 6e mu prevefi ne smrdi) in jih naj bere na pust, imel bo najlepšo zabavo, ker se bo moral zmirom smejati. Potem pa naj namesto pusta zažge ta ,,Lažilist." Generalom Narodne stranke, liberalno-lažnjive stranke, pa priptorožamo, da naj si iz tega 61anka povzanejo par misli za predavanja, ker jim itak manjka gracUVa. * Tako delajo napredniakl! ,,Domovina" in pa ,.Na.rodni List" vedno smešita Kmečko zvezo, če je slučajno pri njenih zborovanjih navzofia kaka kmetiea; veCkrat sta ta dva lista celo nesrarano zmerjala poštene kmečke žene, če so se udeležile kakega shoda. Sedaj pa, ko vabijo na svpj dirindaj v Celje, pa naravnost pozivajo slovensko ženstvo, da. se ude- leži polnoštevilno njihovega zborovanja. Tako dosledni so ti gospodje; vsak hlapec bJ jiih lahko u5il poštenja. Prisvajajo si tudi pravioo, da sp oni edini olikanci; v vabilih na zboravanje: ao pa vabljeni najprvo razni pisarji kot glavnl stebri Narodne stranke, potem pridejo na vrsto prvaki in za temi tiolgo ni5, nato kmetje kot zgubljene ovčice, no; za njitni pa ženstvo. To bode lepa zbirka samih izvoIjenih, zlasti bo zanimiva družba, če še pride hofrat dr. Ploj. * NemCurjiem!. Krasne besede je zapisal svotovnoznani norveški pisateljBjornstjerne Bjornson, ki ima tudi med Nemci ranogo obožovateljov, raažarskim Kfetiralcem Slovakov: ,.Odtrgati otroke od njih maternega jezika je isto, kakor odtrgati lafino dete od materinih prs." Bravo, Bjornson! Tako pjovori pogten German! Svetujemo našim spodnještajerskim Ncmcern in posilinemcem, ki se v ljudskem nareč.ju ?menujejo nemčurji, naj te besede pridno prebirajo, naj si jib prepišejo in prijepijo na stene svojih hiš, naj jih dobro premižljujejo ter se vevstno ravnajo po njih. Kdor trga otroka od maternega jezika, ta je nepravičnež, sirovi nasilnež in tiran! Zapomnite si to! * Našim naročnikom! Zadnja številka našega lista je nekaterim neredno došla, ker smo vsled neke nesieče v tovami papir prepozno dobili. Mariborski okraj. m Slovenskl naplsl.,;Vsled razsodbe državnega sodišča so dovoljeni slovenski napisi. Tiskarna sv. Cirila je takoj po razglasiitvi ta razsodbe izobesila svojo tablo, katero ji je odvzela policija vsled nepostavnega sklepa mariborskegja občinskega sveta. m V Dravo je padla v torek 22. t. m. ob eni uri popoldan pri Badlnovi usajariji v Mariboru osemletna deklica Angela Sparowetz. Pri umivanja čevljev je izpodrsnila in takoj utonila. Otroci, kateri so to videli, so začeli feričati, a za rešitev je bilo že prepozno. Tam Drava ni zagrajena, čeravno pelje cesta tik mimo. Zunaj na deželi se kmetje kaznujejo, če nimajo majhae mlake ob cesti zagrajene, takaj pa mestni očetje tega ne vidijo. m Sv. Jurij v Slov.- gor. Odgovor štajerčevemu dopisniku. Pred nedavnim časom je imenovani list priobSil dopis človeka, ki radi osebne mržnje in zavisti ter drugih okolnosti napada njemu neljube osebe. Y dopisu, ni aič stvarnega,. ampak je golo zmerjanje, so osebni napadi, kakor je to sploh Stajerčeva navada. Dopisnik napada župana Dolajša odbornika Ferlinea, poslanca RoSkarja. Teh mož jaz ue bom zagqfvarjal. Ce se jimi z(di potrebno, naj se oglasijo sami. Ampak to-le povdarjam: dopisnik ni vreden, da bi bil hlapec bivšegia hlapca Ferlinca, ka.kor ga poniževalno imenuje. Imenovani možje so poštenjaki, kakoršen Stajerčev dopisnik nikdar ni bil, ni, in nikdar tudi no bo. Odgovarjam natančneje toliko, kolikor se ličs moje osebe, ;To p;a zato, da zavrnera dopisnikove laži in po)dla obrekovanja, drugič, da označim svojo postopanje glfede napadov ,,Stajerca" in drugih temu podobnih Mstojv. Prvič: jaz nisem noben privandraneq, ampak oblastno nameščen kot kaplan sedaj pn Sv. Juriju v Sioy. gor. Drugič: ne dajem nobendi nasvetov županu Dolajšu in odborniku Ferlincu. Ce pa bi jih dajal, bi bili gotovo bolj pametni, kakor bi jib moglii nuditi zlobni in neumni idopisnikovi možgani, Tretjič: (Nisem nobenega Stajerčijanca v Partinju nadlegoval z zbirco, kakor sploh nobenega v župniji, ki je bodisi v bližnji ali tialjni žlahti z dopisnikovo hudobijo in neumnostjo. Cetrtič; konštatiram, da mojih možganov dosedaj še iii zmešala politika in nobena pevka mojega pevskega zbora, ampak nasprotno: moja politika je ravno marsikateremu Stajerčijancu in narodovcu zmešala možgane, m moj pevski zbor je poštenim ljudem pripravil že marsikaterti pošteno zabavo, kakoršne niso vredni, še manj sposobni, pafi pa potrebni — Jjudje Stajerfievega kalibra. Toliko Stajerčevemu dopisniku v odgovor in pojasnilo, prvič in zadnjič. Očitati mi ne moreš nieesar in ne boš mi mogel ničesar. Potem pa zasmehuj in obrekuj, kakor ti ljubo in drago. Žabe regljajo, psi pa lajajo, kadar ne morejo grizti. Gotovo je Stajerčevemu (dopisniku žal in ga posebno to boli, da je moral prejšni tajnik partinske občine pobrati šila in kopita vsled svojega Čednega uradovanja in to celo vsle(d posredovanja c. kr. okrajnega glavarja mariborskegja. Velespoštovani gospod Matija Perger,; ali bi mi mogli in hoteli povedati in označiti vzrok, zakaj se je izvršila ta velevažna sprememba v njegovem življenju? Sv. Jurij v Slov. gor., dne 22. oktobra 1907, Ivan Bosina, kaplan. m Star denar iz rimljanskih časov je našel posestnik p. d. Kajzer v Leskovcn pri Pragerskem, ko je oral na njivi. Denarji so bili v lončani icsodi, ki se je pa strla. Čaz Leskovec je baje šla star« riraljanska cesta. m V Mariboru je bila Drava dne 18. t. m. za 3% raetre narasla. Na lesnem skladišču so komaj rešili les, da ga ni voda odnesla. Usnjarne ob Dravi so bile deloma pod vodo. m tZopet nevilita v oktobru. Ponočij od 17. do 18. oktobra se je črez Slovemske gorice in ptujsko bkolico zopet vlila huda nevihta z, bliskom in groraom. Vsled nenavadno toplega solnčnega vremena je iukaj Se vse zeleno kakor v poletju, na mnogih krajih je že dalj časa pritiskala suša, a z 18. dktobrom se je najbrž pričela 'daljša deževna doba. Ljudje so po poljih vefiinoma vse pridelke pospravili, ozimine so že tudi (posejane. m Zlato svoliodo je zopet izgubil 16. t. m. kaznjeneci Jurij Faktor, o katerera smo poročali, da je u<šel iz ječe v Slov. Bistrici. Na Zg. Polskavi je pil v neki žganjanri in tam so ga spoznali. Do tedaj se je klatil po Pohorju. m St. Lovrenc nad Mariborom. Dne 10. t. m. zvečer so pogoreli hlevi pri Pekiča na Pa§i. Marljivi ljudje in gasilci so preprečili, da se ogenj vsled strašnega vetra ni razširil, ker so hiše zelo blizo. Eako je ogeuj nastal, se ne ve. m Umrla je v SIov. Bistritei dne 8. t. m. Alojzija Stoinberger v 83. letu. Ptujski okraj. p Stoprce. Dne 7. oktobra je umrl gostilničar Andrej Kopša. Bil je goreč pristaš ptujskega ,,Stajcrca", katerega jo tudi narofiil mnogim svojim somišljenikom, ki so posedali pri šnopsu v njegovi gostilni. p Novodobnl Mozes. iPo Dravi je priplaval pretekli ieden zaboj proti borlskem mostu. Ljudje so zaslišali otročji jok iz njega, vlovili ga ter našli v njem približno 8 tednov starega otroka, Plenice in drugo kaže. da mora biti iz mesta. Otroka je vzel nek posestnik iz Haloz za svojega? p Sv.Marjeta niže Ptuja. Ponesrečil se je mladenič Valdhauser pri mlatitvi ajde. Bil je pri mlatilnem stroju nepreviden in ta mu je popolnoma zmečkal in strgal eno roko. Kmetje, -naznanitle pri oblastvih, da imate mlatilne stroje, saj plača dežela zavarovalnino revežem, pa je vsaj nekaj pomagano, ako jiii. doleti pri strojih kaka nearefia. p ,,Stajerc" in resnlca. Zadnji ,,Stajerc" zlobno in srdito napada usmiljene sestre v ptujski bolnišnici; predbaciva jim lov za testamenti, sleparijo, brezvestnost itd. Da se vsa zlpbniost tega lista tem bolj spozna, hočeino v naslednjih vrsticah celo zadevo pojasniti: Pred tedni so prepeljali v ptujsko bolnišnico fieko kuharico,cTerezijo Kodrič; sirota je trpete silno velike bolečine. Zato je dala, sestri, ki jej je stregla, 5 K, češ, naj se zato služita dve sveti maši. Usmiljenka odda 4 K duhovniku, 1 K pa vrne bolnici, a ta odgovori: Kar sem dala, sem dala. Ko. je prišla sestra pozneje zopet k bolnici, izroči jej ta celo mošnjico rekofi, 2 K naj porabi za se, drugo pa za sv. maše. Ko ji sestra odgovori, da za se ne more in ne sme ničesar -sprejeti, reče, naj jili porabi po svoji volji za dobre namene. V mošnjici je sestra našla 4 K 24 v; »od teh je dala 2 K zai eno sv. mašo, ostale pa so jej skupno s prejšno kronico še 3 K 24 v. Ko pogloda še enkrat k bfelnioi, zafine ta govoriti o denarnih knjižnicati in o svoji' oporoki. Sestra hiti h gospodu oskrbnitku, a ta je bil že odšel, nato h gospodu pisarju Griinu, a tudl ta je že bil odšel. Nato pokliče oba strežaja in ta dva sta potem pisala oporoko vpričo sestre in vseh bolaiikov v bolniški' sobi in sta oporoko tudi saraa podpisala. Drugi dan pride policaj, da za,piše zapušflimo rajnkino. Na njegovo vprašanje: je-li pokojnica še tudi zapustila kaj denarja, mu razloži sestra, da je po naročilu in volji rajnke dala 6 K za sv. maše, a 3 K 24 v da še ima; in to svotico je potem zahteval stražnik v imenu sodnije od nje nazaj. Pri zapuščinski obravnavi je hotela sestra. te kronice ijzročiti' bratu pokojnice, a ta jih je odklonil. To je torej strašni dogodek, ki sedaj kroži po vseh avstrjjskih liberalnih Sasnikih. In resnica'? Ni res, da 90 testament spisale pobožne usmiljene sestre, kakor trdi lažnjivi j.Štajerc"; ni res, da je testament podpisala tudi ena usmiljen;ka; dalje ni res, da ja eden strežaj tudi mežnar — to nikdar ni bil in tudii sedaj ni; ni res, da je sestra pokojnici vzela 9 K 24. v; tujii ni res, da je tajila, kp jo je policaj vprašal, kje da ima denar; ni res, da se je potem podala in rekla, da je izročila denar (t. j. ves denar) za miaše duhovniku Pšujiderju; istotako ni res, da so 3 K 24 v po potu izginile kakor kafra, ampak res je, da leži ta denar Se zdaj ,v ptujski bolnišnici, kjer ga brat pokojnice lahko vsak trenutek dobi, ako ga morda zdaj poželi. Dalje ni res, da ljudje odločno ziahtevajo, da se to brezvesilno usmiljenko zatfajdi tajfhdiie obtDži, ampak res je; da želi to samo zagrizeni Karol Linhart, urednik liberalnega br&zverskega ,,Stajerca" in nekaj njemu podobnih framasonskih pristašev; ni res, da Ijudje zahtevajo, da se sestro spodi iz službe, ampak res je, da je srčna želja vseh poštenih ljudi, (da ostane ta ve.-stna sestra še mnogjo let v ptujski bolnižnici, da bo mogla, ako hoče tako neizprosna usoda, enkrat na smrtni postelji streči še tudi svojemu največjemu sovražniku Linhartu in mu tako z nesebično Ijubeznijo povračati njegove nečloveške krivice. A> to bodi pribi;to za poznejše rodove: Ako je krivica, škodovati bližnjemu na njegovem dobrera imenu, potem je golovo vnebopijoča krivica, ako kdo kaj takega stori osebi, ki je posvetila vse svoje moči blaigru bližnjega in ne išče na zemlji svoje sreče, ampak samoblagor trpečega človeštva; pečat te zlobnosti nosi na svojem čelu ptujska ,,krota", zloglasni ,,,Stajerc", ki pa poje vkljub temu vivsaki ¦ številki pesem 0 nebeški krščanski Ijubezni. (Setveda, ,,Stajerc" bo vpil: • Zakaj nam niste poslali popravka?! Odgovor: Za ,,Sta,ierfieve" backe je vsak popravek brezpomemben; za poštene čitatelje pa je list preumazan in podel, da bi še ognusili roke z popravki.) p Nesreča. Zadnji ponedeljek so delavci razkopavali razvaline po ' ognju poškodovane Pirihove hiše v Ptuju. Naenkrat se zruši stranski zid in pokoplje 9 delavcev pod seboj. Težko poškodovane so jih z veliko težavo izkopali iz razvalin. p Pošta Juršinci pri Ptuju je dobila pismonošo, ki bo redao dostavljal poštne pošiljattve na dom. p Ptuj. Preteklo nedeljo je nekdo vozil ravno med drugim sv. opravilom izi Haloz mitao Sv. Marka en četrtinak mošta. Ko pripeljedo kapelice sv. Jožefa naenkraj poči kakor da bi iz topa vstrelSl sod, se razleti in mošt izroi^e. Precejšna škudd. p Prekislo grozdje. Ornilg noče biti več župan ptujski, čeravno so ga enogjasno izvolili in ga prosili, da naj prevzame županski stolec. Vslled tega tudi podžupan Steudte štra,j,ka in no^e prevzeti podeljene mu časti. M: obema gospodoma prav radi *verjamemo, da je res zelo tožko, biti župan tako zaddženemu mestu, kakor je Ptuj. Gosfp>od Ornig, vi ste jnho slabo skuhali, sedaj bi bila tudi vaša dolžnost, da .jo sami po.josta, ne da bi' si kedo drugi želodcc na nji pokvaril. p Polenšak. Tukaj imajo nekateri kmetje prav veliko jabolk najboljših vrst. p Sv. Andraž t Slov. gor. Tombola z lepimi dobitk' '<<> v nedeljo, dne 10. nov. ob 4. popoldne. p 8t. Lovrenc na Dravskem poljn. \ nede\jo dr^ '27 oktobra t. L ob 8. uri popoldne sa vr5i pri n»j ustanovni zbor ,H'alnrga dru Stv?.", za katero je med nami veliko »aniiraoje. DruStvo ima namen: izobrževati Clane na tenelju katoliške vere in krcpiti med njinii narodno zavest. Vsi prijatelji krščanske izobrazbe so torej prisrčoo poTabljeni. p Ptnj. Gledali&ko predstavo BMlinar ia njegova hči" prire.ii Kmetsko bralno društvo v Ragoznici pri Ptnji due 27. viuotoka 1907 v prostorih BNarodnega doma" v Ptuji. Za6etek ob 4. pop Potem prosU zabava. Ljutonierski okraj. 1 Kapela. Tukaj je urnrl Jožef Štefanec, naroden fant, ki je bil dolgo nd bralnega drnštva. Od novega leta 1907 je nmrlo tukaj 5 fantov na jetiki od 20. do 30. let starih. Štefanec je bil zadDJa leta oskrbovalec admontskih goric v gornjeradgocskeni okraju. 1 Se enkrat shodv Veržeju. Za zabavo vsem tistim, ki so bili na shodu v Veržeju dne G. oktobra in pa v dokaz resnicoljubnosti ,,Narodnegja Lista" in njegovih dopisnikov priiobčimo tu, kar piše imenofvani list v št. 46. z dne 17. oktobra t. 1. Poročilo se glasi: ,,Shod S. K. Z. v Veržeju — v pravi luži. Ob razmeroma precej slabi udeležbi se je \Tšil dne 6. oktobra v Veržeju zvezarski shod poslanca Roškarja in gromovnika dr. Kovačiča. Navzofiih. je bilo na dvorišču — kjer je stal govorniški oder (kar pa ni res, oder je stal pod uto) k večjemu 130 oseb, a skoraj polovica od teh je pripadala Narodni stranki. Ako še pdštejemo preeejšnje število radovednih žensk, ostane nam prav pičlo število pristnih zvezarjev." Bodi dovolj! Kaj pravite k temu vi, ki ste bili navzoči, bodisi pristaši Kmečke zveze ali pa Narodne stranke? Sicer pa se je dopisnik sam ujel v laži. Oe je bilo do poloviee pristašev Narodne stranke, zakaj pa se nihče ni oglasil? Da, lažje je trgati Ijudi po časnikih, kakor pa odkrito povedati svoje preprifianje. Nadalje dopisnik poslancu Roškarju priznava, da je govoril še dokaj trezno, toda očita mu, da je o dejanskih razmerah v Jjutomerskem okraju vse premalo poučen. Tako! Ce je premalo poučen, zato je pa prišel na Mursko polje, da zve želje in potrebe svojih volilcev, zakaj ste ga pa potem napadali, ko je bil shod napovedan?1 Zakaj pa ga niso modri liberalci, ki jih je bila skoro polovica,, poučili? Kaj ne, laž ima kratke noge! Debela laž je tudi, da bi bil dr. Kovačič v svojem govoru rabil besede ,,zlumpani študenti in liberalci." Dopisnik ,,Narodnega Lista" ga je imel takrat bržčas pod kapo, pa je pozneje iz poročila ,,Gospodarjevega" dopisnika podtaknil te besede dr. Kovačiču,., Sicer pa, zakaj ga niste zavrnili, 6e vas je skoro bila polovica, zakaj niste odgovorili na to5ke, ki jih je razvil in na vpraša-nja, ki jih je stavil na poslušalce? Tudi je po poročihii ,,Narodnega Lissta" dr. Kovačič 6 mož moralno prisilil, da so stopili v pododbor. Koliko je na tem resnice, vedo .najbolj možje sami, ki so v tem pododboru. Da je bil shod v luži, piše menda ,,Narodni List" zato, ker je tisti dan deževalo in ker so bili liberalci zraven. V tem pa mu radevolje pritrdimo, tudi njegov dopis je bržčas v ,,,luži" spočet, luža in laž pa sta po besedi blizu skupaj, Ravno tako je laž, da bi ,,Gospodar" sumničil ,,,neko zanlužno osebo" v Veržeju. To si je popisnik ,,Narodnega Lista" izmislil, če pa ,,Gospodar" piše o dopisniku ^JSfarodnega Lista", je samo ob sebi umevno, saj se tisti dopisi niso sami napravili! 1 Čebelarska podrnžnica pri Mall nedel]i i-ra s-«j rdni obcni zb>r v ned<*ljo, doe 27. oktonrs 1907 po večernicah t prostorib gosp. Ranraša. K ninogošte»ilni udeležbi labi cdbor. Slovenjgraski okraj. s Šraartno pri Slocenjgradcu. V Ljubljani je začel izhajati nov liberalni list .,Slovenija." Ta list ihočejo nekateri ra?širiti tudi prii nas. In glej čudo! Razpošilja se v občinskih kuvertih in z naslovi, ki so, kolikor se da sklepati, pisani od osebe, ki oetii v občinski pisarni. To bi bil najnovejši delokrog novega občinskega zastopa, kateremu je tajnik gospod nadučitelj Salaman. (Zanimivo, kaj ne!? s TJbilo je v Lapovem premogokopu v Skalah premogarja Rebernika. Njegov tovariš Ramšak je lahko poškodovan. s Dinamitua kaplca je v premogokopu PeSovnik odtrgala Antonu Krajncu tri prste leve roke ter ga na glavi in vratu močno poškodovala. Ljudje, ki imajo pogosto opraviti s takimi nevarnimi razstreIjivi, postanejo seasoma nepre(vidni. s Šoštanjski okrajni zastop. Volitve v okrajni zastop šoštanjski se bodo v kratkem vršile. Zastopstvo je bilo dosodaj popolnoma slovensko. Kljub temu je treba pripravljati tla in paziti na razne spletke. 'Zal, da se moramo v prvi vrsti varovati Narodne stranke in ji gledati na prste tudi v narodnem oziru. Nj dovolj, da se moramo boriti proti nemškutarjem; hujšo je še, da irmimo izza zadnjih državnozborskih volitev zvozo nemškutarjov in renegatov iz Narodnc stranke. To je največji škandal! Mii vomb sedaj gotovo, da je gospod Vinko Ježovnik sklepal pogodbe glede njegove izvolitve v državni' zbor z nemškutarji. Zdaj je nam jasno, zakaj da Ježovnik niti ni izobesil trobojnico v trgai n?t. svoji hiši, ko so slavili njegovo zmago. Ni hotel žaliti velonjskih posilinemcev, zlasti pa Pribožifia, s katorim se poslanec Narodne- stranke Vinko Ježovnik naibolj brati. Vodja šaleških posilinerncev Pribožič je kot slavnostni govornik v Kan trici pri ,,Sonnwendfeier" odločno rekel, ko je poročal o nem.%em politifinem stanju šoštanjskega okraja, da so Nemci volili Ježovnika: 1. ker ne more toliko škodovati kakor Robič; 2. ker so dobili zagptovilo, j da se bode oziralo pri drugih prilikah nanje. Očividno je, da jim je dal zagotovila Vinko. Ježovnik sam; počakati je le še treba, pri kateri priliki se bo to zgodilo. Slutimo pač, da se namerava nekaj splesti pri volitvah v okrajni zasflop alii pa v obfiini Velenje. iRadi tega opozarjamo rodoljube šaleške doline, da že zdaj pazijo na Ježovnikove pristaše in pravoCasno razkrinkajo, če bi hoteli mešetariti na podlagi Ježovnikovih obljub. Kaj porečejo veiiki narodnjaki okoli ,,Domovine" in ,,Narodnega lista? Ne bodo Ježovnika podufiili o pravi narodnosti? Mislimo, da ne!. Vsaj vidimo, kako ravno* ta dva lista glodata narodnostne pregrehe celo povsod tam, kjer jih ni. Toda v Ježovnikovi bližini pa nikakor ne pometata. Nemška šola se je ustanovila v Velenju brez hrupa, ne 'dela se ji nikakih ovir, vse je v najlepšem redu; najbrže so ustanovili Nemci to nepotrebno šolo pod patronanco državnega poslanca Ježovnika. Ali ni tudi ta šola neka koncesija za volitve, narodni gospod Ježovnik? Le lepo jo podpirajte in dajajte tihim potom nemškutarjem pogum^ storili bodete zares narodno delo, kakor to sploh razumejo okoli Narodne stranke. To novico je tudi prinesel ,,Slovenec." ,,Domovina" je zaeela takoj braniti svojegia Ježovnika, toda ne gre ji prav iz srca; ne more izpodbiti ne enega dejstva, zato pa napada priljubljenega slovenskega župana g. Skazo na nesramen način. Načelo ,,Domovine" je pa6 vedno, da piše neresnice in laži o drugih osebah, kadar ne more prikrivati slabih stranij svojili privržencev. Dasi je prof. dr. Versto^ek potrdil svojo izjavo s podpisom in s pismom g. \Voschnaga, da ni bil v nobeni zvezi z narodnimi nasprotniki, si drzjiejo ti poštenjakoviči še vedno trditi to neresnico. Značilno za te pnosvitljene napreidniake je pač to, da hočejo vse svoje pregreihe vsiliti drugim strankam. Kar pišemo zgoraj o Ježovnikovem nastopanju nasproti nemškutatrjem, je dejstvo, ki je tu povsod znano. s Sv. Mihael poleg Soštanja. Pri nas se je ustanovila hranilnica in posojlnica rajfajzenovka za fare: Sv. Mihaol poleg Soštanja, Bele vode in Zavodne. Pristopila je k Zadružni zvezi v Ljubljani. Prihqfdnjo nedeljo, to je 27. oktobra, je prvi uradni dan po večernicah ob 3. popoldne v cerkveni hiši. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar in se obrestujejo po 4y2%, posojila se dajejo po 5/4% le uidom, ki stanujejo v prej imenovanih farah. — (Ob tej priliki bode g. VI. Fušenjak, re^izor in potovalni učLtelj Zadružne zveze v Ljubljani, poljudno predaval o rajfajzenovkah. Možje, mladeniči, delavci, žene in dekleta, pridite v obilnem številu, poslušat! Konjiški okraj. k Konjice. Preteklo nedeljo popoldan je ležala gosta, temna megla nad Konjicami. Zlasti se je zgpstila okoli cetrte ure popoldan, tako da se je skoraj stemnilo. Iz Narodnega doma pa so se skozi meglo slišali zamolkli glasovi harmonike, vaibeči v razsvetljene prostore napredne ljudi. Danes, v ponedeIjek zjutraj, je pa zrak čist, solnee siplje svoje žarke tople, ogrevajoče; oi več terae, ampiak svetlo, razsvetljenio je vse. Odkod ta sprememba? ,,Slovenski Gospoclar" jo žo poročal v prejšni številki, kaj se bo veli,kega godilo to nedeljo. In zgodilo se je. Napredno-narodna stranka je pregnala temno meglo, razsvitljeno je vse, cela okolica konjiška je tej stranki, ki preganja temo in meglo, na'd vse hvaležna. Temo in meglo je pregnal zaupni shod Narodiio-liberalne stranke v Narodnem domu, zato solnce tako lepo sije: Pa, šalo na stran! Okol dvajset ljudi se je zbralo v fiitalniških prostorih, da poslušajo velcučenega urednika ,,Narodnega Lista" Spindlerja, in še ne ,,venštudiranega" študenta gpspoda Prekoržeka iz Prekorja pri Celju. (Gospoda generala Kukovca ni bilo, je že toliko pameten, da ve, da so ne splača v konjiški okraj.) Predsedoval jo shodu prvak odvetnik dr. Rudolf, kateri je izjavih da so mladi stare vrgli, odtod razpor. No, Sudno, da je šel mladini predsedovat in se od njih učit, on, ki ve, da je blagostianje kmečicega Ijudstva re?cno, če le začnejo kmetje jesti riž in pasje raeso, kakor je povedal na volilnem Glaserjevem shodu. Gmctno stanje si je tekom let že izboljšal, zato si kaj takega lahko dovoli. Absolvirani (?) pravnik K'olšeic pa je splošno shod otvoril. Nato jo razpravljal Spindler o pohtiki in organizaciji: ter rekel, da Narodna stranka hitro dela, ima v enem letu že eno tretjino ljudstva na Spodniera Štajerskem za seboj, zato se mora tuclii v konjiškem okraju cela stvair bitro v lilie)-&lnem smislu preosnovati. Gospod Prekoršek iz Prekorja pri Celju pa je v par njemu lnstnih frazah po?ivljal k ustanovitvi knjižnic, posojilnic itd. v liberalni prid ter udrihal po duhovnikih, govoril o veri in zlasti o spovedi tako, da je groza. JNjegov govor je bil s ploskanjem sprejet. Pa bi mislil. kdor bo to nral, no, nekaj pa je le. A motil bi se. ,,,Slovenski Gospodar" je imel zadniič prav, 1w jo pisaly da ne bb mič*. Res, čez 100 ali še ve6 tiskanih jvabil je bilo razposlanih med kmete za ta shod, a nihče ni priSel, edini kovač Sernčar je bil nat\rzo6 kof somišljenik te stranke, menda raislefi, da bo imel zalo od konjiSkih kmetov več dela. Ce boljšega ne zna, je pametnoje, da gro na Kranjsko nazaj, odkoder je prišel, a liberais^a naj ne skuša širiti med !nami. Kdo pa je tedaj spolnil število okoli dva.jset? Učitelji, seveda stari Serajnikv neizogibai liberalni Jurko, ki so seveda ploskali razpravi o spovednicah, Krasni vzgojitelji versko-nravne vzgoje mladine v ljudski šoli, kaj ne, stariši, ki1 pošiljate otroke v šolo, da se po postavi vzgojujejo! Kdor je še pošton kristjan, ne more k tej stranki, pa tudi slišati ao'6e nič od nje! Pa še nismo pri kraju; tudi Ogorevčev ata so posllali svojega Pavla, ki je pred kratkem prišel od vojakov, da jih tam zastopa; sami g. Ogoreve si namreč ns upajo, pa bi radi, ker so tudi' ttetegai mišljeuja. Ne verjamemo, da bomo hodili k takemu trgovcu kupovat, ki tako vzgaja svoje, sinove in komije, ki sd tudi bili tam! ? Kdor ni z nami, je zoper nas! Število je skoraj polno, ker drugih liberalcev se nam ne zdi vredno omenjati. Org)anizaciia tedaj liberalne-narodne-napredne stranke je sedaj za konjiški okraj popolna, tam je namreč, kjer je bila prej, 6e še ue slabša. k Zrede. V Celji so neki mladi gospodje ustanovili skupino somišljenikov in so ji dali lepo ime Narodna stranka. Tiliberalnii gospodje s svojo stranko pa niso drugo, kakor le grobokopi zai narodni obstanek slovenskega ljudstva. Za dne 20. oktobra so napovedali javni gospodarski shod v našem kraju. Na vabil,ih so obetali poduk o gospoOiarskih razmerah v konjiškem okraju, in pa pOnujali so ustanovitev podružnice kmetijske družbe. Oboje je le pesek v oči. Prišli so gospodje: urednik Spiirdler iz Celja, fII. Ivan Prekoršek iz Prekorja pri Celju. In ta dva gospoda bi poznala gospodarske razmere po našem okraju! Pojdite se solit! Pesek v oči mefiejo tucli fvodstvu Kmetijske družbe štajerske v Gradcu, ker družbi obetajo podružnice. Vsled tega je ista ustregla njihovi prošnji ter odposlala gospoda potovalnega ueitelja Goričana. Skrb zia kmeta je liberalcu pač deveta briga že od nekdaj. In liberalci imajo gosp. Goričana samo za vabca, ker bi sicer bili njihovi shodi zborovanja brez zborovalcev. Pri nas pa že to ni vleklo. Shod je bil napovedau ob osmi uri. Zborovalcev ni. Sčasoma se nas je zbralo trinajst mož S. K. Z. In ta številka je baje nesreSonosna. Bodi pa temu kakor hoče, toliko je resnica, da javni gospodarski shod, ki se niti ni začel vršitfi, je CeIjanom dokazal, da so bili pri nas generali brez vojakov. Celjski okraj. c Na Dobnii se je po dolgpletnem trudu pretečeni te'den odprla narodna trgovina. Kako krvavo je bila potrebna, ridi se lali,k» iz enega vzgleda. Pred dobrim tednom je bil(a cena sladkorju na Dobrni 48 kr., sedaj je padla na 40 kr. Lahko si mislimo, kako se je delalo z nami do sedaj. Novo trgovino so pozdravili z velikiai veseljem vsi domačini in okoličani braz razlike naroduega mišljenja. Seveida je par šnopsarskih barab in hajlovskih butic nezadovoljnih, a kaj na tem?1 saj vemo, kje je vzrok te nezadovoljnosti! Mi se ne vstrašimo. Nova trgovina se bo tru'dila postreči z najbcljšim blagom po primernih cenali. Dobrnčani ¦n sosedi, vsi veste, kaj je zdaj vaša .dolžnost. c Liberalna zahrbtnost. BS svojo dnhovniško posojilnico pa hočejo klerikalci v Petrovčah spraviti kmete v odvisnost iri svoje kremplje, da bi jih potem pri bodočih volitvah lažje izkoristili za svoje sebične namene. Tako skrbijo tisti ljndje za ^nadaljno slavo" nekdaj slavnib. Petrovč!" Tako je pisal v 228. številki ^Naroda" prekosavinjski BNarodov" dopisnik. Zadnjo nedeljo pa je že začela v Petrovčah poslovati liberalna posojilniea, ki jo je napredni dopisnik vzajemno z možmi štajercijanskfc stranke medtem zasnoval. Čemu mu neki bode liberalna posojilnica? To on sam pove v prej navedenih, v ^Narodu" zabeleženib besedah: Kmete bo v svoje kremplje lovil itd. Slava mu, slavnemu liberalno-naprednemn možu, ki tako vrlo skrbi za slavo Petrovč! c Sv. Jurij ob Taboru. V nedeljo dne 20. oktobra pokopali smo pri naa „ Košenenčevega očeta", Antona Kosmelj. Dne 20. sept. bil se je ponesrečil. Padel je z nekega drevesa in vsled dobljenih poškodb je nmrl. Bil je to mož-poštenjak, vreden, da se ga spominja tadi BSlov. Gospodar". Dolga leta je bil cerkveni kljnčar žnpnijske cerkve in podražnice sv. Radegnnde v Kaplji. Zlasti za zadnjo je veliko storil. Kot mož odločno kršč. mišljenja ni nikdar trpfsl slabega časopisa v svoji hiši in tndi ob časa zadDJih državnozborskih volitev, ko 86 je mnogo sicer dobrih mož izneverilo krščanski stranki, je bil rajni s svojitna sinovoma odločno na naši strani. Sovražnika menda ni imel, pač pa mnogo prijateljev. To je pokazal njegov velikanski pogreb. Zapnstil je na svojem posestvu sina, ki je popolnoma njegovega duha. Naj v miru počiva vrli krščanski mož! c Vransko. Ker kmet otroke najtežje v jeseni doma pogreša, so vse občine vranskega okraja pri deželnemu šolskemu svetn prosile, naj bi hili otroci zadnji dve leti do Vseh svetnikov oproščeni. Deielni šo ski svet je določil, da bodo dotični otroci oproščeni ne od Velike noči ampak od 2. majnika do vseh svetniko?. Je vsekako boljše radi paše. c Iz gornjegrajskega okraja. Nismo se hoteli pefiati z Ježovnikovim shodom v Gornjemgradu, ker je bil bre'z pomena, pa ker liberalne cnnje ne aiehajo lagati o tera shodeku, hoftemo jim malo posvetiti. Liberalni k.Narodni List", pr<avzaprav ,,,Lažilist" ali pa ,,,iNemškntarski List" piše, da RobičevL volilci si niso upali priti, da bi shod razbili, kor so vedeli, da nimajo večine! Ti liberalna prismotia! Zdaj pa pn- merjaj, čitatelj, številke! V gornjegrajskem okraju je dobil Robič 1600 glasov, Ježovnik 400. Torej Robič 1200 veČine. In zdaj bi nasprotni volilci ne mogli dobiti večine pri takem shodeku Ježovnikovem! Take neumnosti pišite rajši v pustu! A nekaj drugo je, gospodje liberalci; vi ste se bali nasprotnikov. akoravno se ni nikjer zoper sliod agitfralo. ,Vse polno je bilo lepakov, a vsi samo za gospodarski shod, tudi govornika sta bila naznanjena, a o Ježovniku ne duha, ne sluha. Se-le par dni pred shodom je bilo v D.Domovini" in ,,Lažilistu", da pride Ježovnik, a teh listov kmetje ne berejo, torej niso mogli vedeti. o Ježovnilku. Zakaj ste, liberaM, na plakjatiih zamolčali, da pride Ježovnik? Bali ste se naših vrst, ker ste mislili, da so naši Ijudje taki, kakor Ježovnikove in Roblekove druhali, ki ne poznajo nobenega zborovanja. Zdaj se pa tako liberalno človeče vsedei in piŠe, da so prišli na shod tudi prejšni Ježovnikovi nasprotniki. Hinavci! Prišli so na gospod'arski shod, da bi se kaj naučili, a vi njiliovo število zlorabite v svojo barabsko politiko. To si bomo zapomnili. Vam ni nič za gospodarsko delo, ni6 za izobrazbo naroda, vi vse zlorabite v svtoje grde strankarske namene. Ko je bila volitev v okrajni zastop, ki je vendar gospodarski .zastop, ste pisali: zmaig^ali smo liberalci; gospodarski shod v Gornjemgnadu sfe takoj prekrstili v liberalni shod in sramotite tiste uasprotnike, ki so prišli tja, in ko bi na Planinskem sejmu imeli kak dobiček, bi kričali, glej jo Narodno siranko, kako dela za narod, a seveda zdaj, ko ni dobička, ste tiho. Vaše javne knjižnice so liberalna gnez^da, vi ne poznate nobenega nepolitičnega društva, pri vas raora vse imeti liberaini pečat. Mi vemo, da je Ježovmk samo punčika, katero sučejo liberadci; on sam nifi ne ve in nič ne more, zato ga ivlačijo liberalci kakor komedijant medveda; povsod mora biti še kaj drugega, najmanj gpdba, ki vabi Ijudi1, kajti sa.mi vejo, da Ježovnik sam je nezmožen, tia bi priredil kak stiocL Mi takega papirnatnega poslanca ne pripoznamo in zahtevamoT da odloži mandat. c Zgorela je hiša trgovca Zorkjo v Laškern trgu. Ogenj je uničil tu'di vso zalogo blaga. c Povodenj. Iz Savinjske doline se poroča o veliki povodnji, katero je povzročila vsled zadnjegp, dežja narasla Savinja. V gornji Savinjski dolini je odnesla naraslai voda mnogo lesa. c Strašna nesreča. V Žusmu se je 16. t. m. zvečer razpočila svetilnioa 191etni posestniški hčerki Mariji Beuc. Goreči petrolej se je razlil na deklečjo obleko, ki je bila hipoma v plamenu. Prestrašena je letela dellica na prosto, klrcaje na pomoč. Gd vseh strani so leteli ljudje skupaj. Neki fant je vrgel gorečo dekle na tla in zadušil ogenj. Grozno opečeno revico so j)repeljali v celjsko bolnišnico. c Dobrnski krajni šolski svet je aklenil šolsko 'drevesnico premestiti na drug prostor, ker je seidanja za nič. To se je vedelo že lani, in davkoplaSevalci se vprašujejo, zakaj se je lani delal tako drag plot okrog drevesnice. Pa takrat še je Vogler nekaj veljal, daaes nič. c Dobrnski občinski zastop je znižal za prihodnje leto. doklado za 4%. Da gospodari izvrstno, yidi se iz teg,a, da pridno popravlja ceste, da so se plačali novi nadarbinski svinjaki, in je še vendar prebitek. Povrh pa se še znižujejo doklade. To je pač slovenski občinski odbor! Bog ve, kako bi gospodaril Auer, kaferemu so ravno svinjaki — reli bii skoro — ležali. v želode.u. c Nesreča. Devetletni sin posestnika Antona Oblak iz Brezja piv St. Juriju. ob juž. žel. se je dne 16. t. m. na paši ponesrečil. Igraje si je dal verigo ene krave okoli vratu. Krava se prestraši, zdirja ter potegne dečka za seboj. Veriga se mu zadrgne okoli vratu in ga zaduši, pri tem še pa pride kravi pod noge. Pri tem je zadobil hude rarie. V par minutah je izdihnil svojo mlado dušo. c Hrastnik. Nemška šola, Ker nekateri stariši še zmiraj no verujejo, da se v nemšldh šolah slovenski otroci nič ne nauče, da so torej take šolo skrajna budalost prosvetljenega 20. veka. Naj navedemo tukaj boscdo človeka, ki je sam liodil v tako šolo in to oboževaJ celo življenja. On pravi: Ko sem hodil v Ijudsko šolo, se je učilo vse v nemškem jeziku. U5itelj je hil trd Nemec, učil nas je sicer, mi fantje pa nismo razumeli njega in on ne nas. Učili smo se brati, pisati, računati in celo nemški katekizem na pamet, razumeli pa nismo besedtee. iTri leta sem izgubil v tej šoli, naucil sem se sicer nekoiiko brati, pisati in računati, nemščine pa vendar celo nič. (Dr. Prelog.) Ali nc bo'do taki otroci! neko& kleli svojih starišev, ki so jih silili v take mučilnice, v katerih se ne naudijo niti toliko nemški, kakor v slovenskih feolah!? Stariši, imejte usrail.jenjo s svojimi otroci! c Sv. Peter na Medvedovem selu. Ustanovni obSni zbor slovenskega katoliškega izobraževalnega Idruštva se vrši v nedeljo 27. oktobra ob 3. uri popoldne v prostorih župnišča. Slavnostni govor bode imol v)6. g*. nadžupnik Fr. Korošec. Nastopili bodo tudi mlaJfleniCi in dekleta z govori in deklamacijami. Prvikrat bomo slišali domafii moški in ženski zbor. Sla\Tiost obeta biti posebno ljubka in zanimiva, zato se je udeležite stari in mladi v polnem številu, da dobi novo društvo kar prvi dan pralv veliko udov, zlasti mlndeničev in deklet. Na,i>i ljubi sosedje dobro došli! Naprej z Bogom in Marijo za slovensko domovino! c Prl Sv. Jederti nad.Laškim §o nezna«i tatovi poskušali po noči 18. t. m. na več mestih vlo- miti, tako so se vtihotapili v Seligetovo Mšo, pri , Strumbluu so nekaj jabolk odnesli, ker so jo morali odkuriti, pri Pušniku vzeli med čebelam, in tudi cerkvi niso prizanesli; skozi okno ao, ko so zlomili že'lezno mrežo in strli šipo, prišli v žagrea, odtod k škrinjlci pri glavnem oltarju, katero so z velikim naporom odprli in k svojemu začudenju našli — prazno! Kajti.ravno pred par dnevi je bila izpraznjena. ' Tako so z dolgim nosom zopet odDazili. Ljhdje,- pazite! Zima se bliža in lenuhi in potepuhi se ho6ejo na vso moč preskrbeti, da ne; stradajo, seveda na stroške tujih žuljev. c Čebelarska pedrnžnlca Št. Jnrij ob juž. žel. zboroje v nedeljo dne 27. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldaa pri čebelnjaka gospoda Voga na Grobelnem. Brežiski okraj. b Uravnava Save. V zadnjem zasedanju deželnega zbora je vložil poslanec dr. Jankovič vsled prošnje občin Brezje in Blanca predlog zaradi uravnave Save, ki trga leto za letom najrodovitnejšo zemIjo. Ze leta 1902 je vodstvo uravnave Save spoznalo, da je v dotičnih občinah uravnava strug^e neobhodno potrebna. Namestnija je potem določila, da plačajo k stroškom uravuave po 10% okrajni zastop sevuiški, občini Sevnica in Blanca ter prizadeti posestniki. Proti temu so se pritožili in do sedaj se še ni nič ukreiiilo. Vsled tega je predlagal poslanec dr. Jan-. kovič, da se začae takoj z uravnavo in da se ne zahteiva od prizadetih posestnikov, občin in okrajnega zastopa prispevkov, ampak da se naj Sava uravnava na državne stroško. b Kozje. Gosp. bralno (društvo je priredilo dne 20. t. m. pri GučeKU šaljivo burko ,,Praviqa se je izkazala." Igralcf so kaj dobro izvršili svoje uloge ter pokazali, da kozjauski mladeniči tudi nekaj znajo. Vsa čast in hVaia našim mladim igralcem. Smeha je bilo nacente. Le pogumno naprej! Po igri je bilo petje in šaljiva po^ta. Na željo se bode igra najbrž ponovila 3. listopada ob lOletnici obsta^ka društva, h kateri ¦ že danos opozarjamo in vabimo. b Sevnlca ob Savi. Povsod se snujejo bralna in izobražejvalna društva, katera naj bi dala ljudfetvu priložnost za izobrazbo, le pri nas se ni ni6 storilo do sedaj. Hvala Bogu, zaidnjo nedeljo j© bil tudi pri nas položcii temelni kamen, osnovalo se je kmečko jzobraževalno društvo, Po večernicah, zbralo se je lepo število mož in lantov v prostorih kaplanije, kjer se nahaja velika društvena soba. Bilo je veliko navdušenje. Pristopilo je takbj 45 udov. V odbor so voljeni: g. župnik Iv. Doberšek, predsednik; Kozino Mariin iz Prešneloke, podpredsednik; Segula Franc, tajnik; Požun Martin iz Žurkovega dola, tajnika namestnik; Vrtovšek Jan iz Cajn, blagajnik; Stopar Jožef iz Sevnice, blagajnika namestnik; Stopar J. iz Sevnice, kn.jižniear; Blaznik Janez od Sv. Roka in Sinkovič Janez iz Brezovega, pregledovalca računov. V društveni sobi bodo vsem udom na razpolago razni časniki in tudi knjižnico si mislimo omisliti. Zategadelj pa prosimo vse rbdoljube, ki se zanimajo za mlado društvo, naj mu priskočijo na pomoč s kakim književnitn darom ali tlenarnim prispevkom. V kratkem se namenja prfrediti, kakor slišimo, že tu*di predavanje. — Tudi v Smarju pri Sevnici nameravajo v kra.tkem ustanoviti jednako društvo. Dal Bog, da bi obe Sdruštvi delovali v prid in blagor našega ljudstva! S b SIov. kmečka zveza* zboruje dne 27. t. m. ob 9. dopoldne v pi cstorih g. Pohleta v Rajhenburgu. Poročal bode g. poslanec dr. Benkovič. b Dobjje pn Planini. Dopisniku ,,Stajerca" povemo: ,Tiček, dobro te poznamo po petju. Ti delaš v ,,Stajercu" za neraškutarske kramarje in za luterane, ti bi rad dosegel, da bi mi ne verovali našira dušnim pastirjem, ti želiš brezversko šolo, ti nam želiš najhujše, ker nas hoCeš duševno pogubiti. Zato ti kličemo: proč s takim človekom! Mi ostanemo verni Slovencili Drobtinice. d 0 hadi povodnji se poroča dne 18. t. m. s Kranjskega. Na mnogih krajih so morali ljudje zapnstiti hiše. Železnica proti Kamniku je pod vodo. V Ljubljani je bil nižje ležeči del mesta pod vodo. Enaka poročila prihajajo s Koroškega. V Goraji Italiji je naredila reka Pad ogromno škodo. d Strašna kazen. Odprava smrtne kazni v Italiji je dovedla do nove vrste kazni, ki je morda strašneja nego smrtna kazen. Težko bo kaj strašnejega, nego je kaznilnica, v kateri je životaril morilec kralja Humberta. Ta ječa je zgrajena na strmi pečini nad morjem. Zidovi, ki obdajajo celice, bo slični ozki grobnici. Traki svetlobe prihajajo od zgoraj z visokega stolpa, in to skozi zelo malo luknjioo, na kateri so rešetke. V eelico vodijo dvojna vrata, ki se zapirajo s kljnči. Notranja vrata imajo rešetko ter se skozi to rešetko daja kaznjencu hrana, ne da bi kdo ž njim govoril. Kdor je tukaj zaprt, prisiljen je na večen molk. d Eoliko časa živi polž brez hrane. Polži so i\lavi v vsem, pa tudi v umiranja. Neki prirodopisec je prilepil polža na papir, a kako se je iznenadil, ko je hotel po štirih letih s toplo vodo omehčati lepilo in je opazil, da je polž zopet oživel. V drugih zbirkah polžev so polži na tisti način oživeli, potem ko so petnajst let živeli v povlaki. Ti niso bili prilepljeni, in ako se jih ni premetavalo semtertje, ni bilo opaziti, da so živi. Konečno so jih vrgli v mlačno vodo, da se očisti povlaka, in na veliko čudo vseh, so oživeli in počeli laziti. d Kačji Strup postaja, kakor piše noki angleški list čim dalje bolj trgovinski predmet, ker se ga čim dalje bolj uporablja v zdravilstvu in v znanstvenih laboratorijih. Izvaža se ga iz Avstralije, je pa zelo drag. Unča kačjega strupa je mnogo dražja nege uoča zlata ali platnine. V Londonu ga prodajajo sedaj 20 do 25 šilingov po gramu, in celo po tej ceni se ga težko dobi, ker je povpraševanje vecje negoli ponudbe. Strnp je zato zelo drag, ker ga je silno nevarno nabirati, kačo je namreč treba žiyo vjeti in potem dobiti od nje strup, kar delajo na razne načine. Strap raznih kač iuna tadi razlidno moč. Strnp, n. pr. tigerske kače je 14krat močneji nego strup takozvane črne kače. V Avstraliji je namreč vse polno stnipenih kač, ki so prebivalstva prava nadloga. Najbolj razžirjene so črne kače, ki pa le redkokedaj napadajo človeka in so silno boječe. ,d Vrabcl v AmeriM. Do leta 1851. ni bilo cikjer v Ameriki vrabcev; šele imenovanega leta so jih pripeljali tja iz Anglije, hoteč tako zmanjšati Mevilo teh nadležnih ptičev. Ali zgodilo se je drugjače. Vrabec je našel v novem svetu očividno zelo milo domovino in se je v kratkem razmnožil v neštetih milijonih in se znatno izpremeil, ker je postal večji, težji in predrznejši. Zdaj je vrabec nadloga in eden najvefijih škodljivcev v Ameriki, ki ga zaman poizkužajo zatreti. Država Micliigan in Illionis sta izdali v letih od 1887. do 1905. 117.000 dolarjev za iztrebIjenje vrabcev, ali brez uspeha. Domači vrahec ima v Ameriki pet- do sedemkrat na leto mlade. V Ameriki je prav^cati anarhist, ki trga, gnezda drugim, slab&im pticam ter jih pripravlja ravnodušno zia svojo potrebo. ;Za edini uspešni na5in pokončavanja teh nadležnih ptic smalrajo razdiranje njihoviih gnezd, ali ako se bo s tem dosegel pravi uspeh proti milijonskim trumam, je zelo 'dvomljivo. d Strahovita eksplozicija se je dogodila v tovarni za smodnik v mestu Fontanet (Združene države severoameriške). 40.000 žakljev smodnika je zletelo v zrak. Pok so slišali v daljavi 100 kilpmetrov na okolu. 35 oseb jje našlo v razvalinah tovarne smrt. 600 je ranjenih. Mnoga poslppja vi mestui so se zrušila; tudi neka šola v bližini, v kateri se je ravno vršil pouk. .50 otrok je ranjenih. V mestu je 2000 oseb br.ez strehe. d Vabilo na veselico. Na Hrvaškem in tudi drugod imajo po nekod navado, 'da obhajajo za mrličem pojedino, takozvano sedraino, pri kateri se za •dušo ranjkega moli, zraven pa je in pije. Tudi pri neki hiši na Hrvaškem so obhajali tako sedmino za umrlim oSetom, Sin je stal na pragu in ko je videl iti mimo znanca, klical ga je prijazno: ,,Pojdite, — pojdite k nam, inajlino veselico imamo, očka so nam umrli!," Narodno gospodarstvo. g Katera dela treba pri sadnem drevju pred zimo že izvršiti. Pii nas je, žal, navada, da se za sa-dno drevje v jeseni, ko je sadje obrano, celo nihče nič več ne zmeni. To seveda nikakor prav ni, in zato hočemo danes naves.ti tista dela, katera treba pri sadnem drevju še pred nastopom zime izvršiti. Debla,še miadih hrušk in jablan, katera imajo Še gladek in tenak lubad (kožo), treba pred vsem zavarovati pred poJkodbo po zajcih, to je pred zaj&jim oglojianiem. To izvrši se najpraktičneje na ta naein, da se debla drevja še pred nastopom zime s primernim mazilom namaže. Mnogoletne skušnje kmefijske šole na Grmu in drugod so dokazale, da je najboljše mazilo v to svrho sledeče sostave: ilovica, kraivjek, apno, čioveSko blato in goveja kri. Prvih štirih snovij vzame se zelo enake dele, goveje kri pa toliko, da zadobi cela mešanica gostost prav gostega močnika. Povdarjati pa moramo odločno, d(a je človeško blato najvažnejši de! mazila, kajti brez tega ne hasne v prav hudi zimi nič. S tako sostavljenim mazilom nama^ati se roora pa debla pri lepem vremenu, še prej ko začne po nofii zmrzovati, kajti ako so mazilo še pred zmrzovanjem na deblih popolnoma ne posuši, zmrzno in odpade. Mazanje gre pa najboljše izpod rok, ako se vrši z majhno krtačico, kakoršno se za namazanje čevljev uporablja, ako se jo na dolg roč nasadi. Drugo delo, katero je treba pri.mladem sadnem drevju v obče, in torej ne le pri hruškah in jablanah, še pred zimo izvršiti, je to, da se zavaruje debla pred mogočnim poškodovanjem po snegu in viharju. To se doseže s pravilnira pdvezovanjem debol. Najpriporofiljivejša povežnja je pa ta-le: Na tisti strani debla, od katere proti drevesu vladajoči veter jiha — pri nas burja — napr-avi se malo ped od debla oddaljena, s pomočjo železnega kola 35 do 40 ccntimetrov globoko luknjn. v kat°ro se potem kol zabije. Kol pa ne smo nikoli y vejino krono 'drevesa segati, ampak le po prvih na.iniž.jih vej. H kolu priveže se pa deblo kakp dobro ped pod vrhom kola takole: S prav dobre pšenične, ali pa So boljše ržene siame, se naprajvi kar le mogoče dober, to jo trden poreselj. Ta se ovrže v njegovi sredSni okolo deblay med deblom in kolotn se pa obadva konca poreslja kar lo mogoče na tesno 'dvakrat osuče. Potem ovrže se obadva konca poreslja še okolo kola in zia kolom se jih sosufie v dobro ped dolgo kito, katero se s pomočjjo beke h kolu prav trdno priveže. Ta povežnja je prav, snažna, gre hitro izpod rok, in trpi, akp je poreselj iz dobre slame in prav trdno napravljen — tudi do tretjej-ia leta. Tretje delo, kaiero je treba še pri mladem sadnem drevjn v obče še pred nastopom zime izvršiti, je pa to, 'da se napravi okolo njega takozvane drevesne šipe. Sipe imenujemo prekopanje zemlje okolo Oebel, kakijh 60 do 100 cm na široko in vsaj 15 cm na globoko. To delo je kaj koristno zato, ker se žnjim jako dosti mrčesov, kateri v zemlji prezimujejo, vniči, in potem pa tuidi zato, kerse okolo debel trava vniCi, ziemlja sama pa vsled' zimskega mr^za jako zboljša. Cetrte delo, katero je znabiti tudi potrebno pred zimo še okolo debel mlafdega sadnega drevja izvršiti, je pa gnojitev. Gnojitev je potrebna, kakor liitro se zapazi, da drevje le slabotno raste, da le kaj majhne, to je, kratke mladike napravlja. Ako napravlja še dolge in močne mladike, je gnojitev nepotrebna, in tudi, ee drevje ne rodi, kajti resnica je, da dokler kako drovo prav močno raščo razodeva, navadno roditi noč-e. V namen-rodovitosti mora vsako drevo nekolikb v rašči lesa opešati, ostareti raora drevo nekoIiko, bi se lahko reklo. Ako je pa gnojitev potrebna, izvrši se pa najpriporočljivejše takole, da se drevesno šipo še pred zimo ali pa tudizgodaj na spomlad prav dobro z gnojnico polije,. kateri se pepela ali pa kajnita primeša. Že staremu sadnemu drevju) seveda ni treba debel pred poškodbo po zajciti zavarovati. Tudi mu ni treba debel povezovati, pač pa se mu vstreže jako z napravo drevesnih šip, in osobito pa z gnojitvijct.. Zagnoji naj se posebno vse tisto sadno tirevje, katero razcdeva že prav slabotno raščo, ž( celo, ako je letos v obilni meri rodilo. g Važna izmijdba za vinogradnike, Neki hrvaški ekonom ;ie iznašel kolce za vinske trte iz betona. Prednost betonskih kollcev pred lesenimi je očividna. Betonski kolec se ne zlorai, ker je beton ovit okolu železno žice in trd kakor kamen. Lesene kolce treba vsako leto nanovo ostriti in zamenjati. ^Tudi kradejo jih radi za gorivo, dtočim z betonskem kotfcem pravzaprav tat ne ve kaj početi. Lesene kolce je treba pri menjavi vsako leto izruvati iz zemlje, pri čemar se poškodujejo trtne korenine. Na kolcu, ki je vtaknjen v zemljo in gnije, se nastani trti škodljivi mrčes, ki ondi tudi prezimi,; doCim tega ni na betonskem kolcu, ki ne gnije. Tudi je beton sam sovražnik mrčesa. Betonski kolec je tmdi zato velikega narodnogospodarskega pomena, ker ne bo treba več oškodovati mladih dreves, da se napravijo leseni kolci. V Zagrebu se otvori v kratkem tovarna za betonske kplce. g Cebelnih panjev šteje Štajerska dežela 207.000 in stoji s tem številom na tretjem mestu v monarhiji. g Orehovo drevje se presajai v jeseni ali spomladi, ko drevje ni muževno. Pri pr.esaditvi se deblo ni<3 ne prikrajša, pač pa glavna korenina za polovico in stranske za tretjino, g Zelod je za odrasle prašiče prav dobra krma, ki se sme v omejeni množini ppkladati/ Za konje in govedo, posebno pa za tjeleta,, pa želod ni primerna krma, g Sadnl mošt za domaeo porabo se prav dobro zboljša, če se pusti, da kipi na dobrih vinskih tropinah, kar je pa le tamkaj mogoče, kjer so vinske pokrajine blizu. Sadni mošt se naredi močnejši, 6e se mu dodene pri stiskanju na hektoliter 2 do 4 kg sladkorja, ki se vsled kipenja izpremeni v alkohol. Pozneje se sadni mošt naredi z dodatkpm špirita močnejši, ki se ga v/ame 2 do 3 litre, na hektoliter. Primes kakega močnega in cenega vina, n. pr. Črnega 'dalmatinskega, naredi sadni mošt okusnejši, mu da priljubljenejšo barvp in ga naredi deloma močnejšega. g Iz lJutomerSkih vlnogradov. Zakaj je moštu nizka cena in zak:aj ga vkljub dobremu moštu in pa mali množini mali posestniki ne morejo prodati? 1. En vzrok je siromaštvo, beda. Posestniki so zadolženi in ponujajo ud kadi blago, da prej dobijo denar in ker se bojijo, fcla jim blago nei zfaostane. Kajti znano je, da kupoi prašajo po moštu ob 6asu branja; potem-pa ne več do pretoka,. 2. Drugi vzrok pa je hudobija, lcatere pa so krivi prekupci v bližnjih trgih in mestih. Ti prekupci ob času branjaf dobijo mošt po tako nizki ceni, ida je: sramota, in potem, ko kupci prihajajo k njim, jim ti prekupci pravijo, da ni več nič mošta, če tudi ga je še dovolj, ra to še bolj pristen, kakor ga imajp ti prekupci. Tako na primer je še zdaj na Kogu in sploh v župniji Sv. Bolfenk do 100 hfkiolitrov tnajboljšega ljutomerškega mošta, pa pravi kupci ne zvejo zanj. Dobil1 bi' se liter po 60 vin. in višje. Ima po 20 stopinj. Kdor želi mošt, naj se obrne na župnika ali na župniiski urad Sv. Bolfenk pri Siedišču. Pošta IBv. Bolfenk pri Središču. g Veterinarni svet je pri kmetijskemu miniŠtrstvu zboroval 14. t. m. in sprejel na podlagi obžirne razprave odokazanem vtihotaplanju srbskih volov sledeče sklepe: Vlada se nujno pozivlja: 1. natančno zasledovati izvir iega vtihotapljjanja in vse naredbe nemudomai1 izvršiti, da se( v bodoče zabrani to ¦\ tihotapljanje govede, katero je toliko vefije nevarnosti, ker bi po njem se zamogle tudi v našo državo zanesti kužne bolezni. 2. Ce bo dognano. da se jo potofn Bosne to vtiJjotapljanje pustilo vrSiti1, potem naj se odredi, da se tudi bosenski govedi prepove vhod v naSo državo. 3. Vlado za Bosno in Hercegovino jc prisiliti, da odredi ob meji srbski sestavo katastra *'seh živali, gpvede in prašičev, da bo vsaka žival zapisana in z uradnim vžganitn pečatom zaznamovana, to pa v omogočanje razglednosti, da zamorejo le iako vpisane in zaznamovane živali iz Bosne prestopiti mejo v našo državo. 4. Bosanskp vlado je naprositi, da izvrši natančno štetje vseh živali v deže> lah Bosni in HereegOvini. Bosansko vtado je pripraviti do tega, da fclovoli naši vladi nastaviti državna naša veterinarska nadzornika v Sarajevem in Mostaru, ki bodeta imela pravico po vsej deželi bosanski svobodno in neovirano nadzorovati ondotno veterinarno uradovanje. 5. Ces. 'deželne vlade vseh kronovin, oziroma dežel, naj kmetijsko ministrstvo poveri z natančnirai poizvedbami, koliko govede, konj, ovac in prašičev prihaja na leto v naše dežele na prodaj. Poslanec Povše stavil je .vprašanje do zastopnika bosanske vlade iz skupnega finanftnega ministrstva, ki se je te seje udeležil), kako je urejena v Bosni veterinarna služba, ali se zamore naša vlada zanesti na te organe, in 6e je teli dovolj nameščenih, (3a zamorejo nadz-orovati mejo proti Srbiji in TurčJji, to pa, kar je po živinskih trgoTcih dognano, da prihaja v Bosno g(»\edo ne le iz Srbije, ampak tudi iz Turčije, kjer ,|e pravo ognjišče raznih živinskih kužnih bolezni, celo goveje kuge. Na pojasnilo, dobljeno od delegata bosanske vlade, je apeliral na kmetijsko ministrstvo, da naj strogo skrbi za to, da bo o uradovanju bosanske veterinarne oblasti ob\eščeno,: Tujdi se je raipravljalo o odredbah kmetijskega  ministrstva zaradi zabranitve prašičje kuge, katero  zanašajo iz Rusijo v Galicijo vtihoijapljjeni pra&i6i. Veterinarai svet je te odredbe minlstrstva odobraval in poslanec Povše še posebno priporoftal, da skrbi ministrstvo prav vestno, da se tudi iz Ogrske strogo nadzoruje Od tam v naše deželje ,prilhaiajoče prašiSe, ker je prav ta panoga naše živinoreje posebno za naše^a malega kmelovalca naravnost vitalnega gospodarskega pomena, zato treba vestno paziti na to, da se naši prašiči obvarujejo okuženja, ker le tako je zagotovljen uspoh našim prašičorejcem. Za nadaljno točko dnevnega reda, kako omejiti trgpvino s konji, kakoršno pof^osto cigani vrše, s tem pa večkrat zanesejo konjske kužne bolezni, je načelnik odbora bil naprošen, za to dobiti relerenta, ki bo v prihodnji seji o tem porofial in stavil svoje nasvete. Najnovejše novice. Cesar je vfierajšnio noč dobro prebil. Popoldne se je zopet sprehajal na hodniku, kar je jako dobro na njega uplivalo. Cesar bi že raid šel ven na sprehod, pa mu zdravniki ne pustijo, Državni zbor. Zsornica je v seji 22. t. m. obravnarala in sprejela nnjni predlog radi podržavljenja premogokopov. Posl. dr. Benkovičje podobea predlog stavil že v juniju. Vlada se je pozvala od zbornice, da takoj prične pogajanja z lastniki premogokopor na Geškem radi odkapa in poroča državnema zbora. Drž. posl. dr. Benkovid je v prvih sejah drž. zbora vložil interpelacije: 1. Na jnstičnega ministra radi soduih  imenovanj na Sp. Štajerskem in Eoroškem (obširno uteme-  ljeno); 2. sknpno s posl. Pišekom na trgonnskega ministra  radi jezikovnih in personalnih razmer v področja poštne in  brzojavne direkeije v Gradca, posebno v Brežicah; 3. na  železoiškega ministra radi zapostavljanja slovenščine na  progi Celovec—Trst; 4 na ministrskega predsednika radi  nameravane refonne uprave in osno^anja okrožnih oblastij;  5. na finančnega ministra radi zapostavljanja slovenščine pri  davdnemu aradn v Brežicah in drngod.  V včerajšni seji dne 23. še vedno ni prišla na vrsto nagodba. Razpravlja se o nujnih predlogih, katere se vedno na novo vlaga. Vodja nemških kršč. soe. Lueger je zato po- zval naj se opastijo nujni predlogi, da začne zbornica ob- ravnavati o tako važni nagodbi. V jugosl. klabu, kjer sedeta todi Hribar, Ježo^nik in Roblek ter uskok Ploj, je nastal hnd razpor. Vsak poslanec vleče na svojo stran. Vsled nerodne politike in needinosti je zgnbil klnb ves upliv.