Poštnina plačana v gotovini
P RIM O RS K A
Naš sistem planskega gospodarstva je tak, da obenem vključuje v korist celote interes vsake republike, vsakega resorja, vsake glavne uprave, vsake tovarne, vsakega okraja in kraja, vsake organizacije in posameznika.
M. MARINKO
Leto III. — Štev. 11.
Ajdovščina, 15. marca 1947
Cena 4 jugolire — 8 metrolir.
Pripravimo se na pomladansko setev
T ključeoan je oseh gospodarskih oej 0 gospodarski načrt zahteva, da si tudi lase kmetijstoo prisooji trden načrt, da I? izpolnilo ose naloge, ki se postao-'IV?,,0 ZDezi z izoedbo gospodarske Pr tetke, ki naj dokončno spraoi celot-'jo gospodarstvo naše države iz tako Unenooane anarhičnosti o trdno socia-“Stično gospodarstvo.
Predvsem moramo polagali veliko Pa z n jo na pomladno setev, ki že mora bdi odraz našega sistematičnega načrt-nega dela. Razumljivo je, da se bomo korali v kmetijstvu boriti z zaostalost-Jo, ki je mnogo bolj očitna o kmetij-
zadruge, da bodo kmetje zadružno najemali stroje za skupno obdelavo. Če se bodo kmetje med seboj sporazumeli, da posejejo določene komplekse, njiv z isto kulturo, bo ta strojna obdelava lažja, bolj smotrna in rentabilna. Stroj in zadruga bosta prinesla tudi več načrtnosti o poljedelstvo.
Tretje vprašanje, ki je iste varnosti kot že nakazani vprašanji, je, za koga bomo proizvajali, ali kdo bo imel od tega koristi. To bo naš kmetovalec, ki spremlja razvoj dogodkov že izza časa domovini
Silen polet množic v Slov. Primorju
je največja manifestacija našega ljudstva ob
priključitvi
dou kot o industriji. Razlogi so jasni, \domoo!,ls^c vojne dahe m je poučen o zemlja je glede na pridelovanje raz- \nam?™ <« potrebi načrtnega obdelova-drobljena, pri obdelavi še niso v celoti	,Sl 2,,lfl ,tu<}1
vključeni stroji, ker jim kmet ne zaupa. le pomanjkljivosti ne dovoljujejo racionalne obdelave zemlje, prav zalo
Ph mora načrtno gospodarstvo kolikor mogoče odpraviti. Predvsem pa je izredne važnosti, da pridobimo kmeta, da 5C "o zavestno spoznal z načrtom in k rzoajanju načrta pristopil. Pot, ki vodi rio tega, je taka: Kmeta je treba pre-Pričati o pomenu naloge, ki jo mora °digrati kot pridelovalec in kakšna je njegova odgovornost pri reševanju gospodarskih problemov. Pojasnjevati je Potrebe po načrtni obdelavi zemlje morajo z vso odgovornostjo prevzeti množične organizacije na vasi, ki naj vzporedno z ukrepi naše ljudske oblasti vr-Sli° ostro agitacijo in propagando, da Prepričajo kmečke množice, kakšne so dolžnosti kmeta in kakšne koristi bo lmel od izvršenega plana.
, Kot kmečki proizvajalci moramo \meti, preden se lotimo izvajanja načrta, pred očmi sledeče postavke: Ja-s.rto nam mora biti, kaj bomo proizva-Juli, kako bomo načrtno proizvajali in Za koga. Čim nam bodo ta vprašanja Popolnoma jasna, nam je izvedba načrta v kmetijstvu mogoča in bo tudi stoodstotno pozitivna.
Vstop o kmečko proizvodnjo je se-tev. /ato je treba v načrtu predvide-0ati, kaj bomo posejali na določenem Predelu, da bo najbolj racionalno. To Jc pri nas še težko vprašanje spričo razdrobljenosti posestev, kjer je kmet
Po končani vojni proti fašizmu, po določitvi mirovne konference, kjer bo naše vprašanje dokončno rešeno, je naše ljudstvo združilo vse svoje sile, da pred vsem svetom jasno pokaže voljo celotnega prebivalstva, ki zahteva takojšnjo priključitev k Jugoslaviji. Ljudske množice so javno na svojstven način manifestirale zahteve stotisočev delovnih ljudi. Manifestirali smo od prvega trenutka tako, da smo sledili napotilu maršala Tita; to se pravi, da smo se z vsemi silami lotili dela in graditve domovine v prepričanju, da
tr^?pg&ì5$g*jrr
prepričanju, da delamo za skupno domo-
s.c tako navezan na svoje zaplate zetu lje in prideluje izključno vse. kar je Pjemu potrebno. Doslej se je kmet šel 'avtarkijo*, v katero so ga silili proti-‘judski režimi. Ob tem dejstvu vidimo, Kako zelo je potrebna prevzgoja naših Kmetovalcev, da se bodo odločili za gojenje liste kulture, ki o dotičnem kraju aajbolje uspeva in zato tudi najbolje r°di. Tako se bixlo celi kompleksi odtočili po svoje or sino sti strukture zem-tje za eno samo kulturo. Ljudska oblast Pa je globoko zainteresirana, da zagotovi na eni strani kmetovalcem trg, na orugi strani pa vse, kar bo kmet potreboval. »Kar rabi, bo po reguliranih cenah kupil na trgu. S tem (z goje-njeni monokultur) bo donosnost našega Poljedelstva v celoti narasla,* tako se Je v svojem referatu o gospodarskem f?£rtu izrazil na seji Glavnega odbora tJr tov. Miha Marinko. Velike važnosti Zn setev je tudi izbira semen, ker je nnš namen pridelati čim več, selekcija /e važen faktor za povišanje pridelka na posejani ploskvi.
. Drugo vprašanje, kako bomo pro-tzoajaH, torej kako bomo setev in obdelovanje izvedli, je prav tako važno.
uspešno rešitev lega vprašanja bo-tto morali odpraviti znani partikulari-zetn, da bo gotovo območje, kot n. pr. dpravno-adm in ist rat iona celota Kf.O-ja, •?e odločilo za skupno obdelavo zemlje, Kjer se bo po načrtu gojila gotova kultura. Nezaupanje do stroja mora predvsem izginiti. Stroj je prijatelj kmetovalca, olajša mu delo, zmanjša obdelovalne stroške in sprosti delovno moč, Ki bo industriji nujno potrebna. Trak-Pr mora na naše njive, strojno obde-1 vnanje je bolj uspešno, hitrejše in voljše kot ročna obdelava ali pa vprež-Kjer koli je mogoče, je treba sto-Pdi n stik s traktorskimi postajami in ■oklenili pogodbe. Kmetijsko ministrstvo Je izdalo uredbo o obvezni obdelavi jemlje, ki ima namen zagotovili smo-‘vvo izrabo ose naše orne površine.
sak kraj mora izdelati načrt, ki ga Sestavijo KLO-ji, v kolikor so kje za-deuge, sodelujejo tudi te in prav tako Kmetovalci. Tako bomo rešili opraša-vje medsebojne pomoči na vasi in med vasmi. Najbolj uspešna bo pomoč tam, Kjer so kmetovalci združeni v raznih vvdelovalnih zadrugah, kajti prav za-deuge bodo odigrale pomembno vlogo ‘P pripomogle največ k načrtnosti n Kviettistou. V istem smislu jasno go-0°ri tov. M. Marinko:
Naše poljedelstvo je na splošno še zelo nerentabilno. Manjkajočo delovno silo naj po možnosti, kjer Koli je to mogoče, nadomesti stroj, č intenzivni in strojni obdelavi zemlje bomo morali še veliko napredovati. Na malih parcelah je uporaba stroja seveda otežkočena. Priporočati bo treba tako obliko
ne more nikdar ukreniti nič takega, kar bi ljudskim množicam in njih interesom bilo nasprotno ali se z njimi križalo- Prepojiti se moramo z zavestjo, da delamo za skupnost, torej tudi zase, ker smo kot delovni ljudje člen skupnosti. Svojo nalogo moramo izpolniti dosledno, ker to pričakuje od nas naša mlada republika, država novega tipa,* ki ne pozna izkoriščanja človeka po človeku. Kmetovalec, ki mora biti seznanjen s petletnim gospodarskim načrtom, mora vedeti, da je dolžnost kmetovalcev prehraniti industrijo. Le na ta način, če bo delavstvo dobro preskrbljeno, bo mogla država postavili težko industrijo kot predpogoj socialističnega gospodarstva. Potrebe industrije in kmetovalca morajo doseči koordinacijo o vsakem pogledu, z jasnimi pojmi o medsebojni podpori ene in drugega, bomo z vso vnemo in z vsemi silami delali načrtno in tako, da ne bo plan samo dosežen, temveč presežen. Če delamo za industrijskega delavca, delamo zase — ker delavec proizoaja predmete za našo uporabo. Ako bi lo
vino, ki je zrasla iz solz trpljenja in boja ljudstva samega, da delamo zase. Prežeti z močno zavestjo, ki ima globoke korenine daleč v preteklosti in ki jé v domovinski vojni vseh jugoslovanskih narodov dozorela, smo prevzeli velike obveznosti, ki nam jih nalaga skupnost in prav tako domovina, ki ji hočemo ustvariti trdno in srečno bodočnost.
Ljudstvo je v zmago pravice bilo prepričano in s takim prepričanjem je gradilo. Povsod delo, požrtvovalno delo po-edincev, skupin, stotin, množice, vsega ljudstva. Svoje uspehe smo dajali Titu in domovini, torej smo delali zase, ker nam Tito in domovina pomenita eno in isto. Res, da smo pričeli skoraj praznih rok in v plemeniti borbi za uresničenje priključitve k materi Jugoslaviji smo v vztrajni tekmi razvijali nov način dela, ki ga lahko poraja samo nov duh, novo življenje in ki ga zmorejo samo delovni ljudje v državah, kjer odloča ljudstvo.
Tekmovanje se je vršilo za tekmovanjem. Osvobodilna fronta je usmerila ne-
za življenje v Jugoslaviji. Ljudstvo v | Dogajali so se zločini, ves svet ve o Slovenskem Primorju se jasno zaveda i njih, našteti so bili v tisočih resolucijah
in odposlani na različne merodajne forume. Toda ljudstvo se je za priključitev
uspehov, ki so bili doseženi pri mirovnih pogajanjih, ve tudi, da je bilo storjeno vse, da se priključi celotno naše borilo, nastopalo je golih rok proti bajo-primorsko ozemlje, in ve tudi to, da je netom, uveljavljalo svojo voljo in iz-naši deželi povzročena krivica — delo vršilo herojska dejanja v borbi za svoje imperialističnih nasprotnikov, ki nočejo pravice.
utrjevanja ljudske oblasti in so zmagi l „	.
ljudstva nenaklonjeni. Vendar je uspeh; K° so sovražniki kudstva, anglo-trdega boja za zeleno mizo, ki smo ga amer.sk. imperial'sU, reakdonarp, fasisti podprli z vso patriotično zavestjo mi
šovinisti spoznali, da bodo predeli cone prišli po pogodbi pod Jugoslavijo, so hoteli storiti še zadnje dejanje, ki bi naj škodilo ljudstvu. Prešli so od tolovaj-
sami, velik. Meja je premaknjena daleč tja na zapad od stare meje in predstavlja zmago našega ljudstva in našega boja,	e
predstavlja kljub vsemu uspeh, čeprav je : rr , i- j - ? ^ j i	j
še vedno krivična in ne ustreza niti na- ! Ho‘e ! so, dezel° gospodarsko un.c.t., od-Šim zahtevam, še manj pa žrtvam, ki so ! P6''8,1* s‘ro>.e ‘n "a.Pri|ve- k.' b' 'ahko za osvobojen); teh predelov naše zemlje 1>udstvu koristile. Pričela se ,e borba za
padle. Stotisoči smo osvobojeni, vendar
stroje, ki je spet pokazala naše delovne množice kot heroje v obrambi svoje
prezrli, ako bi se držali nazadn jaške J k'órpen tok energije in ljubezni do svo-miselnosti pridelovati samo zase, bi lo bode..v oblikovanje trdnih gospodarskih
pomenilo o industriji, da naj tudi delavec proizvaja le za svojo uporabo. Razumljivo je, da tako noben pameten človek ne presoja dela, kajti sicer bi delavci lahko obnemogli, kmetovalci pa bi hodili neoblečeni in nepreskrbljeni Povezanost -med delavskimi množicami in kmečkimi pa nam daje jamstvo, da kot delovni ljudje izpolnimo vsak na svojem delovnem mestu svojo dolžnost, ker si z jasno zavestjo gradimo jutrišnjo veliko bodočnost. Gospodarski plan pa je pot, po kateri bomo najprej in z oso gotovostjo prišli do blagostanja.
S tem o zvezi, z izvedbo gospodarskega načrta in o zvezi z današnjo naj-bližnjo nalogo našega kmetijstva — setveno kampanjo — se postavljajo pred našo Osvobodilno fronto, pred odbore ljudske oblasti gotove naloge, ki jih morajo kmetooalci-frontaši kot zavedni državljani v celoti izpolniti. V. vso odgovornostjo moramo doseči, da bo ol>-delana osa zemlja, ne sme bili koščka orne zemlje, ki bi ostal neuporabljen. Vsaka kršitev tega načela bi brez dvoma pomenila gospodarsko sabotažo in zaviranje naporov milijonske armade delovnih ljudi, ki s svojim požrtvovalnim delom in o tempu tekmovati ja ustvarjajo dobrine. Tu mora delovali budnost in preprečiti je treba nepravilne postopke poedmeev. Zakoni in uredbe, ki jih je izdala naša ljudska oblast, niso slučajno izdani in bodo z oso ostrino tolkli tistega, ki bi gospodarski načrt hote ali nehote prezrl.
Predpriprave za setev obstojajo o nabavi semen, ki morajo biti pravočasno nabavijena. Ni vseeno, kakšna so semena, to vedo kmetovalci sami. Od semena je močno odvisen pridelek in njegova kakovost. Med pridelki se bo moral kmetovalec, kjer so tla ugodna, oprijeti gojenja industrijskih rastlin, ker jih rabi naša industrija (lan, konoplja, sladkorna pesa) oljarice). Porast pridelovanju teh polsurooin mora iti vzporedno z rastjo zmogljivosti naše predelovalne industrije. Pri izvedbi tega načela bo kmetovalec prav tako dokazal razumevanje za fwlrebe. Semena, ki jih kmet sam turna, mu bo preskrbelo državno podjetje po n ab avito-prodajnih zadrugah. V najoečji meri primanjkujejo ona semena, ki smo jih doslej dobivali iz inozemstva (travna in krmibia semena) in ki jih moramo pretirano plačevati. Stremeli bomo osekdar za tem, da se bomo o tem pogledu osamosvojili s pomočjo načrtnega semenogojstva. Razdeljevanje semen se mora izvršiti pravično, pod nadzorstvom množičnih organizacij in KLO-jeo. Tako bo preprečena vsaka špekulacija s semeni, kopičenje zalog in zadoščeno bo osem našim potrebam.
Pri našem delu, naj bo to tudi pri izvedbi spomladanskega setvenega načrta, naša budnost ne sme popustiti. Vodili bomo neizprosen boj proti osem, ki bi radi s kmečko proizvodnjo špekulirali. Tisti, ki odsvetujejo načrtno obdelovanje, ki šepečejo proti zadrugam, ki govore, da bo zemlja kmetu odvzeta,
temeljev, s katerimi smo hoteli stopiti ob priključitvi v isti tempo življenja, kakor valovi v Ljudski republiki Sloveniji in po vseh ostalih republikah nove Jugoslavije. V tekmovanju smo izrazili vse, kar smo v sebi čutili do naroda, do predragocenih žrtev, ki so v domovinski vojni ustvarjale preostalim življenja vredno bodočnost. Za vsako delo smo vedno položili temeljit obračun, z enim in istim prepričanjem izraženim v paroli; »Za domovino
ta krivica popravi.	°. lm,0V.,n,0 z?radl1'. se zan>0. z“0'd Jn
Dokaz, da je to naša dolžnost, da se I ‘rdo dela! z parimi rokami. Armada moramo proti storjeni krivici še boriti, ^lavcev )e s svojimi pleč. zaslonila stroje ta, da se ljudstvo v predelih, ki Jugo- j !e- Pul> >?. da Prve zrtvc- Dravska kr. slaviji ne bodo pripadali po mirovnih 'e namočila tlak pred poslopji odkoder določilih, razvija borba še naprej, da se ?° praznik, delavcev odnašal, ljudsko utrjuje fronta antifašističnih in demokra- ™“vl?.°. Pod. zasc,to. nasa'enih bajonetov, tičnih množic. Celo Furlani vidijo edino ! Y,.8^1	s° zloc'nc. poizkušal, sto-
rešitev v Jugoslaviji, da ne omenjamo	*s‘°- Delavci v tovarn, cementa v
goriških Brd, Krasa in Tržiča, ki bo do- Anbovem so podvojil, straže. Na vpra-j i* ifaiiii	i sanje, ah bi dovolili odvažanje »nekate-
Cona B je pod pokroviteljstvom ljud-! rih<< s‘r°'r7h de'ov; odgovorili samo v ske armade nemoteno živela in razvijala e."?m,stayku= '^»'‘e. ce hočete ustva-delavnost do najvišjih meja. Ljudska ob- rlt' dzuŽ'	Zlocmc. niso uspeli,
last je prišla do popolnega izraza in se “stras“ 50 se Pzed odločnostjo delav-je gradila vzporedno z uspehi na gospo- s,va: kl sa z ™ bubezn.jo in pozrtvoval-darskem polju. Veliko delo so opravili "0st|0 P»Prav|l.a za Pr'k )»c.tev m hoče KLO-ji, kot osnovni forumi ljudske obla- domovin, izročit, stroje, k. bodo ustvar-
sti pri utrjevanju pridobitev in pri iz- i*1* d?br.ne. Še višje ob Soc. so junak, gradnji gospodarskega sektorja. Njihovi brandi centrale m električne naprave v nadrejeni forumi, Okrajni ljudski odbori ^,|bl Doblarju, prav tako na Koban-so kot žarišča novega življenja in zdra- sk*.™- Ne. morejo dovoliti, da b. se okovih odnosov urejevali gospodarsko kot i "'“b * P»odov. ustvarjalcev zločinski ele-tudi vse ostalo življenje svojega okraja, jmen 1-
Ljudska volja je zadobila pravo veljavo, j Pripravljajo se za priključitev. Ne-olitve, na podlagi katerih se je sestav-. strpno sprašujejo, kdaj bo napočil veliki Ijal upravni aparat, so pokazale, kako dan, še uro bi radi vedeli in kar gorijo, ljudstvo premišljeno zbira najboljše iz kadar se o tem slavnostnem dnevu pogo-svoje srede, da bi jim zaupalo velike od- varjajo. V Brdih so odločni kot za časa govornosti. Ljudski poslanci pa so na svo- i borbe. Pripravljeni so prezreti nesmisel-jih zasedanjih kot zastopniki ljudstva no potegnjeno mejo, ki jim seka promet-
*» I	V penisi*, Li a VI V/111 V/ V AIX v/, !*•* ~ i»	j »»» “ v/ *	» J »-* »* -J »• ■ i* — —	v/	| , *».* ,1111 ov-n« pl IS 111 V. l
za Tita, za Jugoslavijo«. Samo ponavljali j dali jasno sliko, kako ljudstvo prispeva ne zveze. To jih ne skrbi. Na velikem i_. —-i..—«.	...	. ,	.....	za novj gas ;n	^ pripravljeno sto- zborovanju je nastopil človek iz ljudstva
riti vse, da se tempo novega življenja in dejal: »Zahtevamo čimprejšnjo rešitev; še pospeši. Predlogi ljudskih odposlan- nas ne preseneča neumno postavljena cev, ki so bili natančno preštudirani, so meja. Če bo treba, si bomo Brici zvrtali ustvarili naredbe in zakone v korist de- predor skozi Sabotin, da se bomo pove-lovnega človeka, in prav po tem lahko zali z dolino Soče. V ljudski državi bo sodimo, da smo si sposobni kot delovni tudi to mogoče.« Naj bodo to danes samo ljudje sami urejevati življenje in to var- besede, toda preprost poštenjak je izra-no in kar je poglavitno — pravično — J zil misli vseh poštenih ljudi, ki v pri-za vse tiste, ki so pošteni in domovino ključitvi upravičeno gledajo vse možno-Ijubijo. Še bi lahko govorili o manifesta- sti, da se bo njih življenje reguliralo pra-cijah našega ljudstva. Spomniti se mora- vilno in da bodo pripravljeni s svojim mo, kaj je doživela mednarodna komisija delom premostiti vse zapreke. Dekleta, za časa svojega bivanja, in ostalo nam ki nestrpno čakajo cvetočih vej, da bi bo za vedno v spominu, na kak veliča- okrasila domove, rade povedo: »Lepa je sten način je slednja, pa še tako oddalje- pomlad v Brdih, toda prava pomlad bo na gorska vasica izpričala svoje zahteve, šele tedaj, ko bomo prosti tujcev za Prav tako je naše delo na kulturno- vselej.« V soški dolini modruje gospodar, prosvetnem polju skoz in skoz nosilo pe- ( ko gleda peneče se valove Soče: »Tudi čat naših zahtev. Nastopi, proslave, pa- tebi bo lažje in še bolj sinja boš tekla, rade so prikazovale moč ljudskih množic i ko pride sem Jugoslavija.« in moč njihovega dela v skrbi da se do- j Priključitev se bliža.
bi milijonske številke delovnih dni in ur, prispevkov in uspehe delovnih akcij, o katerih smo ob zaključku kampanj poročali. Kakor so si tekmovanja sledila, tako so se večala tudi naša izkuštva, kar dokazuje porast uspehov, ki so zabeleženi v »prvomajskem«, nato »Titovem« in slednjič v tekmovanju »za priključitev«.
Upravičeno smo ponosni, da smo v borbi za priključitev ustvarjali bogastvo, ki se še in še krepi, ustvarjali z odločno voljo, da smo za novo Jugoslavijo pripravljeni storiti vse in da se ne ustrašimo nobenih naporov, nobenih žrtev. Vodila nas je misel, da moramo očistiti sledove žalostne preteklosti in trpljenja. Na svoji zemlji smo pričeli ustvarjati bogat vrt, ki bo bogato rodil nam vrtnarjem. Ruševine nam bodo ostale samo še v spominu na veličastno dobo, ko smo pričeli graditi skupno z jugoslovanskimi narodi in bratsko oporo vseh slovanskih naprednih narodov, posebno z oporo za-ščitnice malih narodov in prvoboriteljice za svobodo Sovjetske zveze, najveličastnejšo in najdragocenejšo zgradbo —
bodočnost. V borbi za priključitev hočemo doseči prerojenje do korenin in izgrajena domovina nam bo postala tako najveličastnejši in najlepši spomenik našega časa.
Z globokim razumevanjem smo sledili herojski borbi Jugoslavije in njenih predstavnikov na različnih konferencah, kjer je bilo govora o naši usodi. Z brezmejnim zaupanjem smo spremljali delo tovariša Edvarda Kardelja, ki je zastopal z jasno in načelno politiko interese nas, ki smo se že v domovinski vojni odločili
ki so vedno polni raznih obrekovanj, osi tisti so sovražniki skupnosti, ker razdirajo napore stotisočev in milijo-twn. Med kmetovalci predvsem nasprotujejo novemu gospodarskemu sistemu oni, hi svoje zemlje sami niso obdelovali in so bili odvisni najemati delavce. Tem se pozicije lomijo, opri jemlje jo se zadnje bilke samo, da bi še vnaprej lahko živeli od dela drugih. Proti vsem takim bomo torej vodili neizprosno borbo, ker so lo sovražniki naše gospodarske zmage in potemtakem sovražniki delovnega ljudstva.
Kmetovalci pa bodo z dobro organiziranimi pripravami za letošnjo setev pokazali razumevanje borbe za gospodarsko osamosvojitev naše mlade dr-žoe, ker so jo tudi oni sami pomagali požrtvovalno graditi in setev sama bo pokazala, da naš kmetovalec zavestno stopa v prvo petletko. ,
stojno pripravimo za največji trenutek — za priključitev.
Tovarne, podjetja so se razmahnila v novem ritmu. Pri strojih stoji delavec, ki
jim streže z jasno zavestjo, da so mu prijatelji, da z njimi ustvarja nov utrip. Postavljanje norm, pristop k akordnemu delu, tekmovanja kolektivov, zvišavanje produkcije, vse to je priča, kako se pripravljamo.
V coni B, kjer smo imeli ljudsko oblast in so bili izpolnjeni vsi pogoji za dviganje blagostanja širokih množic delovnih ljudi, so množice storile vse kar je bilo v njihovi moči.
Popolnoma drugače se je pripravljala na priključitev cona A, kjer so bili pogoji bistveno različni. Ljudska oblast je kmalu po prihodu Angloamerikancev izgubila pravni značaj in je bila ukinjena z odlokom št. 11. Vsepovsod so ob podpori okupacijskih vojaških oblasti pričeli dvigati glave fašistični in neofašistični elementi, prežeti s šovinizmom in z mentaliteto, ki jo je gojil režim rimske justice. Dovoljeval se je teror nad antifašisti, dovoljevali so se napadi na ustanove, atentati, uboji, ropi in nasilja. Zločinska policija, kot agenti imperialističnih in reakcionarnih krogov so vršili posel rabljev. Streljali so v neoborožene in mirne množice, zapirali so nedolžne in jih obsojali, sodelovali in se bratili s tolovaji in banditi. Zločinsko postopanje odgovornih okupacijskih oblasti je povsem dokazano in tudi dobro razumemo, zakaj so vse to počenjali. To je bil boj proti oblasti in pravicam delovnega človeka, za ohranitev izkoriščevalskega sistema, ki ga imperializem tako iorsira in podpira.
Razpoloženje naših množic je priprava na veliki dan, naše delo in uspehi pa končni obračun borbe za priključitev. Natančno pa vemo, da so se nazadnjaške sile v svetu, ki jih vodi zločinski imperializem in svetovna reakcija, trudile z vso silo preprečiti odločni plaz volje širokih množic. Najele so si neštete agente, organizirale svoje ekspoziture v borbo proti priključitvi. Pod raznimi pretvezami so zbirali podpise, prišepetavali, kaj se bo vse zgodilo, blatili so ljudsko oblast, strašili ljudi s terorjem in ne vem s čim še vse. Delo agentov pa je bilo neplodno, šumenje z bankovci je ponehalo, nade so padle v vodo. Odkod vemo to? Sami smo to videli, razkrinkavali smo dosledno protiljudske elemente, ožigosali jih na tribunah ljudske kritike, strgali smo z njih svetohlinske maske in jih pokazali v pravi luči, izkoriščevalce ocenili in obsodili pred javnostjo, tako da je bilo delo teh podlih izmečkov kmalu jasno. V kolikor pa se je ta agentura udejstvovala pod okriljem angloameriške soldateske, vprašajte jo, kako je_ z njenim delom in kako se počuti. Z izdajalci svojega lastnega naroda, z garjevimi prodanci je ljudstvo končalo, ker je politično zrelo, patriotično in ljubi svobodo nad vse.
Pred nami je priključitev. Seznanjamo se z velikimi nalogami, ki nas čakajo. Vključili se bomo v gospodarski načrt. Skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi z ljudsko oblastjo zavarovani in utrjeni bomo vodili skupno domovino v svet resnične svobode, enakopravnosti in bratstva, kjer je delovni človek gospodar in kjer izkoriščanje ni poznano.
Krvav zločin nad člani OF za Slov. Koroško v Celovcu
Z ogorčenjem in odporom je naše ljudstvo sprejelo prve vesti o strašnem zločinu pobesnele reakcije v Celovcu. Devet težko ranjenih borcev za naše nacionalne pravice na Koroškem je zopet moralo preliti kri samo zaradi tega, ker mednarodne imperialistične klike, povezane z zagrizenimi avstrijskimi nacisti in re-aikcionarji nočejo, da bi se del slovenskega naroda združil s svojimi krvnimi brati. Prav v trenutku, ko je koroško ljudstvo na svojem pokrajinskem zasedanju zopet dalo du-ška svoji volji in ko se je tudi v Moskvi za zeleno mizo začela reševati usoda zibelke slovenskega naroda — Koroške, prav v tem trenutku ni reakcija našla drugega argumenta proti ljudstvu, kot — masakren s kamionom. Ta tragični dogodek, ki se uvršča v dolgo vrsto sličnih zločinov
v Trstu in Julijski krajini, je znova v strahotni luči razkril pred nami, kakšne razmere danes vladajo v Avstriji. Plodovi politike angleških okupacijskih oblasti in njihovega toleriranja nacističnih žandarjev, 500.000 fašističnih emigrantov itd., so začeli zoreti.
Toda moti se fašistična reakcija, če misli, da bo s takimi obrabljenimi metodami kolonialnega zastraševanja zlomila veličastni polet ljudstva Slovenske Koroške. Nasilje še bolj strne vrste ljudstva, seže globlje v srca, še jasnejša bo pred njim veličina ciljev, za katere se bori. In tak je tudi odgovor zrelega in preizkušenega ljudstva slovenske Koroške ter vseh narodov FLRJ na najnovejši, najtežji zločin reakcije na Koroškem po zlomu hitlerjevskega fašističnega vojnega stroja.
POTEK ZLOČINA
Po zasedanju Pokrajinskega plenuma OF v Celovcu, ki se je končalo ob 13. uri, so se delegati pričeli v manjših skupinah razhajati po mestu.
Skupina kakih dvajset delegatov, med katerimi je bilo precej tovarišic, je pojoč partizanske pesmi stopala po desni strani St. Veiterstrasse in prišla na most preko Gline, 600—700 metrov od poslopja, kjer se je vršilo zasedanje. Tedaj je za njimi z veliko brzino privozil angleški tovorni avto. Čeprav je cesta dovolj široka in je bila v danem trenutku popolnoma prosta, se je šofer z vso brzino zaletel v skupino delegatov na mostu, z naglim manevrom avto zaustavil, ga obrnil za 90 stopinj in pri tem v loku zagrabil vso gručo ljudi. Ne meneč se za krike žrtev in zgražanje očividcev je šofer naglo pričel obračati avto in pri tem še enkrat brutalno pregazil žrtve.
Navzoči, ki jih kolesa avtomobila niso dosegla, so skušali zaustaviti avto, toda niso uspeli doseči šoferjeve kabine, ker bi jih sicer avto zmečkal ob ograji mostu. Po izvršenem zločinu je šofer angleškega tovornega avtomobila z vso naglico odpeljal in zginil v smeri, odkoder je prišel. Pri tem pa je avto še eno izmed žrtev, tovarišico Štefko Cuderma-novo, vlekel za lase kakih dvajset metrov po cesti za seboj.
Na kraju zločina je obležalo devet j težko ranjenih žrtevj.nekaj med njimi jih.1 visi med življenjem in smrtjo. Imena žr- 1 tev so naslednja: Kuhar Helena, koroška ] partizanka, predesdnica ~
od teh policistov ni niti poizkušal preprečiti pobeg zločinca. Policija ni niti ustavila prometa na kraju zločina, niti ni poskrbela za to, da bi se ohranili važni sledovi zločinskega dejanja, ki so potrebni za izvedbo temeljite preiskave. Šef kirurškega oddelka celovške bolnice, bivši hitlerjevski štabni zdravnik, je hotel prepovedati dajanje informacij članoma Pokrajinskega odbora OF, ki sta se prišla zanimat za stanje žrtev. Poštna centrala je v teku vsega popoldneva onemogočala dopisniku Slovenskega vestnika, da bi dobil zvezo s svojim uredništvom in dopisnikom Tanjug-a na Dunaju. Vse to karakterizira provokacijski odnos avstrijskih uradnih organov do tega strašnega zločina posebej in do koroških Slovencev na sploh.
Prvi avto ,ki je privozil na kraj zločina, je bil večji angleški »jeep« ter se je za trenutek ustavil. Čeprav je dolžnost vsakega vozača, da stavi svoje vozilo na razpolago za prevoz žrtev v bol-
nišnico, je šofer ne meneč se za klice navzočih brezbrižno zaloputnil vrata in zdrvel dalje. Istočasno, ko se je izvršil ta gnusni zločin, je na drugem mestu pripeljal mimo skupine delegatov, ki so pričakovali tramvaj, drug angleški tovorni avto. Šofer v angleški uniformi je odprl vrata avtomobila in» izzivalno pljunil na skupino antifašistov.
Podla teroristična akcija nad predstavniki koroških Slovencev ponovno postavlja na laž avstrijske uradne kroge, ki trde, da je koroškim Slovencem zajamčena popolna enakopravnost in da je Avstrija očiščena nacistov. Ta zločin nasprotno z vso silo obtožuje avstrijske uradne kroge, ki favorizirajo na Slovenskem Koroškem nacistične elemente in z vsemi sredstvi skušajo zavirati borbo koroških Slovencev za priključitev k FLRJ. Taki teroristični zločini nikakor ne morejo preplašiti zavednih koroških Slovencev, ampak jih obratno še bolj prepričujejo o resničnih namenih avstrijskih uradnih krogov. Po drugi strani pa dokazuje sedanji zločin tudi slabost in besno onemoglost avstrijske reakcije, ki se za dosego svojih temnih ciljev poslužuje takih barbarskih sredstev.
Odgovornost za ta zločin pa pada v polni meri tudi na angleške okupacijske oblasti, ki doslej v ničemer niso dokazale, da bi imele namen likvidirati nacistične elemente v svoji okupacijski coni. Nasprotno, znano je, da se na Koroškem svobodno kretajo vojni zločinci, kvislin-gi in fašistični elementi in da so mnogi izmed njih celo v službi pri angleških okupacijskih oblasteh. Nečloveško in pobalinsko obnašanje šoferjev angleškega »jeepa« ter tovornega avtomobila pač dovolj jasno osvetljujejo zadržanje angleških okupacijskih oblasti do koroških Slovencev in njihovih predstavnikov, pa četudi se te oblasti vselej ponašajo s trditvijo, da branijo demokracijo.
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je ob tem gnusnem zločinu poslal protestni brzojavki Zavezniškemu kontrolnemu svetu za Avstrijo na Dunaj in konferenci Sveta zunanjih ministrov v Moskvi z zahtevo, da se preneha s politiko ščitenja fašističnih zločincev in preganjanja koroških Slovencev.
PROGLAS PLENUMA OSVOBODILNE FRONTE ZA S0VENSK0 KOROŠKO
Slovenci! Slovenke!
Stojimo tik pred novimi zgodovinskimi dogodki, ki jih bo prinesla konferenca v Moskvi, Odločalo se bo tudi vprašanje osvoboditve koroških Slovencev.
Kakor je bila v času vojne Osvobodilna fronta naša edina organizacija za borbo proti fašizmu, tako so tudi danes vse svobodoljubne sile koroških Slovencev združene v njej. Tudi v sedanji borbi prihaja do izraza globoka ia neomajna zvestoba koroških Slovencev do Osvobodilne fronte, ki predstavlja izraz borbenega hrepenenja po svobodi.
V svoji odločni borbi za združitev vsega slovenskega naroda Osvobodilna ironta ni odstopila v najtežjih časih in ne bo odstopila nikdar. Ona bo vztrajno in neomajno izvrševala oporoko junaških borcev, padlih za svobodo Slovenske
Koroške.	_	. .	, ,-x„
Plenum Osvobodilne fronte je potrdil pravilnost te poti in ponovno klice vsem koroškim Slovencem: »Vsi v to borbo za'priključitev k FLRJ!« Samo v Jugoslaviji vidimo koroški Slovenci resnično osvoboditev in trdno jamstvo boljše bodočnosti. Ta velika borba za našo svobodo je naša največja naloga, za katero bomo nekoč dajali odgovor pred kasnejšimi rodovi.
Zavedamo se, da smo dovolj močni za tako veliko borbo. Zavedamo se, da je naša borba pravična. Zavedamo se, da smo del zmagovite Titove Jugoslavije in da je na naši strani močna Sovjetska zveza in podpora vseh ostalih demokratičnih sil. Nikdar več ne bomo podlegli tujemu imperializmu. Nočemo več žive« kot sužnji na naši zemlji! Prekaljeni v partizanski borbi, si bomo sami ustvarjali svobodno življenje, življenje srečnih in ponosnih ljudi, državljanov Titove Jugoslavije!	,
S priključitvijo k FLRJ hočemo doseči poleg jamstva za naš narodni ostanek tudi izpolnitev naših nacionalnih teženj, življenjskih interesov delovnegs ljudstva. Vemo, da so veliki revolucionarni dogodki v Jugoslaviji postavili življenj* na nove temelje. Oblast delovnega ljudstva in novo gospodarstvo, ki se razvija v socializem, daje delovnim množicam nove Jugoslavije velike nade za bodočnost
Najodločneje odklanjamo in zavračamo vsako klevetniško in hujskaško propagando proti novi Jugoslaviji. Ta propaganda izvira iz vrst narodnih izdajalce*, vojnih zločincev in emigrantov iz Jugoslavije ter njihovih mednarodnih reakcionarnih zaščitnikov. Za ljudi, kot je vojni zločinec kaplan Janežič ter druge izvržke slovenskega naroda, ni prostora pri nas na koroški zemlji. Zahtevamo, da se vsi ti zločinski elementi odstranijo iz javnih služb in zroče ljudskim sodiščem FLRJ-Koroški Slovenci ne morejo do teh ljudi čutiti ničesar drugega kot prezir.
Nacistični in reakcionarni krogi hočejo ponovno razplamteti nacionalno sovraštvo. Koroški Slovenci bomo ostali zvesti čuvarji tradicionalnih pridobite* narodnoosvobodilne borbe — misli, enotnosti z resničnim demokratičnim avstrijskim prebivalstvom.
Odbori Osvobodilne fronte morajo polagati največjo pažnjo na organizacijsko izgradnjo. Predstavljati morajo s svojim delom samostojno in iznajdljivo vodstvo. Vsem množičnim organizacijam morajo nuditi največjo pomoč. Duha osvobodilne borbe morajo narodne organizacije ponesti med najširše množice. Vsi se moramo zavedati, da smo borci velike narodne skupnosti. To je častno poslanstvo, s_ katerim se lahko primerja le zgodovinsko delo naših junakov v boju proti iašizmu in delo naj več jih svobodoljubnih duhov preteklosti. Vsi se moramo zavedati, da smo ponosni na našo z orožjem izvojevano zmago, ki nam daje moralno moč * borbi za naše pravice. Otresti se moramo vseh ostankov mračne, nevesele preteklosti.
Z borbo za svobodo, za boljše življenje korakajmo samozavestno naprej * lepše dni!
Naj živi pravična borba koroških Slovencev!
Naj živi Slovenska Koroška v novi Titovi Jugoslaviji!
Celovec, 7. marca 1947.
Karl Prušnik, 1. r.:
sekretar.
Dr. Petek, 1. r.: predsednik.
DELO ANKETNE KOMISIJE V GRČIJI SPREMLJA NEZASLIŠAN TEROR MONARHOFAŠISTOV
Grška vlada laže - fašisti pa stopnjujejo
z zločini
odbora AFŽ in mati štirih otrok, Cuder man Štefka, Černe Albertina, Mak Micka, Mak Pavla, Rulič Marija, Kakelj Maks, Schiittelkopf Mihael in Zitterer Lipej. Zlasti težko je zdravstveno stanje Cuderman Štefke, ki ima počeno lobanjo in je dobila težke notranje poškodbe. Vse navedene žrtve so znani aktivisti Osvobodilne Fronte na Slovenskem Koroškem.
Vse okoliščine in pričevanja očividcev dokazujejo, da gre za dobro premišljen in vnaprej pripravljen zločin nad predstavniki koroških Slovencev, ne pa za kako prometno nesrečo, kakor skuša to prikazati organ avstrijske socialdemokratske stranke »Die Neue Zeit« in drugi reakcionarni avstrijski listi. Široka in popolnoma prosta cesta, velika brzd-na, s katero je zavozil angleški tovorni avto v skupino delegatov, nagel in preračunan obrat na mostu, ponovno zverinsko pregaženje žrtev in nagel pobeg, vse to so dejstva, ki potrjujejo, da imamo opravka z eno najpodlejših terorističnih akcij nad protifašisti na Slovenskem Koroškem.
Avstrijski policisti so vse dopoldne stražili poslopje, kjer je bilo zasedanje Pokrajinskega plenuma OF, toda nihče
_____ _____ Na seji anketne komisije je bil odkrit
Pokrajinskega in dokazan eden največjih falzifikatov,
ki se ga je poslužila grška monarhofaši-stična vlada v lažnih obtožbah proti Jugoslaviji.
Jugoslov. predstavnik Josip Djerdja je pred anketno komisijo navedel tako močne in očividne dokaze, da je bil grški predstavnik skupno 6 svojimi zaščitniki popolnoma brez moči, ne da bi skušal braniti tisto, kar je v svojih prejšnjih razlaganjih tako »kategorično« izjavil.
Po izjavi Josipa Djerdje o izmišljenih talcih, ki so jih, kakor je rečeno v lažnih obtožbah grške vlade, grški demokrati iz vrst Elasa baje »nasilno« odvedli v Jugoslavijo, je prosil za besedo Aleksis Kiru, ki svojega odgovora ni mogel podkrepiti z nobenim dokazom.
Nato je jugoslovanski delegat Josip Djerdja opozoril komisijo, da bo navedel dva konkretna primera, iz katerih je razvidno, da so imena »talcev« popolnoma izmišljena.
V seznamu »talcev, nasilno odvedenih v Jugoslavijo«, ki ga je predložil grški delegat anketni komisiji, sta med drugimi tudi imeni:
1.	Paligeros Dimitros, star 48 let, doma iz Aten v ulici Nigritis. »Elas« ga je ubil 20. decembra 1944.
NA PREDVEČER KONFERENCE V MOSKVI JE TOLMINSKO LJUDSTVO SKUPNO Z OKOLIŠKIM PRIREDILO MANIFESTACIJO Z ZAHTEVO, DA SE SLOVENSKA KOROŠKA PRIKLJUČI K JUGOSLAVIJI
Redkokdaj je bila v Tolminu tako veličastna in mogočna manifestacija. Spontana ogromna udeležba je pokazala, kako je partizanska borba ozko pose Slovence. Spojilo jih je skup-
borba in končno
vezala vse
no trpljenje, skupna skupna zmaga.
Že dolgo pred napovedanim časom se je zbrala nad tisoč-glava množica — Tolmin ima samo 900 prebivalcev — na Trgu 1. maja. Ob svitu številnih bakelj je spregovoril z balkona sindikalnega doma tov. Ljubo Podlipec, ki je v krepkih besedah prikazal povezanost ljudstva Slovenskega Primorja s koroškim. Naglasil je, da bo primorsko ljudstvo s tekmovalnim delom v okviru naše petletke najbolj koristilo slovenski skupnosti.
Po nagovoru se je razvil sprevod ob svitu bakel, ki je šel po glavnih ulicah Tolmina in nato krenil v dvorano Ljudskega odra, kjer se je vršila slavnostna akademija za Koroško.
Tolminska dvorana Ljudskega odra je največja v Slovenskem Primorju. In vendar ni dala prostora vsem manifestan-tom. Bila je natrpanna do zadnjega kotička. Ljudje so zasedli tudi čakalnico in stopnišče.
Za uvod je igral orkester koračnico. Ko se je zastor dvignil, so ljudje zastrmeli. Oder je bil umetniško prirejen, okrašen z državni. 1 in sindikalnimi zastavami. V ozadju je bila umetniška sli-
ka kneževega kamna na Gosposvetskem polju in nad njim naslikana mavrica v slovenskih barvah. Naš neumorni tovariš Kogej je prekosil samega sebe s tako ureditvijo odra. Sledil je slavnostni govor tov. Krsta Kacafure.
Govornika je navdušeno ljudstvo neštetokrat prekinilo, posebno, ko je govoril o naši veliki zaveznici Sovjetski Zvezi, o partizanskih brigadah, o novi Jugoslaviji in o novi Gorici, ki jo bomo zgradili z našimi lastnimi močmi. Po končanem govoru so vzklikali koroškim bratom in zahtevali njih priključitev k Titovi Jugoslaviji.
Ko se je navdušenje malo poleglo, so pevci in pevke gimnazije zapele koroške narodne pesmi v zboru, nato so sledile razne točke, sokf-petje, dueti in recitacije. Smotrno organizirana režija je žela ogromen uspeh. Po teh točkah je bila prečitana spomenica, naslovljena na PNOO za Koroško, in brzojavka maršalu Titu. Z nepopisnim navdušenjem so prisotni odobrili spomenico in brzojav. Spomenica je umetniško delo našega tovariša Kogeja.
Nato je zapel tolminski zbor »Himno tolminskih puntarjev« in zaključil uspelo akademijo z državno himno.
Tolminsko ljudstvo je s to manifestacijo pokazalo svojo veliko ljubezen do koroških bratov, ki se morajo še boriti za svojo svobodo. Tolminsko ljudstvo je priseglo, da bo stalo v tej borbi trdno ob strani koroških bratov.
2. Tambanoglu Andreas, star 26 let, po doma iz Aten v ulici Nea Sfaghia 4. »Elas« ga je ujel 2. decembra 1944.
»Dovolite mi, da vam prečitam,« Je dejal Josip Djerdja, »uradno poročilo organov grške oblasti odnosno sodne zdravniške komisije mesta Aten o identifikaciji trupel umrlih državljanov v Atenah med 8. decembrom 1944 in 10. oktobrom 1945.
Na seznamu na drugi strani omenjenega poročila stoji dobesedno: »Paligeros Dimitrios, star 48 let, doma iz Aten v ulici Nigritis, najden 9. oktobra mrtev za vojno akademijo v Atenah. Na strani 12 (seznam »A«) že omenjenega poročila pa je zapisano: Tambanoglu Andreas, star 26 let, doma iz Aten v ulici Nea Sfaghia 4, najden mrtev 18. marca 1945 v ulici Nea Spaghia št. 16 na posestvu državljana Kakaniasa.
Navajam vam samo ta dva konkretna primera. V kratkem bomo predložili tudi vse ostale podatke. Zaenkrat se zadovoljujem s tem, da ugotovim pred anketno komisijo novo nedostojnost grškega delegata.
Še enkrat hočem poudariti, da sloni na podobnih falziiikatih celotno proti FLRJ organizirano izzivanje.«
Po izjavi Josipa Djerdje, ki je močno vplivala na vse navzoče, je prosil za besedo grški delegat in izjavil, da bi rad videl original omenjenega poročila.
Nato je Josip Djerdja izjavil, da obrekujejo grški delegat in grška vlada že mesece svoje sosede, zlasti Jugoslavijo, na podlagi zelo sumljivih duplikatov in triplikatov brez vsakega originala in s pomočjo že bankrotiranih prič.
»Zato ne bom dal grškemu delegatu zadovoljstva, kajti on sam bi moral z originali dokazati svoja neodgovorna obrekovanja,« je izjavil Josip Djerdja. »Ob izdelavi poročila bom tedaj izročil anketni komisiji omenjene in vse ostale podatke.«
V zadnjih dneh so nadaljevale grške monarhofašistične oblasti z blokadami im aretacijami demokratičnih državljanov v Atenah. Policijske sile so blokirale predmestja in pregledale vsakega mimoidočega. Aretacije so izvajali tudi po stanovanjih, pisarnah in na ulicah. Zvečer so preiskali policijski organi na trgu Gizi vse prisotne in aretirali kakih 10 o.seb. Število novih aretirancev ni znano. Neznana je tudi njihova usoda. Aretacije so se razširile tudi na predmestja Aten ter ostala mesta.
Pri Aspropirgu so aretirali 27 oseb, ki jih bodo internirali. V Tripolisu so aretirali kakih 100 demokratično usmerjenih državljanov. Aretacije so izvedli tudi v Volosu.
Aretacije 571 demokratično usmerjenih državljanov, ki so jih aretirali brez obtožbe in razprave, so povzročile nezadovoljstvo ne samo demokratičnega prebivalstva Aten, ampak tudi samih nacionalistov, ki trdijo, da so povzročili ti obupni ukrepi momarhofašističnih oblasti to, da se je obrnil ves grški narod proti današnjemu stanju in monarho-fašističnemu režimu.
Poročajo tudi, da so se pričele množične operacije na območju Sirnuva tudi
vaseh. Aretirali so Jordanisa Ksan-topulosa, znanega člana kmečke stranke, in druge člane iste stranke.
Šef policijske slanice v Prosocani je pozval pred nekaj dnevi vse predsednike okoliških občin in jim ukazal, da preprečijo za vsako ceno, da bi se pojavili »levičarji« pred anketno komisijo.
Komemoracija za žrtvama civilne policije v Škednju
Dne 10. t. m. popoldne je prebivalstvo tržaškega predmestja Škednja priredilo komemoracijo žrtvam civilnih policistov Giovanne Genzo in Bonifacia Giorgia. Zaprte so bile vse trgovine in lokali ter razobešene zastave z žalni® trakom. Komemoracija je bila pred cerkvijo na trgu, kjer sta bila 10. marca 1946. leta od civilnih policistov ustreljena Genzova in Bonifacio, ki sta z ostalimi domačini br-nila zastavo, izobešeno na cerkvenem zvoniku.
Konferenca v Moskvi pričela
Moskovska konferenca, ki se je udele- ! so po naročilu zunanjih ministrov namest-iujejo sovjetski zunanji minister Molo- | niki predlagali, da se iz tega poročila tov, francoski zunanji minister Georges prouče naslednja vprašanja: demilitariza-Bidault, angleški zunanji minister Ernest i cija, denacifikacija in demokratizacija Bevin in ameriški zunanji minister Mar- j Nemčije; vprašanja v zvezi s političnimi shall, se je že pričela. Ministri zasedajo gospodarskim in finančnim položaje® v štirinadstropnem »Domu letalcev« in so Nemčije pod upravo štirih velesil, vojn» sklenili, da bodo imeli dnevno dve seji, 1 odškodnina, vprašanje vzpostavitve osred-istočasno pa bodo zasedali tudi namest- | njih upravnih ustanov ter vprašanja ob-niki zunanjih ministrov, ki nadaljujejo z like in delokroga začasne politične or-delom, v kolikor ga niso končali v Lon- j ganizacije v Nemčiji in slednjič vpraša-donu.	j uje razseljenih oseb v Nemčiji.
Ministri so se že lotili prve točke j
dnevnega reda, to je obravnavanja poro- I Zunanji ministri so potrdili sklep čila, ki ga je pripravil Kontrolni svet za Kontrolnega sveta za Nemčijo o likvida-Nemčijo. Ker je poročilo zelo obsežno, ciji pruske države.
Vfačeslav Molotov, zunanji minister ZSSR Ernest Bevin, zun. minister Vel. Britanije
George Marshall, ameriški zun. minister Georges Bid'”'l*. francoski zun. ministef
BORBA ZA IZVEDBO PETLETKE
Glavna naloga, ki stoji pred nami, je naš načrt : kako čim boljše in čim prej vpeljati sistem načrtovanja v vse panoge našega gospodarstva in gospodariti po načrtu
Vse sile je treba usmeriti v temeljšto izobrazbo
liudskih množic
Dosegli smo že kvalitetno izbiro. Dramska skupina iz Ajdovščine pri uprizoritvi sovjetske trodejanke »Tuje dete«.
Pred dnem je bil sklican kon-gres Ljudske prosvete, ki se bo ordì o prihodnjih dneh o Ljubljani, kaj to pomeni? To pomeni, da stoji vsa naša ljudska prosveta z vsem svojim množičnim aktivom pred velikimi nalogami, katere od nje zahteva že sam po sebi petletni gospodarski načrt in katere je pred ijudskc prosvetarje postavil glavni odbor Osvobodilne fronte Slovenije. Danes je torej naloga vseh Ijud-skoprosvetnih delavcev, da se temeljito pripravijo na ta delovni
mik, na katere bodo gledali iz neke jasne perspektive. To se z drugimi besedami pravi, da mora naša ljudska prosveta, kjerkoli še tega ni napravila, pristopiti k obravnavanju tistih snovi, ki nam razjasnjujejo našo današnjo problematiko. Tako bi bila namreč največja napaka, če bi ljudsko prosvetni aktivi še nadalje vsiljevali našim delovnim ljudem po deželi solzavo buržuazne romane in ne bi dali kmetom študijskega materiala, ki bi jim pomagal razčistiti problematiko, v
Naj se ponče o vlogi strojev, naj spoznajo dodobra našo zemljo, naj študirajo načine obdelovanja, naj razpravljajo o sistemu monokultur itd. Tudi v kulturno umetniškem delu je treba paziti, da ne bo uspelo drobno buržuaznim kulaškim provokatorjem vsiljevati kmetom in delavcem uživaških limonad ali hlapčevskih zgodb, ki žalijo našega delovnega človeka, ampak naj delavci in kmetje igrajo ter pojo svoje borbene delavske pesmi. Delovnim ljudem je treba odpreti široko kritičnost v pogledu pogrevanja starih limonad, tako da bodo znali sami oceniti, da jih to demobilizira, da jih v današnjih časih utruja, oddaljuje od njihove patrio Učne dolžnosti, da je to navlaka, ki je danes orožje v rokah naših razrednih sovražnikov. Pri tem je treba še dalje; kjer koli se pojavijo negativne tendence, je treba iti do kraja. Dolžni smo namreč ugotovili izvir teh tendenc in brez dvoma se bomo vedno ustavili pri kakem ku-laškem izkoriščevalcu ali agentu fašistične reakcije, katerim ni všeč, da naši delovni ljudje nasmejani, uporni, nezlomljivi s silnim poletom ustvarjajo svojo lepšo bodočnost.
Kratkomalo: vse sile je treba usmeriti v temeljito izobrazbo ljudskih množic. P pripravah na kongres je treba izmiti vso gnilo vodo, kakor pravi tovariš Kardelj, kjer koli bi rada še zastrupljala naše ljudsko izobraževalno delo.
Naši ljudje že grade socializem. Naši ljudje ga grade uporno, ker vedo, da ustvarjajo zase, z ljudsko izobraževalnim delom pa jim je treba poglobiti njihovo zavest, še pojačati njihovo upornost, ki bo
slonela na ideološki jasnosti. Poleg tega pa moramo z ljudsko izobraževalnim delom ljudi tudi strokovno usposabljati, vzgajati mojstre, strokovnjake. To se pravi, pripravljati se na delovni kongres ljudske prosvete, kar pa se obenem pravi, napraviti prve korake, to je prve zavestne in odločne korake o izvrševanju našega petletnega plana, ki je za nas vse državljane Titove Jugoslavije borbena delovna naloga najbližje dobe.
Mladina posega v razpravljanje o vseh važnih problemih, ki bodo pri izvedbi petletke odločilni. Mladinka diskutira na prvem plenarnem sestanku LMS novo formiranega Goriškega okraja.
kongres. Kakšne oblike bodo zajele h priprave? Ena stvar so tehnične Priprave, ki bodo dokončno organizacijsko strnile naše Ijudsko-prosvetne vrste, iz katerih bodo izmoljeni delegati za kongres. Jasno je, da je temu treba posvetiti mnogo pozornosti, ker bodo ti delegati m bodoče imeli nalogo dajati našim terenskim ljudsko-prosvetnim družinam in aktivom to, kar bodo na kongresu pridobili.
Poleg tega pa se z vso resnostjo postavlja pri nas vsebinska pripra-t>a na kongres, ki mora temeljiti na globokem, razumevanju današnjih nalog naše ljudske prosvete. To je stvar, ki mora dokončno široko odpreti vrata ljudsko izobraževalne-niu delu med našimi množicami. Pri tej nalogi je treba seveda dobro vedeti, da je njena glavna dolžnost z vzgojnim progresivnim izobraževalnim delom uspeli vklju- i čiti vse delovne sile, da bodo sposobne zavestno graditi socializem, to je tisto družbeno obliko, ki edina prinaša dokončno iztrganje delovnih množic iz kapitalističnega kaosa in njegovih roparskih družbenih odnosov. To svojo nalogo pa naši ljudsko izobraževalni sveti, aktivi, krožki in družine morejo resiti samo, če se n celoti vključijo ° našo dnevno problematiko. Kaj se to konkretno pravi?
V izobraževalnem delu je treba nsekakor odločneje kreniti na pot Učenja naših ljudi, da se bodo
kateri žive. Tako na primer je treba našim delovnim kmetom organizirati mnogo vestneje bralne krožke, na katerih bodo razčistili ose nejasnosti okrog zadrug, h katerim danes pristopajo. Naj študirajo na-
Dosedanje delo m napake Vudsho-izobraževatnih
svetov
Naši Ijudsko-izohraževalni sveti so se začeli porajati pod imenom prosvetnih svetov v drugi polovici lanskega leta in jih imamo do danes v vzhodnoprimor-skem okrožju organiziranih preko 170.
Kakšna je glavna naloga naših Ijud-
Žene pozorno sledijo predavanju, ki jih seznanja z načrtnim gospodarstvom, in spoznavajo, kakšne naloge bo moral izpolniti v petletki naš kmetovalec.
ši ljudje po vaseh zadružne članke, naj spoznavajo vlogo delovnega kmeta v socialistični državi, naj jim ne bo tuja zmaga sovjetskih kmetov in njihova soudeležba pri
’nali orientirati v dnevnih proble- graditvi socialistične domovine itd.
S prosvetno1-kulturnim delom se pečajo predvsem naši delovni ljudje. Tov. Ergaver Jože je eden izmed prvih članov pevskega zbora na žagi »Rizzatto«, toda tudi priden delavec.
sko izobraževalnih svetov? Že iz vsega začetka so imeli ljudsko izobraževalni sveti nalogo povezati sto in stotine nastalih kulturno prosvetnih družin, krožkov in aktivov naših množičnih organizacij, ki so predvsem živo rasli v času Titovega tekmovanja lanskega leta. Samo taka organizacijska povezava okrog ljudsko prosvetnega organa Osvobodilne fronte je bila sposobna odpraviti pri vsej divji rasti kulturno prosvetnih družin napačne tendence, ki so se pojavljale in so se izražale v nenačelnosti, v zanemarjanju izobraževalnega dela ter silnem poenostavljanju kulturno-umetni-škega življenja. Zato so morali ljudsko izobraževalni sveti od svojega nastanka stremeti za tem, da ideološko poglobe kulturno prosvetno delo in da mu nakažejo jasno delovno perspektivo ter na ta način dokončno izčistijo vse malomeščanske buržuazne tendence v kulturno prosvetnem delu, kjer koli bi skušale slednje prodirati na dan.
Ljudsko izobraževalni sveti so z ideološkim poglabljanjem brez dvoma udarili na prvo resno napako ljudsko prosvetnega dela pri nas, ki se je izražala v enostranskem ljudsko prosvetnem delu v samem kulturno umetniškem izživljanju, ki zaradi nejasnosti včasih ni presegalo vrednosti najprimitivnejših mitingov izza časa narodno osvobodilne borbe, ki so se vršili pod najtežjimi pogoji ali pa so te kulturno umetniške prireditve padle na nivo plehkih malomeščanskih veselic.
Že sama pojava ljudsko izobraževalnih svetov je bila bojna napoved tem napakam. Ljudsko izobraževalni sveti so začeli silno kampanjo zn to. da dado neštetim ljudsko prosvetnim družinam, izobraževalnim krožkom, kulturno umetniškim aktivom stalno obliko in tako odpravijo napačne tendence v ljudski prosveti, ko so nekateri smatrali, da je ljudsko prosvetno delo za to, da omogoči zbiranje denarja v kakršne koli namene.
Na splošno so pri nas ljudsko izobraževalni sveti v pretežni večini dobro ra-
zumeli svojo nalogo in jo tudi v veliki meri uspešno izvrševali. Na splošno so znali organizacijsko strniti vse družine prosvetarjev naših množičnih organizacij. Na ta način so onemogočili, da bi se pod krinko kulturno prosvetnega dela še naprej legalizirali v svojem političnem rovarenju proti ljudstvu razni kulaki in profašistični elementi, ki so prvo divjo rast izrabili za to. Dobro so naši ljudsko izobraževalni sveti organizirali lani in letos teden naše knjige, ki je imel nalogo postaviti ljudske knjižnice in tako ustvariti predpogoje za progresivno izobraževalno delo. Dobremu razumevanju naloge, ki jih je Osvobodilna fronta dala organizaciji tednov za našo knjigo, je treba pripisati dejstvo, da so začeli naši ljudski prosvetarji z organiziranim izobraževalnim delom. Zlasti v nekaj mesecih nazaj so pri nas prosvetni sveti organizirali mnogo večernih krožkov, delavskih gimnazij, množičnih predavanj, bralnih skupin, ljudskih univerz in sc tudi vsebinsko s temi približali problematiki naših ljudi.
Pri vsem tem delu pa so se vršile in se še vrše mnoge napake, ki slabe naše uspešno delo. Skorajda povsod se pojavlja prehitra samozadovoljnost, ki potem dovoljuje plehko improvizacijo, kar škodi ogromno uspehu in kvaliteti našega ljudsko prosvetnega dela in ne zadošča zahtevnosti naših ljudi. Mnogo premalo so se naši ljudsko izobraževalni sveti še od primera do primera v svojem okolju pobavili z domačo problematiko in so imeli preslaba ušesa za to. da bi v celoti razumeli, kaj je ljudem še nejasno in da bi jih na študijskih krožkih o teh stvareh poučili. Na primer, v neki vasi
za rešitev nalog, ki jih mi postavljamo pred ljudsko prosvetno delo. Sindikati so s svojim ljudsko prosvetnim delom vse preveč še odtrgani od svojega okolja in tako ne vnašajo svoje revolucionarnosti med ostale množice. Prav tako še niso v sindikalnih centrih glavna sila ljudsko prosvetnega dela, ki bi okrog sebe uspešno družila vse ostale ljudsko prosvetne sile.
Najbolj groba napaka v ljudsko prosvetnem delu pa je premajhna budnost pred provokatorskimi izrazito fašističnimi tendencami, ki jih skušajo v naše prosvetne svete vnašati ljudstvu in njegovemu razvoju sovražni ljudje. Taka tendenca je na primer poskus zreducirati vlogo ljudsko izobraževalnega sveta na vlogo navadnega društva. V tem se potuhnjeno skriva poskus vzeti ljudsko izobraževalnemu svetu njegovo glavno nalogo, ki je v tem, da združuje prosvetne sile okrog programa Osvobodilne fronte v današnjih pogojih konkretno, ki stremi za tem, da tudi v ljudski prosveti napravi vse za izvedbo petletnega načrta. Oženje vloge ljudsko izobraževalnega sveta nimn samo namena pod več ali manj bedasto parolo boja za kvaliteto, vzeti ljudsko prosvetnemu delu značaj množičnosti, ampak je neposredno naperjeno proti mobilizaciji ljudskih množic v izvedbo petletnega načrta, ki je za vse narode Jugoslavije življenjskega pomena.
Jasno je, da se poleg teh glavnih napak še tu pa tam pojavljajo primeri napačnih tendenc v poedinih prosvetnih skupinah in aktivih, kot je n. pr. želja, da žene igrajo vse vloge same, tudi moške, kadar je njihova prireditev, da se
- k1*'"!*».,'»«- ,»*	7„pSv1»S:ìe,,ìk:*.u-..y";
kmečko produktivne zadruge, a jim je cela vrsta stvari nejasna, ljudsko izobraževalni svet pa organizira v tej vasi skupne bralne krožke knjige »Kako je človek postni velikan«. Brez dvoma je omenjena knjiga tudi potrebna, da jo naši ljudje prebero, toda v tem danem primeru pa mora ljudsko izobraževalni svet razumeti, da je konkreten primer študij o zadrugah mnogo važnejši.
Naši prosvetarji si tudi še niso v ce-
te napake pojavljajo danes samo tam, kjer ljudsko prosvetni svet še ni razumel v celoti svoje naloge. Naša današnja naloga je boj vsem tem napakam in razvijanje vseh naših uspehov v ljudski prosveti. Samo to nam more zagotoviti, da ho ljudska prosveta rešila dostojno svojo nalogo pri udeležbi za izvedbo petletnega načrta. Ljudsko izobraževalni sveti morajo biti v tem boju trdna ljudska vez vseh progresivnih sil delavcev, loti na jasnem o vlogi sindikatov pri na- delovnih kmetov in delovne intligence šem ljudsko prosvetnem delu. Imamo si-iin neizprosno orožje ljudstva v boju cer agitke po podjetjih, delavske gimna- ■ proti zaostalosti in v boju proti vsem, zije. sindikalne študijske skupine, krož- ki bi ljudstvo radi v njegovem silnem ke za vajence, toda vse to še ne zadošča poletu ovirali.
Mladina se vzgaja s temeljitim študijem, ki ga vodijo izvežbani
strokovnjaki.
Vafenci so naš bodoči strokovni kader,
zato je treba posvetit, vso skrb njihovi vzgoji
Nj danes prvič izneseno vprašanje Vajencev — o tem se je že večkrat pisalo. ^Ljudska pravica« je dne 26. februarja prinesla članek »Izvajajmo doledno določbe zakona o vajencih«, kjer nas temeljito seznani s tem vprašanjem, posebno pa obravnava nedopustne napake, ki jih bo treba odpraviti, pokaže krivce in nepravilno postopanje z vajenci, kj predstavljajo naš bodoči strokovni kader. Kot takim jim moramo posvetiti vso pozornost. Takih primerov je nekaj tudi v našem okolišu.
Pravilna vzgoja vajencev je važen predpogoj za uspešno izvedbo petletnega gospodarskega načrta. Prav vajenci bodo v tej dobj postali kvalificirani delavci, strokovnjaki, ki bodo pri načrtu sodelovali. To je naš bodoči strokovni kader, ki bo jjostav-Ijen pred odgovorne im težke naloge. Vzgoja teh mladih ljudi mora biti vestna, da bodo vzgojeni res v novem duhu im da se bodo zavestno oprijeli svojega dela, ki ga bodo ob danem trenutku predpostavile potrebe naše socialistične države. Predvsem so važni pri usposabljanju naših vajencev naslednji momenti: delovni čas, ki ne sme jemati vajencu telesne moči, plača, s katero se lahko vsaj delno vzdržuje, in še vsestranska možnost dobre strokovne izobrazbe. Ti važni momenti pa se v odnosu do vajencev najpogosteje niso izvajali.
V LRS se je izvršil popis o trajanju delovnega časa. Rezultat; so pokazali naravnost strahotno preobre-menjevanje vajencev in grobo izkoriščanje še nerazvite mladine. Ugotovitve kažejo, da je bilo samo 22.0% pravilno zaposlenih z ozirom na delovni urnik. Kljub temu, da zakon^ o vajencih določa, da traja delov n | čas za vajenca 8 ur in da je v teh 8 urah vštet tudi čas, ki ga učenec porabi za strokovno šolo, je bilo ugotovolje-no, da je preko 9000 vajencev delalo v različnih delavnicah od 50 do 80 in tudi še več ur tedensko. Ista stvar je z mezdami. Po zakonu je določena mezda s posebnim ozirom na draginj-ski razred. Podatki pa kažejo, da je veliko število vajencev premalo plačanih, ali pa sploh ni plačanih.
Primer grobega izkoriščanja vajencev imamo v Ajdovščini. Frizerski mojster Kokal Jožef ima svojo delavnico na Titovem trgu št. 9. Ima v uku 2 učenki, ki sta že čez eno leto sami in tudi sami izvršujeta obrt, brez kvalificirane moči. Vajenka Kokol Adela prejema tedensko 600 do 700 lir plače. Opravlja pa delo samostojno. Mojster prihaja od časa do časa v lokal, sam sploh ne dela. Obe vajenki ga s svojim delom vzdržujeta, to se pravi, da vajenki dosledno izkorišča v zaslužkarske namene, medtem ko njegovo delo obsega čitanje dnevnega časopisa, od časa do časa pa tudi v salonu zadremlje. Mnenje obiskovalcev-strank je tako, da sta vajenki zelo zmožni pr; svojem delu, kar dokazuje vedno novi dotok strank. Vsaki dan vršita nadurno delo, čeprav mojster nima za to potrebnega dovoljenja, povrhu vsega pa učenki za naduirno delo ne prejemata nobene plače. Vajenki tudi nimata nika-kega odmora, opravljata vsa dela sami, kot pometanje m pospravljanje. Povprečni dnevni zaslužek v salonu znaša 150 lir dnevno. Preračunano na mesec, z borno plačo učenk, ki jo odrine, in stroški v salonu gredo v_ žep mojstra težki desettisoči, ne da bi pri tem sam kaj delal. Grobo preračunano, mu ostane 25.000 do 30.000^ lir čistega. Mojster_ ima poleg tega še lastno hišo in majhno posestvo.
Merodnajne oblasti bodo ta primer preiskale in na podlagi zakonov bodo brezvestnega mojstra poklicale na odgovor.
Drug tak primer, ki je tudi značilen, je primer Škvarča Ivana, kroja škega vajenca pri krojaču Poljšak Maksu, v Šturjah št. 47. Delodajalec je v tem primeru kršil zakon o delovnem času. zakon o mezdah in plačah ter uredbo o socialnem zavarovanju. Vajenec dela po 9 ur dnevno- V letošnjem letu je prejel kot mezdo: v mesecu januarju 3t5 lir, februarja 300, za marec 150 lir, čeprav mora delodajalec vedeti, da predpisuje zakon o mezdah 14.85 na uro, ker je vajenec v stroki zaposlen nad 18 mesecev. Naravnost podlo pa je, da vajenec socialno sploh ni zavarovan, kar kaže, da se delodajalec za odredbe in zakone najmanj ne briga in da dela tako kot v času, ko so mojstri z vajenci počeli kar so hoteli. Seve da je tu vprašanje intervencije pri stojnih forumov, ki morajo _ zadevo razjasniti in izkoriščanje vajenca bodoče preprečiti.
Svojevrstno postopanje z vajencem pa je pokazal kovač Laznik Viljem v Šempasu, ki je vajenca enostavno napodil brez kakršne koli odpovedi.
Podobnih primerov nepravilnega postopanja z vajenci bi lahko še našli, a ti primeri naj bodo resen opomin delodajalcem, da bodo spoštovali zakone, ki jih je izdala naša ljudska oblast in ki temeljijo na pridobitvah osvobodilnega boja.
Učenec, ki socialno ni zavarovan, 'je v primeru nesreče ali nezgode nezaščiten Nezavarovani učenci so po večini taki, ki ne prejemajo plače ker se zavarovanje po plači ravna
Vprašanje vajencev, kot bodočih strokovnih delavcev, ki bodo soudeleženi prj uresničitvi petletke, pa nam narekuje še druge naloge. Predvsem si moramo biti na jasnem, da je vladala doslej precejšnja nenačrfnost v rekrutiranju novih vajencev. Povečini so rekrutacijo vodili slučaji, poznanstva in potrebe, le malo kje veselje in sposobnost za izvrševanje gotovega poklica. Godile so še druge napake. Tako je PAP (pokrajinsko avto-pod.jetje) v Ajdovščini sprejel veliko večje število vajencev kakor obstoja možnost, da bi se lahko temeljito usposabljali pri delu. Skratka, rekrutirali so nadštevilno kar je popolnoma zgrešeno in nenačrtno.
Zaradi tega je usmerjanje vajencev v gotove poklice posebne važnosti, kjer se mora stori vse, da bodo stopili v gotovo stroko tisti, ki izpolnjujejo vse predpogoje za nadaljnji uspešen razvoj, ker samo tako si bomo zagotovili zdrav kader mladih strokovnjakov. Doslej se je pojavljala nekaka »bolezen« usmerjanja v mehanično stroko. Mnogi si mehaniko predstavljajo preveč, nasplošno in poenostavljeno. Predvsem gledajo končni cilj, ki naj bi bil šofiranje ali vodenje gotovih strojev. Izpregledujejo pa bistvo, da je treba stroj poznati do potankosti, da je stroj občutljiv in da poznavanje stroja in njegovo delovanje zahteva neizmerno in požrtvoval-
no razumevanje tehnike, posameznih delov in njihovih funkcij.
Da bij te napake, nenačrtnega izbiranja stroke preprečili, je treba izvesti učinkovite ukrepe, ki naj preprečijo nadaljnje nepravilnosti Predvsem je potreben strokovni pouk. Državni in zadružnj sektor bosta morala zaposljevati več moči, zlasti vajencev, ker se vajencem nudi ob večjih tehničnih sredstvih večja strokovna izobrazba. Vprašanje razmeščanja in usmerjanja naše mladine, predvsem v tiste stroke, kj imajo največjo bodočnost, bodo morali z vso odgovornostjo reševati sindikati, posredništva dela in prav tako odbori LMS. Od primera do primera se mora pregledati, ali uživa vajenec vso skrb, voditi je treba najstrožjo kontrolo nad vzgojo v strokovnem pogledu in pomagati vajencem z organiziranjem raznih študijskih krožkov, večernih šol, tečajev, gimnazij itd. Politična vzgoja mora imeti pri vzgoji vajencev važno nalogo, da bodo namreč vajenci z jasno zavestjo gledali v bodočnost, oboroženi s teorijo Marksa in Lenina stopali na pozicije, kjer se bo odigravala bitka za gospodarsko zmago naših narodov. Vedno nam mora biti pred očmi, da so vajenci naš dragocen kapital, da bodo nadomestili v borbi padle tovariše-kvaJifici-rane delavce in da bodo kot taki regulirali nov način gospodarstva.
Elektrifikacij ia
femeBini kam^n našega
Povečanje proizvodnosti dela bo pospešilo našo izgradnjo
Prehajamo v leto načrtnega gospodar- ški tudi n določanje cen. Zniževanje pro-
stva. Od našega gospodarskega načrta zahtevamo, da bo reguliral proizvodnjo in potrošnjo, da bo zagotovil oskrbo industrije s surovinami, pogonskimi in pomožnimi sredstvi, poljedelstvo s semeni, umetnimi gnojili, orodjem in stroji, da bo surovine in material, v katerih smo deficitni, načrtno razdelil na one sektorje, ki so po planu najpomembnejši, da bo izvedel pravično porazdelitev potrošnik dobrin med potrošnike. Od načrta pričakujemo nadalje, da nam bo prinesel elektrifikacijo, nove tovarne, melioracije, ojačenje vseh gospodarskih pozicij, dvig socialne in kulturne ravni prebivalstva z novimi šolami, stanovanji, kulturnimi ustanovami, vodovodi in podobno, in končno, da bo v celoti dovršena obnova porušenega podeželja,.
Bistveni del načrta je tedaj tudi nadaljnja izgradnja industrije, kmetijstva, kulturne in socialne ravni.
Za vse te nove investicije pa so potrebna finančna sredstva, potrebni so do-dodatni materiali, premog, les, cement, opeka, steklo, kovine itd., potrebne so dodatne surovine, ki jih bodo potrebovale nove tovarne, potrebne so nove delovne sile, novi tehnični in upravni kadri. Od kod bomo dobili vse to? Vse to nam bo dalo samo naše skupno delo, skupni napori, vse večja in večja produktivnost našega dela.
Produktivnost dela je tisto »magično« sredstvo, ki bo stavilo na razpolago dodatna finančna sredstva, ki bo povzročalo produkcijo deficitnih materialov, ki bo sprostilo delovne sile za nova dela.
Finančna sredstva za obnovo in izgradnjo pritekajo iz skladov akumulacije, to je iz davka na promet proizvodov, iz amortizacijskih skladov in iz dobička državnih podjetij. Davek na promet proizvodov bo v absolutnih številkah tem večji, čim več bo proizvodov v prometu, čim višja bo tedaj proizvodnja in logično, čim višja bo produktivnost našega dela. Ko govorimo o dobičku državnih podjetij, tega dobička seveda ne smemo istovetiti z dobičkom, ki ga je v pogojih kapitalizma ustvarjal zasebni podjetnik. Daši je izraz »dobiček« isti, kakor ga je uporabljala kapitalistična ekonomika, je vendar bistvo dobička v pogojih naše ljudske države popolnoma spremenjeno Kapitalist si je ustvarjal dobiček z eksploatacijo dela svojih delavcev in nameščencev na ta način, da je večvrednost njihovega dela spravljal v svoj žep, da je z izkoriščanjem tako imenovane rezervne armade dela (brezposelnosti) potiskal mezde na nivo gole ohranitve življenja, da je lovil dobiček v konjunkturah na trgu, špekuliral na borzi. Dobiček naših državnih podjetij pa je načrten, pomeni razliko med načrtno ceno in med načrtnimi proizvodnimi stroški. Ta vnaprej določena razlika, ki se določa za vso vrsto podjetij hkrati s povprečkom (do-čim posamezna podjetja v doseganju individualnega dobička kažejo gotove razlike, zaradi različnih proizvodnih stroškov), služi državi za pokrivanje državnih in občedružbenih izdatkov, predvsem pa za nadaljnjo izgradnjo gospodarstva. Ta razlika tedaj nima nič skupnega z eksploatatorskim dobičkom kapitalista.
Tu se ne bomo podrobneje bavili z načinom porazdelitve dobička poedinih podjetij, ki se deloma uporabi v podjetju samem za manjše izpopolnitve obrata, za nagrajevanje udarnikov, gradnjo stanovanj, kulturnih in socialnih institucij, deloma pa služi za nadaljnjo izgradnjo novih objektov v obratu in občedržavni izgradnji, ker bi to preseglo okvir tega člsmlo«
Poudariti moramo nekaj: čim večja bo razlika med načrtno ceno in individualnimi stroški podjetja, tem hitrejši bo tempo in ritem naše izgradnje. To ^se
Dolžnost inšpekcije del« je. da v ta-1 pravi, čim nižji bodo proizvodni stroški kem primem delodajalca ostro kaznu- za edinico proizvoda, tem več bo na raz-
-	• •	1 .j. — 1 • —	i.	___:L	•»»» «aeinlirim 17-
je, obenem pa mora jo inšpektor ji paziti, da se zavarovalnin« ne odteguje od plače, kar po zakonu ni upravičeno.
So primori, da učenci iz strahu pred izgubo -aposlitve resnice in slično.
iz
ne
povedo
izvodnih stroškov pomeni tudi zniževanje cen in vodi v svoji posledici k dvigu realne mezde.
Stremeti moramo tedaj vsi k temu, da se proizvodni stroški čim bolj znižajo. Tudi kapitalist je k temu stremel, toda predvsem s pritiskom na mezde in na kmečke surovine, za nas pa je edina pot k znižanju proizvodnih stroškov v povečanju proizvodnosti dela.
Na proizvodne stroške močno vpliva tehnična oprema obrata; čim bolj je obrat tehnično izpopolnjen, tem bolj racionalno dela, kakor pravimo, tem nižji so proizvodni stroški. Rekonstrukcije in racionalizacije bodo zato glavno sredstvo za znižanje proizvodnih stroškov, zlasti še ker nova podjetja ne bodo nastajala anarhično, po slučajnih kapricah in možnostih kapitalista, temveč se bodo plansko uključevala v najbolj smotreno okolico z ozirom na pogoje, ki jih nudi narava, oddaljenost od surovinskih in potrošnik baz itd. Toda tudi ob obstoječih proizvodnih napravah se dajo proizvodni stroški bistveno zmanjšati in proizvodnost dela povišati s pravilnim postavljanjem norm, pravilno organizacijo dela samega in delovnih mest, pravilno namestitvijo strojev, specializacijo v prozvod-nji, izboljšanjem strokovnega znanja kadrov, izboljšano organizacijo upravne in prodajne službe, zlasti pa z izboljšano izrabo surovin, pogonskih sredstev, varčevanjem s pomožnimi materiali itd. Naj navedeno samo en primer, Naše žage iz-žagajo iz Im’ hlodovine 0,650m3 desk. Izboljšanje norme rezanja za 5°/o bi pri izrezu 100.000 m3 hlodovine pomenilo dodatno pridobitev 1700 m3 desk v vrednosti 9,000.000 lir. V Jugoslaviji pa se letno izreže celo več milijonov m3 desk. Na ta način lahko državna podjetja samo z izboljševanjem norm za izrabo surovin dajo državi na razpolago na stotine in stotine milijonov dinarjev za nadalinjo izgradnjo. Pa to še ni vse: prihranek na materialu pomeni tudi nove dodatne surovine za obrat novih tovarn itd.
Predpogoj za znižanje proizvodnih stroškov je ta, da proizvodne stroške točno poznamo. Ako izpustimo vprašanje amortizacijskih odpisov, obstojajo proizvodni stroški (v širšem smislu) iz stroškov za nabavo materiala in surovin, mezd ter upravnih in prodajnih stroškov. Nad temi stroški moramo voditi stalno in točno evidenco. To evidenco nam da lahko samo pravilno vodeno knjigovodstvo. Enotno knjigovodstvo je zato predpogoj za vsako računanje proizvodnih stroškov in norm. Na pdlagi te evidence, ki nam jo nudi knjigovodstvo, lahko stalno kontroliramo pravilnost norm, bodisi delavnih norm, ki jamčijo za pravično nagrajevanje opravljenega dela, po principu vsakemu po njegovem delu, bodisi norm o potrošnji materiala in surovin, ki omogočajo primerjavo istovrstnih obratov, odkrivanje napak v proizvodnem procesu, odstranjevanje nepotrebnega trošenja in na tak način stalno izboljševanje norm.
Naše delo danes še ni posebno proizvodno. Ne samo zato, ker so obrati zastareli, ker nimamo moderne tehnične opreme, temveč tudi zato, ker je ponekod nepravilna organizacija dela, ker je pomanjkljivo naše strokovno znanje, ker bi se s sodelovanjem celotnega delovnega kolektiva v obratu lahko iznašle nove organizacijske oblike, izpopolnili stroji itd. Zato si moramo vsi zavihati rokave in začeti z izboljševanjem naše proizvodnosti dela, prispevati k racionalizaciji naših obratov (delavci jeseniških železarn so že dali sto in sto takih predlogov), predvsem pa izboljševati svoje lastno strokovno znanje, svoje delovne sposobnosti. Tu je široko polje za udejstvovanje, ki bo dalo po vsej državi stotine milijonov dodatnih finančnih sredstev, za vse hitrejšo izgradnjo države, ki bo omogočilo prekoračenje načrta, ki bo dalo na tisoče ton prihranjenih surovin in materialov, sto in sto tisoče prihranjenih kilovatnih ur električne energije, ki
Da bo elektrifikacija v naši državi res smotrna, to se pravi pravilno vključena v petletko, tako da bodo vsi ukrepi, načrti in delo skladni za vso državo, je glavni oogoj sodelovanje vseh činite-Ijev, organov za elektrifikacijo — ustanov, strokovnjakov ji republiških podjetij. Nujna potreba tega sodelovanja je narekovala konferenco, ki je bila sklicana na pobudo federalne uprave za elektro-gospodarstvo Hrvatske v Zagrebu. T - konference so se udeležili zastopniki republiških podjetij in strokovnjakov iz vseh ljudskih republik.
Na konferenci so obravnavali vsa glavna vprašanja v zvezi z elektrifikacijo vse države. Tako so bile ugotovljene glavne, prve naloge, ki jih bomo morali izpolniti med pe«tletko. Te naloge ne bodo nikakor lahke, saj naš? država silno zaostaja v pogledu elektrifikacije za večino evropskih držav. Dediščina stare Jugoslavije je v tem pogledu zelo žalostna.
Vedeti je treba, da so v naši državi velike pokrajine še povsem neelektrifi-cirane. Poraba električnega toka je pri nas v primeri z drugimi naprednejšimi in zlasti industrijskimi državami zelo : majhna. Pr nas je znašala poraba električne energije pred vojno po 66 kilovatnih ur (kWh) na prebivalca, na Norveškem pa 2760, v Kanadi 2464, v Švici 1643, na Švedskem 835 itd. V Jugoslaviji so številne zastarele male elektrarne z zmogljivostjo izpod 500 kW. Te elektrarne so zelo neracionalne ter prej pomenijo oviro, kakor posoeševanje elektrifikacije. Pri nas tudi še ni električnih daljnovodov z visoko napetostjo, ki bi omogočili električno energijo prenašati na večje razdalje. V naši državi še ni elektrificiran niti en sam kilometer železnice. Velikanske rezerve vodnih sil so še skoraj povsem neizkoriščene. Te rezerve so tako velike, da bi lahko proizvajali celo več električne energije, kakor vsa Nemčija. Nimamo še tudi velikih kaloričnih elektrarn, če izvzamemo velenjsko in trboveljsko, ki bi izkoriščale manjvreden premog, kakršnega ni mogoče uporabljati v industriji in ki ga ne kaže prevažati, saj prevoz bolj podraži to gorivo, kakor je v resnici vredno. Čakajo nas veliki napori, preden se bomo lahko vsaj približali stopnji elektrifikacije v Sovjetski zvezi, Medtem ko pri nas delavec lahko opravi v eni uri dela, ki znaša največ 0,25 kWh, je v ZSSR odpadlo na delovno uro delavca že leta 1935 2,4 kWh.
Naloge naše ektrifikacije so tem težavnejše, ker še nimamo razvite elektrotehnične industrije. Vedeti moramo namreč, da je stara Jugoslavija uvažala ves elektrotehnični material. Niti porcelanskih izolatorjev nismo izdelovali sami. 0 kakšni načr‘ni elektrifikaciji v stari Jugoslaviji seveda ni bilo mogoče niti govoriti. Spričo takšnih razmer je mednarodni kapital povsem zasužnjil Jugoslavijo. Jugoslavija je spadala z vsem Balkanom pod monopolistično področje nemških koncernov — AEG in Siemens & Halske. Ta monopolistični kapital ie povsem onemogočil razvoj domače električne industrije. Zaradi tega vlada tudi še zdaj takšna anarhija v tehničnem pogledu v našem elektro-gospodarstvu. To velja zlasti za različne napetosti daljnovodov.
Na konferenci v Zagrebu so posvetili temu vprašanju primerno pozornost. Nujno potrebna je standardizacija napetosti in tipizacija vodov za visoke in nizke napetosti. V zvezi s tem je potrebna seveda tudi tipizacija transformatorjev. V pogledu napetosti so zdaj velike razlike med posameznimi ljudskimi republikami. V Sloveniji so transformatorji razporejeni na vsakih 50 km, v Črni gori pa na 200 km. V Sloveniji so daljnovodi z napetostjo 35.000 voltov, na Hrvatskem pa 30.000 voltov. Zaradi tega ni mogoče de-
liti električne energije med posamezne ljudske republike. Elektrotehnične naprave, ki jih nujno potrebujemo za elektrifikacijo, bom- v doglednem času pre jemali iz Sovjetske zveze in iz Češkoslovaške. Zato bomo morali upoštevati norme v teh državah. Ozirati pa se hotno morali tudi na sosede, akaj električna ; energija lahko postan- izvozno »blago«.
| Vse to narekuje nujno standardizacijo.
V	zvezi z glavnimi nalogami elektrifikacije pri nas je tudi vprašanje gTa' ditve čim cenejših daljnovodov. Potrebovali bomo velike količine drogov za daljnovode. Vsiljuje se vprašan)e, ali kaže uporabljati še vnaprej lesene drogove, ki jih je treba sorazmerno pogosto izmenjavati, če niso dobro impregnirani.
Ì Tudi v tem primeru bomo morali skrbno varčevati z lesom. Prejšnje čase so iu in tam uporabljali kostanjeve drogove, ki jih ni treba impregnirati, zato so Pa , zelo trpeli gozdovi, ki so jih marsikje povsem iztrebili. Na konferenci so nekateri strokovnjaki predlagali uporabo betonskih stebrov namesto lesenih drogov. Žal so še zdaj takšni stebri 3—4 krat dražji kakor leseni 'rogovi. Toda upoštevati je treba, da za vzdrževanje be-j tonskih stebrov ni prav za prav nobe-| nih stroškov.
i Na konferenci so se dotaknili tudi vprašanja žice za daljnovode. Ugotovili so, da je bakrena žica za naše potrebe zdaj še najprimernejša, čeprav ima aluminijasta žica z jeklenim jedrom neka-| tere prednosti.
V	zvezi s prvimi deli v naši elektrifikaciji bo treba rešiti še številna drug*
j vprašanja. Tako je posebno pomembno vprašanje uvedbe delovnih norm v elek-: tro-gospodarstvu. Nič manj pomembno vprašanje ni, kak« čim prej usposobiti kadre. Čim bolje bo treba tudi rešiti vprašanje tarife za električno energijo, 0 vseh teh vprašanjih so precej podrobno razpravljali na konferenci. Če jih P? niso mogli -ceh še rešiti ob tej priliki' jih bodo nedvomno na naslednjih konferencah, ki jih bodo sklicevali po potr®" bi. Prva prihodnja konferenca bo od 2o. do 27. aprila v Sloveniji.
Omeniti je treba še eno vprašanje, ki kaže nazorno, kako velikega pomena j® elektrifikacija, ne le za nekatere pa®0' ge, temveč za vse. Tako ne more napredovati tudi kmetijstvo brez primerno razvite industrije. Zdaj uvajamo čedalje bolj pospešeno stroje za obdelavo ze®'
! Ije in za druga kmetijska dela. Večina kmečkega prebivalstva zdaj še ni delež' j na neposredno in posredno dobrobiti elektrifikacije. Neposredne koristi oO elektrifikacije bo imelo podeželsko Ijnd' stvo, ko bo lahko uporabljalo električno energijo ne le v gospodarstvu, temveč i tudi pri raznih kmetijskih delih za P®' gon strojev. Stara Jugoslavija je uvažala kmetijske stroje in orodje iz raznih držav. Mnogo inventarja smo izgubili mc“ vojno, med drugim 1500 traktorskih plu' gov, 495.890 plugov, 12.830 mlatilnic itO’ Vse te izgube bo treba zdaj nadomestiti; razen tega pa bo seveda treba izdelati še mnogo več kmetijskih strojev, saj Ie kmetijstvo v naši državi marsikje še zf' lo primitivno. Strojna obdelava zemlje j® nujno potrebna, zlasti v kmetijskih P°'
krajinah, kjer so bila veleposestniška
zemljišča razdeljena med kmete in ljudi, ki prej sploh niso imeli zemlje. Povečana proizvodnja strojev pa sp-t ni m°' goča brez industrializacije in brez verip uporabe električne energije v industriji'
Iz tega je razvidno, kako je elektrifikacija najtesneje povezana z vsem g°' spodarstvom in gospodarsko problematiko v zvezi z našo petletko. Najsi r®2' pravljamo o katerem koli gospodarskem vprašanju, povsod naletimo na elektrifikacijo ter sprevidimo, da je treba čim prej izpolniti vse, ne le glavne nalog® elektrifikacije v vsej državi.
PRVI PLENARHI SESTANEK MLADINE ZA GORIŠKO
polago novih sredstev za nadaljnjo iz gradnjo tovarn, stanovanj, bolnišnic, šol, tem večji bo seveda tudi delež dobička, ki služi neposredno delovnemu kolektivu
v podjetju samem za dvig njegovega ma- -	,	„	.	...	.	.
Wialnetia blagostanja (udarniške nagra- ( bo privedlo do znižanja cen m naglega
Prvič po težki NOB se je mladina cone »A« svobodno sestala in združila z ostalo že osvobojeno mladino bivšega Grgar-skega in Vipavskega okraja in tako skupno osnovala nov Goriški okraj.
Tako se je že v zgodnjih urah mladina v lepo okrašeni dvorani zbrala in z veseljem in radostjo pričakovala pričetek plenuma. Ko je dvorano zasedlo 235 delegatov in nekaj gostov, je tov. Ljubko otvorila plenum in pozdravila navzoče, predvsem pa mladino iz cone »A« in nato predlagala dnevni red, ki je bil soglasno z navdušenjem sprejet. Plenum se je pričel ob 9-. uri.
Prva točka dnevnega reda je bilo vprašanje »dela aktivov na vasi«, na dru-ki strani pa so bile nakazane nove naloge na vzgojno-kulturnem in fizkulturnem polju, pri skupnem obdelovanju zemlje to je pri nižjih kmečko-produktivnih zadrugah, v večernih tečajih itd.
Po referatu se je zelo dobro razvijala diskusija. Prvi je govoril član okrajnega odbora OF tov. Benevol in v širšem obsegu prikazal veliko važnost, ki jo morajo imeti naše k meč ko- p rodu k t i vn e zadruge v petletnem gospodarskem planu, in je kot primed navade! kmečko-produktivno zadrugo v Podragi v kateri je vključena tudi naša mladina in z vso vnemo sodeluje. Za njim se je oglasil k besedi član mladine te zadruge. Prikazal je težkoče, ki so bile pri ustanovitvi, in uspehe, ki jih danes zadruga dosega. Med drugim je tudi prikazal, kako mladinci v njej sodelujejo in imajo odgovorne funkcije. Ravno tako se je razvijala diskusija o fizkulturnem in, vzgojnem delu. Pričeti bo treba z novim sistemom dela, v katerem bo sleherni mladinec in mladinka sodeloval.
Ob 12. urj je bilo zasedanje prekinjeno in se je popoldne nadaljevalo. Prešli so k drugi točki devnega reda: gradnja
referatu je bil prikazan ekonomski P0' men gradnje te proge kot predpogoj ^ izvedbo petletnega gospodarskega plana-Ravno tako so bile podane organizacijske osnove, kako bo mladina odhajala >? koliko je bo odšlo. Ob zaključku je hd nakazan velik politični pomen utrjevanja bratstva in enotnosti Jugoslovanski mladine in demokratične mladine drugi*1 držav.
Po referatu se je razvijala diskusijski je bila podana v obliki obvez in P0' ročil o tednu delovnih brigad. S tem s0 bile dane smernice mladini cone »A«; kako in na kakšen način naj se pripravl na izvedbo tega tedna, ki se ho priv®1 16. t. m. Med diskusijo in referati f° prihajala plenumu in mladini cone A" pozdravna pisma, v katerih je bila izražena enotnost in solidarnost mladinske organizacije.
Kot zadnji je sledil referat »0 predkongresnem tekmovanju«, katerem J® bilo prikazano, kako se je mladina v, preteklem letu obvezovala na podlag1 novoletne poslanice maršala Tita .n, kako se more tudi danes Prav tako se )e obravnavalo vprašanje volitev v osnovne mladinske organizacije in delegatov za III. kongres LMS. Sledila je diskusija lD predlogi, med katerimi je bil predlog 0!l' obveza, da bo mladina novega Goriškega okraja v predkongresnem tekmovanju nabrala za Kongres 500.000 lir. RaVI1^ tako so bili dani predlogi za obdeiav zemlje tistim mladincem in mladinkam-ki ne pojdejo na gradnjo mladinske pr°T ge Šamac—Sarajevo. Predlogi so ki* sprejeti kot obveze.
Po končanih referatih in diskusiji e0 bile poslane resolucije GOLMS in kor° ški mladini. Na j>odlagi referatov, disku sije in predlogov so bili izdelani sklep" Delegali so se obvezali, da jih bodo PT.e.
>	kl-rfnctania fndarniške nagra-1 bo privedlo do 7,mžan)a cen m naglega so k urugi iooim uevuoga reuu.	ao »c uovcìuh. ua jiu	r .
Ide itd,) Končno vplivajo proizvodni stro- 1 dviga splošnega blagostanja državljanov.1 mladinske proge Šamac-Sarajevo«. V Inesli na svoje organizacije in jih izvad ■
Bitka za izgradnjo največjega predora pri Vranduku se je pričela
Ker je predor pri Vranduku naj-^ečji objekt na novi mladinski progi Samac—Sarajevo, je bilo treba « kopanjem tega predora pričeti prej, kakor z ostalimi deli na progi- Predor Pri Vianduku je petkrat daljši, kakor največji predor na progj Brčko—Ba-noviči ]>od Majevico.
Po izvršenih pripravljalnih delih na vhodni in izhodni strani predora, 80 mladinci prve minerske brigade v ponedeljek 3. marca pričeli z delom Pri samem kopanju predora. Tako je Postal tretji marec velik in značilen dan	graditelje nove mladinske
Proge. Že pred 7. uro zjutraj se je postavila prva minerska brigada na nelu s svojim komandantom Blagojem Tokičem, s kompresorji in vrtalnimi pripravami na delovnem mestu. Mladinci so nestrpno čakali, da bodo lahko pričeli z delom za gradnjo tega največjega objekta na novi mladinski Progi, ponosni, da jim je bila poverjena največja naloga. Skoraj vsi mladinci — minerji — so že lani sodelovali pri gradnji predorov na progi Brčko—Banoviči, pod Majevico, pri Dreniku in pri Kiseljaku. Mnogi od njih so bili člani slavne 55. udarne niinerske brigade.
Komandant prve minerske brigade, kj bo gradila predor z vzhodne strani pri Vranduku, je ob 7. uri zjutraj dal zbranim mladincem znak, naj Prično z delom. Nekaj minut pozneje je že z gradišča odmeval ropot vrtalnih naprav in kompresorjev. Tako se je 3 marca pričela velika bitka za gradnjo predora pri Vranduku, naj-Večjoga objekta na novj mladinski Progi.
Medtem ko mladinci prve in druge niinerske brigade že delajo pri gradnji velikega predora med Vrandukom in Nemilo, se številne mladinske bri-Sade v vsej Jugoslaviji pripravljajo £a odhod na progo, kajti 1. aprila se no pričelo delo vzdolž vse trase. V Prvi izmeni, ki bo odšla na progo h aprila in 1. maja. bo delalo 46.000 mladincev in mladink. Iz Slovenije bo odšlo ob koncu tega meseca na proso 7 brigad, 1. maja pa nadaljnjih 7 Brigad. Osrednji odbor Ljudske mladine Jugoslavije, je že objavil spored za odhod prvih 1Ó8 brigad na mladinsko progo. Vse te brigade bodo prispele na svoje mesto med 26. in 29. marcem. Na področju prve sekcije od ■vi m ca proti Modriču bosta delali Ptujska in Prekmurska brigada. Področju
_________^____ na
wurocju druge sekcije severno od Dpboja Im nameščena prva Ljubljanska brigada, na področju tretje sek-cije pri Doboju bo delala Vzhodno Primorska brigada, na področju pete sekcije pri Žepču severno od Zenice Pa bosta delali Celjska in Novomeška Brigada.
Velika industrijska podjetja v Jugoslaviji tekmujejo med seboj, kate-ro bo prej izvršilo proizvodne naloge v zvezi z gradnjo mladinske proge. Železarna v Zenici že s polno pano izdeluje tračnice in ostali železni material za progo. Delovni kolektiv ze-niške železarne se je zavezal, da bo
Zvezni vladi bo nudil graditeljem vso svojo pomoč. Že lan; v avgustu so graditelji mladinske proge dobili svo-jojo radijsko postajo. »Mladinska proga«, ki so jo postavili radioamaterji. Tudi letos se bodo radioamaterji potrudili čimbolj urediti radiofonsko službo. Zvezni odbor za radioamaterstvo je sklenil, da bodo mladimci-radioamaterji izvršili vse potrebne inštalacije. Vzdolž proge bodo postavili žično mrežo, ojačevalci im zvočnike, v središču proge pa postavili radijsko oddajno postajo. Žice za telefonske linije bo dalo na razpolago poštno ministrstvo, sprejemne aparate, ojačevalce, zvočnike in strokovno osebje, pa do dal Komitet za radio-fonijo.
Pri gradnji proge bo treba traso na mnogih mestih speljati preko zasebnih posestev in naselij ter razlastiti preko 1000 ha zemljišč- Podreti bo treba okrog 200 do 250 kmečkih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, povečini nehigienskih bivališč. Za razlaščena zemljišča bo država plačala odškodnino v denarju, namesto porušenih zgradb pa bo zgradila nove zgradbe. Tako bodo kmetje namesto starih, nehigienskih zgradb dobili nove. Odsek za razlastitev bo pričel graditi te nove tipizirane stanovanjske in gospodarske zgradbe (vpošte-vajoč število družinskih članov), še preden bodo stare zgradbe porušene
vr£?<vw» I \,rv "t c /‘Vl-V -n rwYT*l I U.JlJ 1 TY1 fl 1 C
Vranduku. Kmetje pa bodo dobili kot nadomestilo novo, lepše naselje na izhodni strani predora pri Nemili, kjer so pogoji za življenje mnogo ugodnejši. Vse priprave za gradnjo proge se izvršujejo točno po načrtu, kar nam je zagotovilo, da bo delovna mladina lahko izvršila velikansko nalogo, kj jo je prevzela.
Te dni so bila zaključena obsežna dela za določitev končne trase nove železniške proge. To delo se je pričelo že 15 januarja. Komisije strokovnjakov so ponovno obšle vso progo, proučile teren in posamezne variante na problematičnih odsekih zamišljene} trase. Preteki; teden je posebna komisija še enkrat obšla progo. Na podlagi študija prejšnjih komisij in ugotovitve geologov ter tehničnih strokovnjakov, je komisija dokončno določila potek trase. Proga bo šla od Samca ob desni strani reke Bosne do Maglaja, kjer bo prešla na levo, to je na zapadmo stran reke. Pri Žepču bo proga premostila reko in bo tekla po desni strani do Nemile tik^ pred Vrandukom, kjer bo znova prešla na levo stran. Onkraj velikega predora pri Vranci bo proga tik pred Zenico prešla na desno stran reke, južno od Zenice pa bo znova premostila reko ter bo tekla po levi strani do Kaknja, kjer bo poslednjič prešla na desno stran Bosne in bo po tej strani tekla do Sarajeva. Na vsej dolžini trase bo
Predvsem bo treba porušiti malo j torej proga šestkrat premostila reko naselje na vhodni strani predora pri 1 Bosno.
Na bolničarskem tečafa v Vipavi in fiz-huHurnem tečaja v Idriji se pripravljajo kadri za mladinske delovne brigade
Iz izkušenj lanskoletnega dela na ! se vršijo tudi praktične vaje v bolnišni-progi Brčko-Banoviči smo se naučili, da i ci. Ob zaključku bodo tečajniki položili je bila med največjimi pomanjkljivostmi tudi izpite, na podlagi katerih se bo ta, da so bili vodilni kadri mladinskih ocenila sposobnost a bolničarsko delo delovnih brigad izbrani največkrat tik v brigadah in potem v vasi. pred odhodom in da zato ni bilo prilike,	Teča: za fizkulturne voditelje se je
da bi se ti tovariši lahko dovolj pnpra-	ičel n marca v Idriji in bo trajal 10
_M!  1 ^	Li a i Vi imnir» _    . .	_ .	v t	i v.. _
aa Dl se u tovariši lanico aovoij pupia- ičej n marca v	in bo trajal 10
vili na odgovorne naloge, ki jih imajo : dni obiskuje ga 30 gojencev. Na splošno voditelji delovnih enot. V letošnjem dvi- I bodo Vdelali organizacijo lizkulture,
I F IZKULTURA |
Uresničimo naše fizkulturne načrte in programe
Počasi se zaključuje zimska fizkultur- , Ni naš cilj ta, da množi,en°.,or,žakB“’;
na sezona, nenavadno dolga zima bo . ramo tekmovanje nepripravljenih tekmo
kmalu minula. Pospravili bomo naše valcev, ki bodo nenacrno tekhp0 pro smuči, jih skrbno napeli ter spravili za gah, ki jih bomo določili, ponekod vsled drugo zimsko sezono. Pregledali bomo naporov na progi odstopin ah pa pris naše zim-ko fizkulturno delovanie, naše zmučeni 'a cilj, kjer bodo padali . n uspehe in neuspehe ter napake, da bomo zavest. To se nam bo vsekakor zgodilo, drugo leto laže bolj načrtno izvajali i če tekmovalcev ne bomo nre; z -»adbo
Ul UgVI	---1  
naš plan. Obračun našega zimskega dela v telovadnicah in zunaj na snežnih poljanah pa nam bo temeljni material, s katerim bomo lahko sigurno računali pri naši glavni fizkultumi sezoni, v športnem udejstvovanju na igriščih in pri na
pripravili. Naš cilj pa je čim več mladine iz šole, mladine iz tovarn in ustanov, naših delavcev in kmetov pripeljati na tekmovanje in na start pripravljenih, zmožnih s, boriti za prvo mesto i da bodo nrihajali na cilj sveži in spočiti,'
nem udejstvovanju na igrascm m p*1 ““ |	.	1	...	... ,	,
ših {»kulturnih prireditvah — pomlad- j da bo to tekmovanje za njih počitek od nem krossu, Titovi štafeti, okrajnem fiz- dnevnega nap.--, da bodo na ta način
». «	«•	•	J•	—	. i* i*i; r* 1_1 l..
kulturnem zletu, fizkultumi paradi v Beogradu itd. ter pri temelju tizkultur-nega gibanja sploh, pri tekmovanju za fizkulturno značko.
Da bomo laže uresničili naše načrte in programe, da bomo letošnje leto dosegli večje uspehe pri množičnem udejstvovanju ter vključevanju fizkulturni-kov v fizkulturo, se moramo zopet ozreti na preteklo sezono, učiti se pri napakah, ki so bile na terenu ter iz prejšnjih napak popravljati naše delo. Mislim, da je bila ena največjih napak na terenu, pri društvih in aktivih do sedaj ta, da se naša fizkultuma vodstva niso v zadostni meri vključevala v vsesplošno politično in gospodarsko načrtovanje ter udejstvovanje in bila premalo v povezavi s političnimi forumi in organizacijami na eni strani, dočim so od njih v trenutku, ko je bila potrebna njih pomoč, iskali nasvetov in pomoči. Ta napaka se je v glavnem opazila pri stiku z mladinsko organizacijo, kjer je bilo najmanj povezave. Ne mislim tukaj dolžiti samo fizkultuma vodstva, saj so se nekateri okrajni odbori mladine vse premalo za nimali za fizkulturo vedbi načrtov
vin«. »	»»'-'r	1-------—	<	. r*
vzljubili fizkulturo in postali aktivni fiz-kulturniki.
Če bomo pristopili ’ izvedbi letošnjega pomladnega crossa na ta način, tedaj bomo pravilno razumel: smisel množičnih tekmovanj, tedaj bo uspeh popoln.
Druga naloga, katere važnost in pomen pa oblikuje vse naše fizkulturno delovanje, je
tekmovanje za Hzkulturni znak.
Priznati moramo, da je tekmovanje za fizkultumi znak napredovalo samo tam, i kjer so bila fizkultuma vodstva pravil-no zgrajena, kjer je društvo ali aktiv smatralo tekmovanje za fizkultumi znak kot eno najosnovnejših fizkultumih nalog. To tekmovanje se je zlasti izkristaliziralo tam, kjer so imela društva na razpolago svoje telovadnice in prostore, ter člani zimsko opremo za opravljanje zimskih norm tekmovanja.
Vse premalo pa je to tekmovanje zajelo naše vasi, naše fizkulturne aktive v vasi, ki niso imeli pravilnih in izbranih kadrov, da bi sprovedli to tekmovanje.
mi a um v	Pomanjkanje opreme in smuči, ter naga-
ilturo m pomaga i PJ1 1Z i jj,va zima je ponekod tudi vzrok neoprav-veaoi nacnov šele tedaj, ko je tizKul-	zims,kjh n<>rm ^ tekmovanja za
turna manifestacija imela striktno P011: | fizkultumi znak. V zadnjem momentu so tieni moment, vendar so razni forumi |	.^ aktivi in društva na vasi oprav-
mladinske organizacije prvi poklicani, aa .	•—i_n.------—	trie a T-.
zastavijo svoj vpliv pri fizkultumi organizaciji, da bo delo teklo tako, kot to
voditelji aeiovmn enot. v le.osnjem uva- i bodo obdelali organizacijo lizkulture, ganju strokovnih kadrov za progo smo bolj podrobno pa metodiko lizkulture, zato postavili več načrtnosti. Ne zado- | splošno vadbo, lahko atletiko, elemen-stuje, da se izbirajo samo kadri, ki so , iarnc in športne igre, redovne vaje, potrebni na progi. Da bomo uspešno iz- j množični šport jr, osnove predvojaške vršili in prekoračili petletni plan, bomo ; vzg0je Tečajniki bodo potem lahko TTlOTall ustvariti vctlko Število strokov- —	4 o Iz T-n v"» 17 o i o Ta f iT-klll tilt*"
morali ustvariti veliko število strokov1 ndh delavcev in voditeljev za delo v tovarnah in na vaseh.
Glavni odbor LMS je v ta namen že organiziral tečaj v Borovnici, kjer so se z raznimi predavanji in vajami ter s praktičnim delom na železnici izučili mnogi mladinci in mladinke, ki bodo sedaj komandanti, komandirji in namestniki v naših brigadah.
uspešno vodili tekmovanje za fizkultur-ni znak, tako v brigadah kot doma, poleg tega pa bodo mladince in mladinke lahko pripravljali za velike fizkulturne nastope v letošnjem letu v Trstu, Beogradu ter po naših okrajih.
Na obeh tečajih poleg strokovnih predavanj obravnavajo tudi najvažnejša splošna politična vprašanja Jugoslavije: narodno vsoobodilno borbo in njene velike pridobitve, ki so dokončno potrje
ne v Ustavi, bodoči razvoj Jugoslavije v zvezi s petletnim planom industrializacije in elektrifikacije, razvoj mladinske-
V Vipavi pa je okrožni odbor mladine skupaj z RK priredil 14 dnevni tečaj za bolne ar j e čet in brigad, ki bodo potem lahko uspešno	ga"giba^ršratutTMJ In 'današnje na-
a ~	ii» delo v domačih kra^i .	J 1 P ^ mladine v vzgoji, fizkulturi in grad-
Piske železarne se je zavezal, da bo čel 4. februarja m obiskuje ga 36 tova	šamac—Sarajevo ter v ostalih
izdelal vse tračnice v skupni dolžini rišic in tovarišev » raznih krajev. Stro- :	akcjiah.
skoraj 400 km. Velike delovne ob- 1------------ vnrlimn zdravniki iz
težnosti so prevzeli tudi delavci, železarne v Smederevu , ki izdelujejo
■opate, krampe in podobno orodje; škem telesu, spiosno, osuuuu u.	ga znanja v ungauau
poleg tega bodo izdelali 2400 vagone- riščno higijeno, prvo pomoč v primeru bodo naši mladinci in mladinke lahko tov. Zavezalj so se, da bodo svojo raznih nesreč in organizacijo zdravstve- uspešno napredovali v gradnji nove Ju-
ruv.;,,—i  _ i_____ : -J1 ;	1	ne službe na splošno in še posebej v goslavije.
brigadah. Poleg teoretičnega pouka pai
Tl Sic m wvariocv u. i«*,iaui»	—- |
kovna predavanja vodijo zdravniki .iz , tamkajšnje bolnišnice. V 24 predavanjih Le z napornim učenjem na tečajih in bodo obdelali osnovno znanje o člove- potem s praktično uporabo pridobljene-škem telesu, splošno, osebno in tabo- ga znan j a v brigadah in v domačih kra-risčno tvwsimno. nrvo uomoč v primeru pk bodo naši mladinci in mladinke lahko
•	«-»ll V	Vrv f «31-, 1*11 * '	j
Proizvodno nalogo izvršili pred določenim rokom, deloma s prostovoljnim
delom.
Tudi s čevlji bodo mladinske bri-Rade preskrbljene. Delavci čevljarske-ža obrata Karlovške industrije usnja 80 se te dni na množičnem sestanku f-avezali, da bodo izvršili svojo proizvodno nalogo — 10.625 parov čev-Jjev za graditelje mladinske proge — do 25. marca namesto do 1. aprla. Po-
tega bodo skupaj z usnjarno iz- k.—,- k-s« “““““ pT^lri'Voika delali 1100 parov čevljev preko pro-' P> L .	„a klnHa „osi ime pa-
vodne naloge. V tovarni čevljev v j Bazoviška. Prva Brigada nosi ime pa
Beogradu pa bodo izdelali 15.000 co- dlega narodnega he^>* “J V^ kelj za graditelje proge.	j J^pavi; po njem seje imenovala že na,
Veliko delovno obveznost je pre- l °
Vojkova in bazoviška brigada se pripravljata za odhod na delo
Dve mladinski delovni brigadi bosta I Dnevi odhoda prvih dveh brigad na
-	» . « v*	7,41 _ J • 1    ,c ^ T-»H/-» t a -src o nr»Q<> 1111 čl -
mora biti.
Ko bomo odpravili iz naših {»kulturnih organizacij to, ji' mojem mnenju, največjo napako, bomo vse druge napake, ki jih je pa tudi dovolj, z lahkoto odpravili in našo fizkulturno organizacijo postavili res na množično podlago.
Pred nami stoji izvedba
POMLADNEGA GROSSA 6. APRILA.
CO FISAJ-a je določil, da se na dan 6. aprila izvede po celi državi pomladanski tek čez drn in stm. V vseh šolah, tovarnah, ustanovah, po društvih in aktivih, v sleherni vasi moramo letos izvesti pomladanski tek čez drn in strn. Gotovo bo letos na račun dolge zime ob izvedbi pomladanskega crossa v marsikaterih predelih še ležal sneg. Toda to nas naj ne ovira, kljub temu izvedimo cross po snegu.
NapačiK pa bi bilo, če letos pristopimo k izvedbi teka nepripravljeni in to organizatorično in tehnično. Brez vsakega pomena bi bil tek, če bi tekmovalci prišli nepripravljeni ter netrenirani. Letošnji množični tek čez drn in stm ne sme biti samo uvod v novo sezono, temveč izbira novih kvalitetnih kadrov, ki jih bomo našli med množico tekmovalcev. Lanskoletni primer tekmovalke An-kice Škrtič, ki je prvič tekmovala na pomladanskem crossu in dosegla prvo mesto ter še isto sezono postala državni prvak na 800 m, se mora letos v več disciplinah še ponoviti in nam pokazati novih talentov.
Zato moramo takoj pristopiti k vadbi tekmovalcev za tek, tako da bodo tekmovalci do tekmovanja imeli ;aj 6 treningov, ki jih bodo usposobili za tekmovanje.
Ijanja zimskih norm iz tekmovanja
mladinske organizacije prvi poklicani, da fjj”''nor m” po olajšavi FISAJ-a, 'v r'r' 17 " urni or a 1 s tekmovanjem v hoji po snegu, ter vsaj na ta način zopet malo oživotvorili tekmovanje.
Sedaj se bo 1. aprila pričela pomladanska sezona prijavljanja tekmovalcev za fizkulturni znak. Odpadli bodo dosedanji nedostatki rekvizitov in prostorov, šli bomo lahko v prosto naravo in tekmovanje za fizkulturni znak mora zajeti še vse ostale aktivne fizkulturnike ki so dosedaj stali ob strani. Organizirati moramo čim več komisij po terenu, da bo lahko tudi kmečka mladina opravljala tekmovanje. Z novo sezono mora tekmovanje za fizkulturni znak postati last vseh {»kulturnih organizacij, ter glavna naloga naših vodstev, da bodo smatrali tekmovanje za najosnovnejše fizkulturno udejstvovanje. Ob zaključku sezone bomo vprašali društvo: Koliko {»kulturnih znakov imaš? Toliko veljaš!
Za primer naj nam služi bivši Grgar-ski okraj v Vzhodno Primorskem okrožju, ki je v času zime imel fizkulturni tečaj za pripravo komisij, ki bodo vodile tekmovanje po vaseh in je dosedaj postavil na terenu pet takih komisij. Na ta način bodo naši fizkultumiki na vasi lahko tekmovali za fizkulturni znak ter se uvrščali v kader onih tekmovalcev v mestih, ki imajo za seboj že dolgoletno fizkulturno udejstvovanje in boljše pogoje za fizkulturno delovanje.
Vse te naše naloge moramo uresničiti in jih bomo tudi lahko uresničili, če se bomo zavedali važnosti, ki jo ima f>z-kultura v skupnem državnem petletnem načrtu o industrializaciji in elektrifikaciji naše domovine. Fizkultuma vzgoja naših kadrov in {»kulturnikov mora doprinesti velik delež k uresničenju našega petletnega načrta, ki ga izvajajo narodi Jugoslavije.	Gruden Maks
odšli iz Vzhodnd primorskega okrožja na gradnjo proge Šamac—Sarajevo v L gru-
• 4 i    - T —D •• «-1	j~\ i Iz n IJT
; po njem »e j« »mti**-'’—> brigada našega okrožja lani na
Tl v 1	T> _• X!	as»	♦ ala
Veliko delovno obveznost je	prolžj Brčko-Banoviči, ki je postala
'/'•eia tudi zagrebška konfekcijska to- £darna in je bila odlikovana z redom »Ivančiča«, ki bo izdelala 7o.UUU , , t .	. r\	i—««
J>sov delovnih oblek. Delovni kolek-te tovarne se je z veliko vnemo ■rdil tega dela in je že do konca fe-B mari a izdelal 20.000 kosov. Posebno sp odlikuje mladinski delovni kolek-{iv to tovarne, ki se je že v novem-Brskem tekmovanju izkazal kot naj-Boljši mladinski kolektiv Zagreba.
Mladinci in mladinke v tej tovarni so sklenili, da morajo še pred odhodom J18 progo izvršiti svoje delo. Zato de-nj<> prostovoljno tudi ob nedeljah. V eni sami nedelji so sešili 800 delovnih °Blok Delovne obleke za mladince in niladinke izdelujejo tudi v konfek-°ijski tovarni v Skoplju.
Tudi letos bodo delali mladinci na
Pfogi samo šest ur dnevno, preostali J'Us pa bodo porabili za učenje, fiz-kultijro i/n zabave. Prosvetni delavci, književniki in drugi umetniki se pri-Pfavljajo, da bodo čez poletje prebili nekaj časa na progi kot predavatelji ln voditelji tečajev.
Predavali bodo (udi študentje uni-yerz in predavatelji, ki obiskujejo v Ja namen j »osebne tečaje. Na progi bodo med letom gostovala naša gleda-bšča poleg pevskih zborov in kultur-mh skupin. Različne tečaje; strokovno padbene, sanitetske, voditeljske, a n ul-
■abetske itd., bo med gradnjo obiskovalo okrog 20.000 mladincev in mla-'bnk. Poleg tega bodo organizirali B/alno skupine, pevske skupine in Dzkultume aktive.
Pomembna vloga v kultrno - prometnem delu na progi je name na raiHu. Komitet za radiofomjo pri
dela I. stopnje. Druga brigada pa nosi ime Bazovice, kjer so fašistični zločinci obsodili na smrt pet najboljših borcev za osvoboditev primorskega ljudstva; tako se je imenovala že XVIII. udarna brigada IX. korpusa NOVJ, ki je prispevala velik delež k izgonu okupatorja in njegovih slug. Prav s takim poletom, kot so borci udarne Bazoviške brigade uničevali sovražnike, bodo mladinci in mladinke Bazoviške delovne brigade gradili progo Šamac—Sarajevo.
Vsaka od obeh brigad bo štela 6 čet, članov pa bo imela vsaka okrog 300. Komandant Vojkove brigade bo tovariš Miro Posega, ki je bil do sedaj član mestnega odbora mladine Postojna, namestnik komandanta pa tovariš Jelačin Martin, ki je bil nedavno demobiliziran iz Jugoslovanske armade.
Po okrajih so se že vršili pregledi čet in tudi štaba brigad sta se sestala, tako da bo odhod brigad moral biti dobro pripravljen. Za opremo čet so četni štabi v teh dneh prejeli nekaj potrebnega materiala. Čevlji, obleke itd. naj se razdelijo med najpotrebnejše brigadirje.
Vsak mladinec in mladinka, ki bosta odšla na progo, naj neseta s seboj osebne potrebščine.
Čete se bodo morale 24, marca zbra-	,,, ,,
ti na sedežih okrajev. Od tam se bodo goslaviji prepeljale v Postojno, kjer bo 25. t. m. ob 14, uri zbor obeh brigad. Dne 26. t. m. ob 19.46 pa se bodo s posebnim vlakom odpeljali na mesto, kjer bodo pričeli gradnjo, in sicer na tretjo sekcijo proge v Doboju, kamor bodo prispeli 27. marca ob 21.20,
Mladinsko progo bodo za vse naše ljudstvo velik praznik, kajti s tem dnem bo tudi naša mladina pričela graditi novo železnico — temeljni kamen petletnega plana. Vse ljudstvo naj se udeleži odhoda čet iz okrajev in odhoda obeh brigad iz Postojne, da bodo mladi graditelji odšli na progo z globoko zavestjo, da je vse ljudstvo z njimi in da pri gradnji proge tudi sodeluje, kar je že dokazalo z veliko požrtvovalnostjo v tednu za naše brigade!
NA KALU PRI SV. PETRU NA KRASU SE PRIPRAVLJAJO ZA ŠAMAC
Da naša mladima pravilno pojmuje pomen graditve nove mladinske proge je dokaz, da smo aktivno stopili na delo v tednu naših brigad. Organizirali smo nabiralno akcijo za opremo naše prve brigade, ki bo odšla na gradnjo našega velikega gospodarskega objekta.
Naše mame so že imele pripravljena darila. Saj so o tem veliko govorile in razpravljale na svojih sestankih.
Zbrali smo 5000 lir, 55 kg fižola, 95 kilogramov krompirja in nekaj železnega orodja. AFŽ organizacija pa bo svoj delež doprinesla pri šivanju perila za našo brigado.
Zaključen je teden naših brigad, naše delo pa ni končano, še z večjim elanom bomo šli tja, kjer bomo z našim j delovnimi silami koristili vsej Ju-
MLADINA, PRIJAVI SE ZA GRADNJO PROGE ŠAMAC—SARAJEVO !
SMUŠKE TEKME V POSTOJNI
Prve smučarske tekme v letošnji sezoni v Postojni so bile v okviru tekmovanja za fizkulturno značko dne 5. marca. Zaradi slabih snežnih razmer so bile že parkrat odpovedane, tako da je izglodalo, da jih ne bo mogoče izvesti. Novozapadli sneg je razveselil vse tekmovalce, ki so se odločili, da bodo tekmovali kar med tednom, da ne bi zamudiji ugodne prilike. Kljub vsej naglici pa je vreme vseeno ponagajalo. Močan jug in rahel dež je čez noč močno pokvaril sneg. Kljub temu so tekme izvedli. Mladina je tekmovala v neposredni bližini Postojne, člani pa so imeli izpeljano progo nekoliko bolj daleč.
Na startu se je javilo 21 tekmovalcev in 1 tekmovalka. Vsi so ii/.polnili pogoje. Najboljše uspehe so dosegli:
Člani na 8 km: 1. Turk Pepi v času 40.42 sek., 2. Pavčič Janez 41.06, 3. Filipčič Henrik 44.30. 4. Pavletič Bojan 45.00, 5. Inocente Stojan 45.16.
Mladinci na 5 km: 1. Tavčar Metod in Filipčič Milan, oba v času 24.00, 2. Počkar Oskar in Slavik Slavoj v času 25.00, 3. Birsa Ivan, 4. Čehovin Alojz, 5. Kozman Marko,
Mladinke na 2 km: 1. Mikolj Breda v času 20,21.
Z ozirom na slabe snežne razmere so doseženi rezultati zelo dobri. Posebno huda borba je bila na 8 km med prvimi petimi tekmovalci, kjer so za posamezna mesta odločale sekunde, in na 3 km med prvima mladincema, ki sta oba dosegla isti čas. Med mladinci je omeniti najmlajšega tekmovalca Filipčiča Milana, kj je pokazal, da ima vse predpogoje, da se usposobi za dobrega tekmovalca in Tavčarja Metoda, ki je dosegel isti čas kljub temu, da je tekmoval z izposojenimi smučmi. Med člani je za najboljši uspeh odločila pri težkem snegu fizična kondicija, katero je pokazal v največji meri vsetransko talentirani fizkulturnik Turk, ki tekmuje za zlato značko.
Smučarsko tekmovanje FD Čepovana na Lokvah
Fizkulturno društvo Čepovam je priredilo na lokvah okrajne smučarske tekme v teku na 10 km in v alpski kombinaciji. Istočasno je bilo tekmovanje tudi za fizkulturnj znak. Kljub temu, da zaradi močnega vetra ni bilo vreme ugodno in tudi sneg ni bil najboljši, so tekme potekale v redu. Po zaključku so se tekmovalci skupaj s prebivalstvom vasi Lokve zbrali v šolskem poslopju, kjer je bil jk» kratkem govoru tajnika FD p reč Ran iz:d okern in so bile razdeljene nagrade. Rezultati so naslednji:
Tek na 10 km:
Smuk na 500 m:
1. Podgornik (Č) 26 sek.; 2. Kolenc (L) 31.5; 5. Kofol Franc (Č) 31,7. Mladinci:
1. Podgornik Jožef 31,9 in 2. Petout Peter 31.17 (oba Sred. Lokovec).
Članice: 1. Strosar Zorka 47 sek. 2. Kolenc Gizela 50,2, 3. Vinkler Perma 1.04 (vse tri Lokve).
Člani:
t. Podgornik Anton (Č) 35 «ek., 2. Kolenc Ivan (L) 49 sek.
Mladinci
t Podgornik Jožef (Sred. Lokovec)
Ml.-
Razdeljenih je bilo 5 nagrad, in sicer smučarske palice, koledarji OF
« na lu Km:	siero smili n ! sive: paini*, koh
1. Kolenc Mirko (Lokve) 55,05; 2. 1 in 2 knjigi, kar so jjr.fotni s ploska-Podgornik Anton (Čepovan) 55.31: " I njem in navdušenimi vzklik; pozdra-Skok Alojz (L) 67,35.	I vili.
REZULTATI DRUŠTVENIH TEKEM V IDRIJI
Pionirji do 14. leta na 2 km:
1. Jurj.avčič Ivan 14: 2. Logar Ivan 13.09; 3. Poženel Slavko 15.10; 4. Ogrič Ivan 15,25, 5 Jurjavčič Jože 15,35; 6. Tratnik Stanko 16.15: 7. Beričič Marjan 18: 8. Leskovec Boris 25,02.
Članice na 2 km:
I. Lazar Mira 25 — izp. FZ.
Mladinci na 5 km:
1 Krčnik Jožo 31,55. 2. Mrak Davorin 52.40: 5. Didič Ivo 57.10; 4. Albreht Gabrijel 57,45; 5. Kogej Ivan 39,52 (vsi izp. FZ).
Člani 8 km:
I. Mejovšek Rado 47,52: 2, Logar Srečko 4Š.50: 5. t al Mirko 49.40; 4. Ne-liimmk Franc 50.47: 5. Kogej Mirko 61,32: 6. Leskovec Rado 61,49: 7. Jan Rado 1:07.45; 8. Illa iik Franc 1.26.15; 9. Likar Janko 1.2S.44 (vsi izp. FZ), Sitane Fran jo je ostopil.
Mladinci na 3 km:
1. Škairabot Renat 18,59: 2. Gantar L.nil 21.02; 3. Turk Ivo 25,55 (vsi izp. FZ). Dakskobler Julij je odstopil.
Člani na 15 km:
1 Lampe Fridi 1.11,52: 2. Felc Ivan 1.21,20; 5. Čbej Polde 1.25,46 (vsi izp. FZ).
Vsega je tekmovalo 31 tekmovalcev, večinoma za ZREN, ki «o vsi, razen enega, izpolnili norme. Prireditev je bila dobro organizirana in ob ugodnem vremenu in snegu. Na slabo udeležbo je vplivalo deževje prejšnjega dne, nekoliko pa tudi nemarnost nekaterih tekmovalcev. Posebno smo pogrešali pionirje in pionirke! Popoldne so na isti progi nadaljevali s tekmovanjem vojaki. Ponovno moramo pohvaliti našo srednješolsko mladino, ki pri fizkulturi res pridno deluje in dosega vedno lepše uspehe.
SMUČARSKO TEKMOVANJE V SREDNJI KANOMLJI
• 1‘izkulturni aktiv Srednja Kanomlja je priredil line 7 marca smučarske tekme v tekih, ki jih je vodil okrajni fizkulturir referent iz Idrije tov. Mejovšek Rado. Prijavljenih je bilo 27 tekmovalcev, ki so progo trasirali sami in pripravil vse potrebno za tek-l.iovanjc. škoda, da je dež pokvaril boljši uspeh tekmovanja, ki nam služi za vzor vsem aktivom.
Rezultati :
Pionirji na 2 km:
1. Troha Pavel 18,07: 2. Čuk Marjan 19,01; 3. Šinkovec Franc 23,26.
Mladinci na 4 km:
1, Bogataj Franc 37,29; 2. Troha Tonče 42,40.
Člani na 8 km:
1. Troha Franc 1,09.14: 2. Petrič Franc 1,09.27; 3. Troha Julij 1,13.01.
Če upoštevamo, da je deževalo in da je bil sneg težak in moker, moramo biti z rezultati zadovoljni. * 2 3 4
PISMO IZ JAGERŠČ NAM POVE, KAKO TAM DELAJO
Ko je bila borba, je marsikdo po-znaT našo vas, kot središče partizanskega življenja na Primorskem. Mnogi od tistih, ki so danes na vodilnih mestih naše države, so tedaj v zelo težkih okoliščinah spoznali našo vas; l>oznali so jo borci, ranjenci, kj so trenutno v njej živeli, ali jo samo videli: prej še lepo, polno življenja, potem pa kup ogorči ih ruševin . ..
Od takrat nikdo od njih ni več slišal o tej majhni gorski vasici. Danes se mi. ki nismo nikdar za drugimi zaostali, oglašamo, da podamo javnosti račun o svojem delu. Naša vas, ki je bila res partizanska in šteje komaj 120 prebivalcev, je darovala za neodvisnost in svobodo 10 najboljših sinov Od 14 hiš je bilo uničenih 9; vse so bile popolnoma oropane. Ko so se borci vrnili jz vojske, niso dobili ne doma, nič drugega nego to, kar so imeli na sebi.
Nikdo ni obupal, nikdo se ni ustrašil težav; vsak se jih je le v poJni meri zavedal. Popravljali smo porušene domove, tako. da danes jih je že 8 deloma obnovljenih samo s trudom našega zavednega prebivalstva.
Živimo še v izredno težkih razmerah. Pred nami je težak problčm fčš-ne obnove vasi, ampak mi ne gleda-ma samo na to; pomagali smo s prostovoljnim delom vasi Cerkno: 2 mladinca oil 16, kar jih šteje aktiv, sta se prijavila za delo na progi Šamac— Sarajevo.
Ljudstvo se v polni meri zaveda dela v OF kakor s eje takrat, ko se je borilo s puškami. . Postavilo je trdno organizacijo v vasi. kateri je uspelo združiti \se ljudi. Huda zima
nam je tudi dala precej dela. Spravljati sam morali sneg s hiš. ker je grozil polomiti strehe, otresati ga iz dreves, ker je bil nevaren za naše sadno drevje.
Lotil j smo se pa vsi združeni prostovoljnega dela na cesti, ki vodi v dolino in ki je bila popolnoma blokirana zaradi zametov, ki so bili visok; celo 3 ali 4 metre. Ker ni bilo drugače mogoče, se je zbralo za to celotno prebivalstvo v vasi; skupno 25 tovarišev sposobnih za tako težko delo. Orali smo s plugom, ki smo ga sami vlekli, ker živina ni mogla v takih razmerah. In orali smo z lastnimi rokami 3 km poti, da smo omogočili zopet promet.
Mladina se je pokazala posebno borb eno. Dva tovariša iz aktiva, ki sta imela prisostvovati konferenci, sta se odpravila od doma, čeprav je bilo skoraj nemogoče vsako gibanje zaradi zametov, snega in burje in bilo neumno misliti, da bi sploh mogla kam priti. Vrnila sta se zvečer utrujena, ampak v zavesti, da sta dolžnost popolnoma izpolnila.
Najbolj se je naše prebivalstvo izkazalo s tem. da je v nabiralni akciji zbralo za opremo naših brigad lir 2-810. kar je res vsota, katera če primerjamo z majhnim številom ter z gospodarskim položajem naše vasi, jasno govori, da so Jageršče še danes partizanska vas in dela prav tako, kot se je nekdaj borila za svobodo.
Borben c pozdrave pošiljamo vsem, ki se še danes borijo za svobodo in neodvisnost, posebno še tovarišem iz Slovenske Koroške.
Za domovino, s Titom naprej ! Tušar Albin, Maks Pagon, Božič Julka
LOZICE SE OGLAŠAJO
Žene i delom proslavljajo 8. marec, praznik antifašistk
Kakor hitro je dobila organizacija AFŽ nalogo za nabiralno akcijo v prid delovnim brigadam za gradnjo proge Šamac—Sarajevo, smo se loziške žene z vso vnemo zavzele za lo delo. Imele smo več sestankov, kjer smo tuhtale in pretresale, kako in na kakšen način bi čim več nabrale. Dandanes je križ. Kašče se praznijo. Živilske nakaznice so po večini ukinjene. Vso dolgo zimo slabo vreme in tako nobenega dohodka. Kako naj ukrenemo, da bi prišle do kakega denarja? Vsaka je bila takoj pripravljena, da bo že na kak način malo odčehnila od domačih živil. Toda to hi bilo vse premalo. Ni šlo drugače, morale smo se obrniti za pomoč k našim možem. Naprosile smo jih za drva. Brez ugovora so se odzvali naši prošnji in kot vedno so tudi to pot bili prvi Ološčani in Žvanutarji, ki so nam drva pripeljali Za kar se jim prisrčno zahvaljujemo! Dobro so se izkazali tudi ostali vaščani. Dali so drva ali pa denar, drugi so pa obljubili, da bodo drva
naknadno pripeljali, ker jim sedaj ni bilo mogoče zaradi slabega vremena.
živež sta nabirali tov. Veronika in mama Štacunska. Ravno pravi smo izbrali. V vsaki hiši sta kaj dobili, povsod sta bili prijazno sprejeti.
Za naš veliki dan, 8. marec smo priredili skupaj z ostalimi organizacijami kulturno prireditev. Prav za prav smo ga praznovali v nedeljo, ker nam v soboto n) bilo mogoče.
Znano nam je, da na pristojnih mestih dobro vedo za naše tekmovanje. Z zanimanjem pregledujemo že ves teden naše časopisje, da bi iztaknili v dolgih kolonah, kjer naštevajo, ka] so posamezni kraji nabrali, vsaj skromno beležko o Lozicah. Zaman iščemo Nekateri vaščani so skoraj užaljeni, češ nas poznajo samo za: »Dajte«. Da bi nas malce po-j hvalili, se nihče ne spomni.
Pregovor pravi: »Dobro blago se samo hvali«, se bomo pa še mi, ako nam dovolite. Torej čujte in povejte odkrito: [»So Lozičani pridni ali ne?« Naša AFŽ Ije nabrala za delovne brigade: čez 4
PRIJAVITE VOJNO ŠKODO 00 31. MARCA 1947
V Slovenskem Primorji teona B) se konča popis vojne škode nepreklicno dne 31. marca 1947. Vojno škodo je dolžan prijaviti vsak oškodovanci Kdor škode še ni. prijavil, naj to stori takoj.
Prijavile škodo, ki so vam jo prizadeli italijanski okupatorji in Nemci ter njihovi domači pomagači, in to v času od 9. junija 1940 do konča vojne. Nadalje prijavite Uidi škodo, ki so vanJ i° prizadejali fašisti in njihovi pomagači v času med obema vojnama.
Skupno s prijavami o vojni škodi prijavite tudi škodo, ki je bila zaradi vojnih prilik povzročena po NOV in POJ, jugoslovanski armadi, kakor tudi škodo, povzročeno po bivši jugoslovanski vojski, ter v času vojne povzročeno škodo s strani zavezniške vojske s kopnega in zraka.
Za vojno škodo se smatra vsaka škoda, ki je nastala s samim dejstvom vojne, in sicer:
1. Izguba narodnega bogastva (objekti za promet, zemljišča, gozdovi, kmečka posestva, pridelki, živina, kmečko orodje, industrija, pohištvo knjige, slike, obleke itd.)
2.	Izguba narodnega dohodka (nemož-nost izkoriščanja prirodnega bogastva, prometa, najemnine, plače in drugih dohodkov).
3.	škoda, povzročena na življenju, zdravju in telesu, svobodi in časti .
4.	Vojni izdatki.
Prijava vojne škode se vloži na predpisanih obrazcih, katere dobile pri Krajevnih NOO. Škoda, povzročena po fašistih med obema vojnama, se napiše na list papirja, ki se priloži prijavi.
Prijava mora vsebovati podatke o osebnem in rodbinskem stanju, o višini škode ter o povzročitelju iste. Vsak prijavitelj mora prijavo lastnoročno podpisati.
Škodo je prijaviti v kraju bivališča.
Organi, potoni katerih Komisija izvršuje svoje naloge, so: Okrajni referenti za vojno škodo in Krajevni NOO-ji.
Prijave vojne škode sprejemajo Krajevni NOO, ki so dolžni dajati vsa potrebna pojasnila in navodila.
Komisija za voj. škodo za Slov. Primorje Postojna.
RAZGOVOR Z DOPISNIKI
metrske stote drv in dobila za nje 3500 lir, 80 kg živeža, za 1400 lir jajc in denar, da znaša skupna vsota 10.300 lir. Kdor ve, da je naša vasica majhna in da ima 15 požganih domov, bo iskreno potrdil: »Pridni so!«
S tem pa naše delo ni še končano, še dalje bomo nabirali, in naši mladinci pravijo, da brez njih ne sme bitj proga Šamac—Sarajevo dograjena: za prvo izmeno se odpravlja 5 mladincev na delo.
Prejšnji teden smo imeli polne roke dela za praznik žena. Pevci in pevke so se vežbale. Igralci so se vadili večer za večerom, zraven tega pa je vsa vas delala dobitke za srečkanje, katerega dobiček smo uporabil; za obnovo vaške domače lekarne. Rada bi vam pokazala, s kakim zanimanjem pripravljajo vsi stari in mladi svoje darove. Zares pravcato tekmovanje. Vsak se zaveda svoje dolžnosti in sam prinese svoj doprinos na zbirno bazo. Kaj vse že imamo! Siiho robo vseh vrst: žlice, kuhovnice, dilce, ko-sirje grablje, krtače, metle in še in še. Vse sami domači izdelki. S tem so naši možje in fantje pokazali svojo spretnost in da bomo v bodoče svoje potrebe sami krili in ne bomo izdajali denarja za tuje izdelke žene in dekleta so pokazale svojo kuharsko umetnost: različno pevico, maslen kruh, konzervirano sadje, klobase in domače milo.
Med različnimi dobitki se košatijo okrašene steklenice z vinom. V kletki trepeče bojazljiv zajček, za njim se v kotu skriva bodeči jež. Toda kaj bi pravila, kaj je še vse lepega in dobrega! Ako vas zanima, pridite pogledat! Sicer vam bom pa še poročala, kako se bo vse izteklo in kako si bo naša lekarna opomogla. Zdravo!
P. Ž., članica AFŽ.
PIONIRJI IZ OZELJANA SO PRISPEVALI 1090 LIR ZA ŠAMAC—SARAJEVO
Dne 9. marca ob 15. uri se je vršila pionirska kulturna prireditev v Ozeljanu. Spored je bil pester. Pionirji so se uživeli v vloge in jih prav živahno podali, zato je prireditev vsestransko dobro uspela.
Izvajanje programa je spremljalo burno odobravanje, ki ni hotelo prenehati, dokler se nekatere točke niso ponovile.
Organizacija naših najmlajših hoče tudi prispevati k petletnemu gospodarskemu načrtu, za izgradnjo naše domovine, zato poklanja 1000 lir za uraditev proge Šamac—Sarajevo.
DELO ŽENA IZ HRASTJA PRI SV.PETRU NA KRASU
Žene iz Hrastja pri Št. Petru na Krasu so prežete z narodnim duhom. Na svobodnih primorskih tleh se aktivno in požrtvovalno udejstvujejo na vseh področjih življenja. Složno in enotno delujejo v povezavi z ostalimi masovnimi organizacijami in enotno delajo v korist skupnosti.
V vasi imajo gluhonemo in onemoglo iovarišico, kateri so kupile štiri stote drv in posredovale pri odboru RK, ki jo je obdaril s sladkorjem. Za Dijaško matico so darovale 1200 lir. Tudi za opremo naših brigad je sleherna, še tako siromašna hišica prispevala. Skupno z mladino in pionirji so žene zbrale 12.300 lir. Sledijo petletnemu gospodarskemu načrtu in poleg moralne in materialne pomoči hočejo nuditi mladini pri njenem delu tudi svoje moči. Štiri žene, med katerimi tudi ena 60-letna, hočejo v mladinske vrste in sodelovati pri gradnji proge Šamac—Sarajevo. To so prve žene v postojnskem okraju, ki so se priglasile za delo na progi in vas Hrastje lahko štejemo med eno najnaprednejših vasi v okraju.
Dan 8. marca so proslavile skupno z ženami iz Št. Petra, Petelinj in Radohove vasi.
IZ KR0MBERGA NAM PIŠEJO
Citala sem v vašem listu »Primorski borl»i« dopis o potovanju dopisov. Res je, in to moramo priznati, da je ta pot težka, preden pride do pravega mesta. Ali skoraj sem gotova, da dopisi nimajo tako te/.kega potovanja, kakor ga imajo naši listi, ki prihajajo iz našil) mest, [rodisi iz Ljubljane, Trsta ali Ajdovščine. Jaz, ki sem odgovorna za te liste, vem za vse težave, katere prenašajo naši listi. Neverjetno je. toda venilar je res, da dobimo včasih tako zamazane in raztrgane liste. da jih ne moremo oddati, ker se ne dajo citati. Kakor slišim govorice, naši šoferji premetavajo te uboge liste s tako hitrostjo, da se ne brigajo za to ali jim popadajo \ blato. Zato bi prosila, da bi naši šoferji polagali malo več pažnje na to našo dragoceno literaturo. Tudi nobene točnosti ni. Vsi naši listi prihajajo že potem, ko se že vse novice listalo raznesejo jx> vasi iz listov, ki jih ljudje v mestu kupijo. Zato prosim malo več točnosti in previdnosti pri vseh tistih, ki se z razva-žanjem listov ukvarjajo.
Vižin Karolina.
Srednjetehniška šola v Kopru
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja po odobritvi Vojne Uprave JA in po poblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst naslednjo odredbo:
Člen 1.
V Kopru se ustanovi srednja tehnič-šola z vsemi potrebnimi oddelki po strokah.
Člen 2.
Ustroj in učni načrt na tej šoli je isti, kakor na odgovarjajočih zavodih Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje.
Člen 3.
Ta uredba slopi v veljavo takoj.
Ajdovščina, 10. februarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO:
Franco Perovšek, s. r.
Spet se moramo nekoliko poraz-goooriti, da bodo zoeze med nami bolj krepke. Res da je padlo mnogo snegu in ga je burja ponekod naortinčila debele plasti, pa vse lo nas ne sme motiti. Kljub temu mora naše delo, uspehi in novice, ose kar nas zanima, v svet, da ne bodo ljudje sklepali: -»Tam o Slovenskem Primorju je zima malo bolj debela kot ponaoadi... Ljudje pa so se zabili o hiše kol jazbeci in smrdijo kot polhi.«
Ej ljudje, pri nas je žioo, na tolminskem in idrijskem so bele gazi, kakor mreža razpredene po deželi, ceste smo očiščevali sproti. Še zametov, ki so merili 5, 6 in še več melrov se nismo ustrašili, kar pregrizli smo jih. In če bi padlo še dvakrat toliko snega, bi zvrtali predore od vasi do vasi in o dolino. Sneg se je unesel in se sesedel, nekaj j?a bi ga prodali, če bi Vi-paoci hoteli biti kupci, da bi se poprej pretolkli do pomladi. Vipavci pa modrujejo, kadar se Nanos in Čaven zavijeta o goste oblake: »Zdaj je že dovolj te vode in moče. Fooč nas opominja in Irte čakajo. Vse kliče na delo, tam gori pa padajo konfeti. Dovoj je te oliceli.«
Dovolj je, v tem mnenju se strinjamo vsi soglasno. Idrijčani in Tolminci imajo dovolj snega, nič več ga ne kličejo, Vipaočani imajo dovolj mokrote, Kraševci pa tudi jio svoje pravijo, da je dovolj zime. Menda je res dovolj, ker po dolini pri nas otroci že lezejo v grmovje med leske in robido, domov pa se vračajo veselih obrazov s šopki zvončkov in podleska. Po pomladi diši, zemlja je popustila in se napela, trava poganja prvo sveže zelenje. Lepa je pomlad pri nas, posebno lepa, ker je svobodna, čeprav je posejanih toliko krvavo-rdečih rož vsepovsod okrog nas. »Ne za spomin, za opomin smo vam, da boste življenje cenili in ga branili pred tujci-grabežljioci,« tako naroča prvo cvetje.
Tako je pri nas! Zima, pomlad, ose obenem, povsod pa življenje in delo, pa tudi skrbi. To sporočajo dopisi. Marsikatera vas se ne spomni in ne piše. Bojazljivci! Zvemo šele po drugi in celo po tretji osebi. Zvemo pa marsikaj. Mladina iz Slavine se menda pripravlja z igro Mladi aktivisti« in se udeležuje večernega tečaja. Pridno prebirajo knjige iz kn jižnice, zraven pa molčijo o svojem delu kot čepi. Dopisnik, tu je tvoja njiva, kar za-orji. Še nobenega dopisa nismo prejeli, ki bi opisoval, kako potekajo igralske vaje, še nihče ni pisal, kako je v večernem tečaju, še nihče ni pisal o svojem branju. Snov je pa tako blizu in pri roki. Zanima nas tudi, koliko bo brigadirjev za Šamac—Sarajevo dala Slavina, ker se o lem na sestankih, razgovurjate.
Da si bomo na jasnem. Šamac—
Sarajevo in ose predpriprave z3 gradnjo tega gospodarskega objekU je naša osrednja in najvažnejša naloga, zalo ji posvečamo tudi največ pažnje. Prav s takim zanimanjetn se vrše priprave v vseh federalni1 edinicah, tja do Makedonije. Jugoslovanska mladina gradi svojo bodočnost, pri tem pa ji pomagajo osi narodi, vsak deloven človek žrtvuje vsaj nekaj.
Vas Palčje je zbrala 2.673 lir,}0 smo zvedeli. Če bi imeli o vtisi dopisnika! in gotovo, da znajo pisah osi vaščani, čeprav preprosto), bi napisal, kako so žene potrkale na duri, kako so pojasnile potrebo P° akciji in kaj so ljudje dejali, ko so požrlvooaluo prispevali.
Žene iz Senožeč molčijo. Mi P3 vemo, da so v tednu žena obdarila bolnike v zdravilišču, počastile padle borce, imele zdravstveno predavanje in proslavile 8. marec.
Grobišče tudi molči in vendar žene tam dobro organizirane. Zaključile so nabiralno akcijo itd., itd-
Dopisujte vendar, saj veste kje smo, izberite dopisnika, vsak naj piše, ludi to je svojevrstna šola, kt človeku koristi in ga usposablja za nadaljnji razvoj.
Prav za prav sem se doslej raz-gooarjal v gornjih vrsticah z dopisniki, ki jih pa ni, o upanju, da se bodo našli. Pohitite, da bo obveljala moja in da ne bo naš časopis prikrajšan.
Naš marljiv dopisnik lov. Vidmar Ferdo iz Idrije: Dopisa o uspehih za opremo brigad n mestu Idrija posebej ne objavljamo, ker je že bilo navedeno. Rudarska mladina s prispevkom 16.073 lir se je res izkazala, ravno lako ose ostale organizacije. Tudi Idrija je trden kamen o ttaši skupni fronti.
Tovariš O g ar ev , tvoj dopis »Borba proti špekulantom s svobodo« mi ugaja. Škoda da je premalo konkreten, manjkajo imena, da bi odkritje zadelo ljudi, ki to zaslužijo. Žal tudi nismo objavili reportažnega dopisa »Po idrijskem iu cerkljanskem«, ker je preveč obširen. Po svoje je zanimiv, ugaja mi stari in njegovo modrovanje, tudi odlomek iz idrijske gimnazije j° prijetno zagrabljen, pač pa preveč bežen.
Učiteljiščnica Poljanšek J na, preveč na drobno analiziraš srednješolsko konferenco, predvsem referate, ki obsegajo tri četrtine dopisa. Premalo pa je opisana akcij0 za brigadirje Šamac—Sarajevo. Se danes ne nem točno, koliko tolminskih dijakov bo odšlo na progo. Neka tovarišica iz istega zavoda je poročala, da bo odšlo 300 dijakov in 300 mladincev iz samega Tolmina. Najbrž se je nekoliko nštela. Dobro bi bilo, če bi o lem napisala trden dopis, podkrepljen s podatki. Mladinsko delo v zavodu, medrazredna tekmovanju, to je dokaj hvaležna snov.
OBJAVE.
Izgubil sem osebno izkaznico štev. 3435 na ime Golobica Stanislava, roj. 23. 10. 1920 v Dolskem, izdano od Okr. NOO Postojna, dne 27. 4. 1940 ter jo s tem proglašam za neveljavno.
Tov. Žiberna Marija, jo izgubila osebno izkaznico št. 228. izdano od MNOO ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Dekleva Vladimir in Dekleva («ertruda, Vipava št. 38 sta izgubila dve oblačilni nakaznici št. 50049 in 50048, izdani meseca februarja od Krajev. NOO v Vipavi glaseči se na ime gori navedenih tovarišev ter s tem proglašata nakaznici za neveljavni.
Tov. Abram Danica, stanujoča Mihel-ke, št. 7, roj. 12. 5. 1919 je izgubila osebno izkaznico št. 586, izdano od Okraja Herpelje—Kozina, ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Černilogar Andrej iz Krnic št. 37, je izgubil orožni list št. 561 in lovsko dovolilnico št. 43 ter s tem proglaša zgoraj navedeno za neveljavno.
Tov. Paljk Emil, iz Vel. Žabelj, je izgubil osebno izkaznico izdano od Krajevnega odbora Vel. Žablje v letu 1945, ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Lužnik Marija, iz Stopca pri Sv. Luciji ob Soči, je izgubila osebno izkaznico št. 3546 in izkaznico SIAU ter ju s tem proglaša za neveljavni.
Izgubila sem osebno izkaznico na ime Ivančič Marija iz Malih Loč št. 14.. Okraj Herpelje—Kozina, izdano od Okr. Herpelje—Kozina v letu 1946, številka izkaznice je bila 734 in jo s tem proglašam za neveljavno.
OPOZORILO
Opozarjamo vse invalide iz Narodno osvobodilne vojske ter vdove in starše padlih borcev, kateri še niso izpolnili oziroma vložili prijave na stilistični odsekih pri OINOO, naj to čimprej storijo.
Vsi tisti, ki ne bodo vložili prijav do 8. junija t. 1., no bodo dobili izplačan
zaostanek od 6. junija 1946 leta, ampak jim bo priznano le od dneva ko bodo vložili prijavo.
Invalidska sekcija — Komande Vipavskega vojnega področja.
NADALJEVANJE SEZNAMA ODLIKOVANIH
Novak I. Anton, Odar J. Janez, Obl.jude K. Mirko, Odenik A. Ivan, Oblak V. Jpzei. Oblak E. Zvonimir . Oblak F. Miklavž, Pavlica A. Vladimir, Požar I. Ivan, 1 «j' čič I. Angeli, Perosa I. Albin, Porosa^ *.• Franc, Perosa I. Franc, Pctaros J. Jozei* Perat A. Janko, Polcs A. Stanko, Poberaj J. Alojz, Pavlič F. Alojz, Paternost V. Vladimir, Polak T. Alojz, Race A. Anton» Rutar A. Mirko, Rener F. Jožef, Rebec f* Kristijan, Rijavec F. Herman, Rigler «j* Franc, Rot A. Franc, Rot A. Viktor, Kj' javec I. Ivan, Razpet M. Jakob, Rudez J* Emil, Rovtar M. Franc, Smrdelj J. Anton* Snoj F. Stanko, Sulič F. Stanko. Škvarča F. Peter, Simčič M. Mirko, Simčič M. Jo-
žef, Serajnik J. Franc, Štefan I.
Ščuka A. Edvard, Semolič K. Karel, Sto* ka J. Frane, Stančič S. Dušan, Šuligoj A*
Iva *» • X' I filli-, OKIIMJIV» U-	-
Stanko, Slavec J. Jožef, šušmelj. A- Anton, Sivec A. Ivan, Speme A. Ljubomir» Sanabor J. Leopold, Sulič A. Franc, Ser-gas A. Jožef, Sterle J. MMan, Simčič r* Jakob, Škodnik F. Herman, Stekar A* Bruno, Sulič R. Joško, Stepančič F. Avgust, Tomašič F. Joško, Trpin J. Alojz, Trento J. Ivan, Turk J. Jakob, Torkar L-Anton, Turk L. Anton, Turk M. Sergej, Tomšič F. Franc, Tavčar A. Franc, Tonkli L. Srečko, Trša n F. Frane, Trebeč A. Stojan, Ukmar J. Zdravko, Ujčič J- Anton, Udovič J. Oevrazij, Umor I. Ivan, Um er R. Viktor, Vran V. Adolf, Višnjevec
Marjan, Verčon V. Viktor, Vrtovec A. Stanko,
Veber J. Jožef, Vodenik J. Franc, Vane k F. Karol, Velikonja I. Ignac, Viler R. Gvido, Volčič V. Stanko, Valič V. Vik pr. Volk F. Friderik Vižintin M. Konstantin. Velikonja C. Luji. Vuk J. Ivan, Vidmar F. Zdravko, Zadnik D Jožef, Zec nacij, Zgur F. Mirko, Zorc F Mirko, Zor J. Franc, Zonta J. Gverin, Železnik .»ozc, Žigon F. Franc.	_
Miklavič R Aleksander, Lampe J-siipa, čančula J. Metod, Duša P* j* Bajec J. Gregor Terbizan J. Franc, Ogn F. Filip, Curk S. Alojz. Jurjevič F. Stanko, Pegan J. Ivan, Misi go j J. Ivan, l10.11”.: A. Anton. Dobrovič M Slavko. Cernig*N A. Jožef. Erzetič J. Cvetko, Fabčič J« Iva®* Možina K. Kristijan, Križman J Vladislav, Bizjak J. Aleksander, Zupan P Disno, vvT drih F. Franc, Škibiu F. Alojz, Maraš A* Simon.
»Primorska borba« Uhaja tedensko a Ajdovščini — Urejuje uredniški odbor.