PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 100 lir
Leto XXX. Št. 110 (8816)
TRST, petek, 10. maja 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RUMOR IN COLOMBO 0 NEDAVNIH UKREPIH 0 OMEJITVI UVOZA
Gioititi zahteva spremembo vladne gospodarske politike
V nasprotnem primeru, pravi Giolitti, socialisti nimajo kaj delati v vladi - Sindikati dokaj kritično ocenjujejo gospodarsko politiko
Slavke delavcev živilske industrije
RIM, 9. — Tristo petdeset tisoč delavcev živilske industrije vodi odločen boj za obnovitev delovnih pogodb. Sindikalne organizacije so napovedale, da bodo delavci živilske industrije v prihodnjih dneh stavka-
li. V tej zvezi vodijo delavci boj tudi za večjo zaposlitev, za nove odnose med industrijo in kmetijstvom, za večje sindikalne pravice, za enake normativne pridobitve delavcev vseh strok živilske industrije in za izboljšanje pogojev poljskih delavcev. Ti so napovedali deželne stavke, ki bodo med 14. in 20. majem in dvodnevno vsodržavno stavko, ki bo 21. in 22. t.m.
Tudi delavci tekstilne in konfekcijske industrije so začeli z močno sindikalno akcijo, ki se bo v prihodnjih dneh razvila v prve stav. ke.^ Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so načele tudi vprašanje, ki je povezano z nedavnimi vladnimi ukrepi o omejitvi uvoza, kar bo povzročilo podražitev tek-
RiM, 9. — V palači Chigi je predsednik vlade Rumor imel danes daljši pogovor z zakladnim ministrom Colombom, s katerim je govoril o gospodarskih vprašanjih, še posebno pa o ukrepih, ki jih je vlada sprejela 30. aprila o omejitvi uvoza industrijskega potrošnega blaga in živil. Pogovor je bil posvečen predvsem odmevu, ki so ga imeli ti ukrepi v Bruslju, se pravi med članicami gospodarske skupnosti, ki so o tem razpravljale nedavno na zasedanju ministrskega »veta.
Rumor in Colombo sta preučila tudi posledice, ki jih bodo ti ukrepi imeli na notranji gospodarski razvoj, potem ko so sindikalne organizacije dale vedeti, da je vlada te ukrepe sprejela, ne da bi se z njimi posvetovala in potem ko je bilo ugotovljeno, da bodo nujno povzročili podražitev industrijskega blaga široke potrošnje in živil, ki jih Italija uvaža.
O teh ukrepih in o «blagodejnih u-činkib», ki naj bi jih imeli na zmanjšanje italijanskega zunanjetrgovinskega primanjkljaja, na zmanjšanje notranje potrošnje in na uravnovešanje Ponudbe in povpraševanja blaga, ki je v zadnjih mesecih najbolj vplivalo na podražitve, je danes govoril zakladni minister Colombo na svečanosti ob podelitvi nagrad «zlatega Merkurja? na Kapitelu. Colombo je zagotovil, da so ti ukrepi začasni, da pa imajo namen izboljšati italijansko plačilno bilanco, čeprav ti ukrepi sami gotovo ne bodo ozdravili italijanskega gospodarstva.
Colombo je opozoril predvsem na potrebo, da je treba skrbeti, da se bo gospodarski razvoj nadaljeval vsaj na sedanji ravni, da je treba biti pozorni na vprašanje zaposlitve ter poudaril, da ni mogoče podpirati proizvodnje, finansirati novih naložb ter povečati osnovne socialne potrošnje, hkrati pa zahtevati proste roke na področju zasebne potrošnje, s stalnim naraščanjem primanjkljajev javnih in krajevnih ustanov ter povečanjem zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Vsemu temu naj dodamo že zahteve o povišanju plač, naraščanju draginje doklade in podobno, potem ne moremo zahtevati uravnovešenje računov s tujino in trdnost cen, je dejal Colombo.
Predsednik Rumor pa je v intervjuju milanskemu dnevniku «Corriere della Sera» izjavil, da je sedanji položaj zelo resen in težak, hkrati pa, da le obstajajo pogoji za izhod iz težav. Predsednik vlade odobrava sklepe, ki so jih sprejeli za izboljšanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja in zagotavlja, da je sedanja vladna politika, politika obrambe dohodkov in odločne podpore državnega gospodarstva.
Drugačnega mnenja pa je minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti (PSI), ki je v intervjuju reviji «L'Espresso» izjavil, da je sedanji položaj zelo resen, da ne oporeka ukrepom, ki so bili sprejeti 30. aprila, za katere se vsaj formalno čuti soodgovornega. Obenem pa Giolitti pravi, da nasprotuje omenjeni politiki, ki se zelo ostro izvaja, medtem ko se ne izvajajo ukrepi za povečanje zaposlitve, ki bi morali biti protiutež omejitvam. V intervjuju socialistični minister priznava, da ruma več aktivne vloge v vladi in da ne bo še dlje časa ostal v njej, če se položaj ne bo spremenil. V tej zvezi je dobesedno izjavil: «Po referendumu, ki je prikoval ob tla italijansko politično življenje, bo moralo priti do takojšnjega razčiščenja, vsaj kar se mene tiče. Ne gre pri tem za osebno zadevo. Gre za politično vprašanje. Socialisti lahko menijo, da sedanji gospodarski pogoji zahtevajo strogo omejevalno politiko in osebno zagovarjam, da je treba voditi varčevalno politiko. Obenem pa je treba izvajati tudi konkretne protiukrepe. Teh protiukrepov ni ne na gospodarskem, ne na socialnem, še manj pa na političnem področju. Sedaj se izvaja samo zaviralna denarna politika. Za izvajanje takšne politike, socialisti res niso potrebni.»
Tudi sindikalne organizacije zelo kritično ocenjujejo sedanjo vladno gospodarsko politiko. Tajništvo federacije kovinarskih delavcev je dalo pobudo za sestanke pokrajinskih sindikalnih aktivov in skupščine delavcev v tovarnah od 13. do 25. t.m. na katerih bodo sindikalisti in delavci obveščeni o nugodnem poteku pogovorov med vlado in sindikati. Sklep je sindikalna federacija kovinarjev sprejela na osnovi informacij, ki jih je dobila na nedavnem zasedanju deželnih sindikalnih funkcionarjev, na katerem so zelo kr.tično ocenili prvo srečanje med federacijo CGIL, CI SL in UIL in vlado. Danes so tudi napovedali, da bo od 28. do 30. maja v Ariceli zasedanje glavnega sveta federacije kovinarskih delavcev, na katerem bodo «sprejeli primerne sklepe».
stilnega blaga, obenem pa zahtevajo od vlade zmanjšanje davčne obremenitve delavskih plač, izboljšanje pokojnin in povečanje števila zaposlenih na Jugu.
Svečanost v Beogradu ob dnevu zmage
BEOGRAD, 9. — Ob dnevu zmage, 9. maja, so bili na grob neznanega junaka na Avali položeni venci zveznega izvršnega sveta, zveznega tajništva za zunanje zadeve, jugoslovanske ljudske armade in diplomatskega zbora. Vence zveznega izvršnega sveta so položili podpredsednik dr. Anton Vratuša in člana Milorad Birovljev in Stojan Andov. Na spomenik sovjetskih veteranov, ki so se ponesrečili pri letalski nesreči na poti na proslavo dneva osvoboditve Beograda, sta bila ob tej priložnosti položena venca jugoslovanske ljudske armade in sovjetskega veleposlaništva.
SKUPNA SEJA ZBOROV REPUBLIŠKE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
POSLEDICE OMEJITVE ITALIJANSKEGA UVOZA
Francoski protiukrepi	Sergej Kraigher predsednik
za redni izvoz v Italijo socialistične republike Slovenije
Marjan Brecelj izvoljen za predsednika skupščine, Edvard Kardelj za člana predsedstva SFBJ, Andrej Marinc pa vnovič izvoljen za predsednika IS SBS
Vlada bo podprla predvsem živinorejce in kmete, da ne bodo zmanjšali izvoza na italijanski trg Bonn obsoja Irancosko stališče
BRUSELJ, 9. — Izvršna komisija gospodarske skupnosti je odobrila pravilnik, ki pooblašča Italijo, da na osnovi zadevnega člena rimske pogodbe začne izvajati napovedane omejevalne ukrepe za u-voz industrijskega blaga in živil. S tem je izvršna komisija EGS izpolnila zakonite formalnosti za u-resničitev sklepov, ki so bili sprejeti ob zaključku zadnjega ministrskega sveta.
Dokument izvršne komisije v bistvu potrjuje ukrepe italijanske vlade. obenem pa določa postopek za sodelovanje med predstavniki gospodarske skupnosti in italijanske vlade za nadzorovanje uveljavljenja italijanskih ukrepov, da se zmanjšajo do najmanjše mere vse upravne formalnosti. V pravilniku izvršne komisije je tudi rečeno, da bo komisija pozorno sledila razvoju italijanskega gospodarskega položaja in da si pridržuje pravico, da spremeni ali pa ukine dovoljenje, ki ga je danes odobrila, če bo ugotovila, da so se gospodarski
pogoji v tolikšni meri spremenili, da niso več potrebni omejevalni ukrepi, ki jih je sprejela italijanska vlada.
Izvršna komisija bo do 23. julija letos opravila prvo analizo italijanskega položaja in posledic, ki jih bodo imeli sprejeti ukrepi.
Medtem ko so v Bruslju sprejeli ta važen dokument v korist Italije, je bil v Parizu medministrski sestanek, ki mu je predsedoval predsednik vlade Messmer. Na njem so proučili ukrepe ki jih bodo sprejeli, da olajšajo francoski izvoz v Italijo, zlasti pa še izvoz živil. Sestanka so se udeležili minister za kmetijstvo Marcellin, zunanji minister Jobert in funkcionarji finančnega ministrstva.
Po sestanku je minister za kmetijstvo ozjavil, da italijanski ukrepi za omejitev uvoza povzročajo težave in da je treba zaradi tega hitro sprejeti protiukrepe, ki bodo omogočili francoskim izvoznikom «da normalno nadaljujejo s svojo dejavnostjo». Minister je izrazil tudi upanje, da bo izvršna komisija EGS čimprej sprejela ukrepe, ki bodo o-mogočili, da se zamenjajo italijanski enostranski ukrepi z ukrepi gospodarske skupnosti.
Po medministrskem sestanku je bilo objavljeno uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da so se dogovorili, da bodo takoj navezali stike z živinorejci in kmeti ter njihovimi organizacijami, da se do-ložijo ukrepi, ki bodo ohranili sedanjo raven trgovine z živino, mlekom in mlečnimi izdelki. Italijanski ukrepi bodo najbolj prizadeli francoski izvoz živine za zakol, govejega in svinjskega mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Vlada pa bo strogo nadzorovala posledice italijanskih ukrepov na izvoz kmetijskih V pridelkov in industrijskega blaga v Italijo.
V Rimu doslej še niso odgovorili na napovedane «francoske protiukrepe». V Bonnu pa je predstavnik ministrstva za gospodarstvo izjavil, da Zahodna Nemčija ne bo posnemala zgleda pariške vlade, ki namerava podpreti francoski izvoz v Italijo. Ocenil je francosko stališče za zelo nevarno, ki bi lahko pripeljalo «do trgovinske vojne» med članicami Evropske gospodarske skupnosti.
Proračunski minister Giolitti (levo) in zakladni minister Colombo (desno) sta v velikem sporu, kako izvajati
varčevalno politiko
BRUSELJ, 9. — Predsednik izvršne komisije EGS Ortoli bo 13. maja odšel v London na povabilo britanskega zunanjega ministra Callagha-na. Kot poročajo v Bruslju bo Ortoli imel več pogovorov tudi z ministrskim predsednikom Wilsonom in z drugimi člani britanske vlade.
Predsednik SRS Sergej Kraigher
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 9. — V republiški skupščini SR Slovenije so dopoldne na ločenih sejah trije zbori izvo-
lili predsednike, podpredsednike in sekretarje posameznih zborov. Na skupni seji zborov pa so zatem delegati izvolili dr. Marjana Breclja za predsednika skupščine SR Slovenije. Za podpredsednika pa Vla-dimira Logarja in Bena Zupančiča. Za generalnega sekretarja slovenske skupščine je bil izvoljen Jože Pacek. Na popoldanski skupni seji vseh zborov so najprej razglasili predsedstvo republike, katerega predsednik je Sergej Kraigher, člani pa so Tone Bole, Anica Kuhar, Jože Lončarič, Vida Tomšič, Josip Vidmar in Janez Vipotnik. Po položaju pa sta člana predsedstva Socialistične republike Slovenije tudi predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Na skupni seji so sprejeli tudi sklep, da naj bi tovariš Tito ostal predsednik SFR Jugoslavije brez omejitve mandata. Mitja Ribičič je zatem utemeljil predlog kandida-
SCHMIDT NAPOVEDAL GOSPODARSKE IN POLITIČNE REFORME
W. Brandt ostane predsednik SRD
V novo vlado bodo stopili po vsej verjetnosti predstavniki socialdemokratske in liberalne desnice - Neprikrito zadovoljstvo v ZDA ob Brandtovem odstopu
BONN, 9. — V izjavi po zahod- vodstvom stranke Schmidt sploh ni
ture Edvarda Kardelja za člana predsedstva SFR Jugoslavije, ki so ga v skladu s predvidenim postopkom delegati vseh zborov republiške skupščine s tajnim glasovanjem tudi izvolili. Na današnjem zasedanju so izvolili tudi 12 delegatov za zbor republik in pokrajin zvezne skupščine. Za predsednika izvršnega sveta SR Slovenije pa so vnovič izvolili Andreja Marinca.
DRAGO KOŠMRLJ
nonemški televiziji je bivši kancler Branda potrdil, da bo ostal še v naprej predsednik socialdemokratske stranke ter potrdil svoj namen, da si tudi v bodoče prizadeva za mir in razumevanje med ljudmi.
Na seji vodstva nemške socialno demokratske stranke, ki je u-radno določila za naslednika Wil-lyja Brandta kot zveznega kanclerja, je Helmut Schmidt napovedal gospodarske in politične reforme v mejah možnosti in pozval predstavnike stranke k realizmu in enotnosti. Iz izvajanja Helmuta Schmidta je razvidno, da bo posvetil precejšnjo pozornost orjgani-zaciji stranke, ki so jo zadnji dogodki v zvezi z vohunsko afero, v katero je bil zapleten tesni sodelavec kanclerja Brandta in zadnji volilni neuspehi, dokaj pretresli.
V poročilu, ki ga je prebral pred
...............iiiiimiiiiiiiiii.iiiimi.umni ......m..............................................................................................................................lini...mn..
AMERIŠKI ZUNANJI MINISTER ŽE DOPOTOVAL V EGIPT
PAIGC zahteva popolno neodvisnost za Gvinejo-Bissau
LIZBONA, 9. — Jutri bo odšel v Mozambik član vojaške junte in načelnik glavnega štaba portugalskih olioroženih sil general Costa Comes. Po mnenju nekaterih opazovalcev v portugalskem glavnem mestu, naj bi Costa Gomes navezal stike s predstavniki gibanja za osvoboditev Mozambika, ki naj bi jih skušal prepričati, da položijo orožje in naj se začnejo pogajati s portugalskim vojaškim režimom.
Predstavnik gvinejskega osvobodilnega gibanja PAIGC glavni komisar Francisco Mendes, je izjavil po senegalskem radiu, da osvobodilno gibanje nikakor ni zadovoljno s portugalskimi izjavami o dekolonizaciji afriških o-zemelj. Mendes je poudaril, da gvinejski gverilci nadzorujejo večino ozemlja in da je gvinejsko revolucionarno vlado priznalo že več kot 80 držav ter zato zahteva za Gvinejo — Bissali popolno neodvisnost
Soarcs o odnosih z Jugoslavijo
BEOGRAD, 9. — «Upam, da bomo z Jugoslavijo v kratkem vzpostavili diplomatske odnose, na Portugalskem so vsi pogoji, da demokratične sile dobijo besedo. Mi smo sedaj angažirani v tej borbi in trdno smo prepričani, da bodo kmalu ustvarjeni pogoji, v katerih bo mogoče vzpostaviti dobre stike z Jugoslavijo, kakor tudi z drugimi socialističnimi državami,» je izjavil včeraj v Lizboni Mario Soares, generalni tajnik socialistične stranke Portugalske, v ekskluzivnem intervjuju uredniku beograjskih Večernih novosti. Ko je govoril o formiranju nove vlade, je dejal, da socialistična stranka ne bo sodelovala v novi vladi, če v njej ne bodo zastopani predstavniki komunistične partije Portugalske.
Dokajšen optimizem na Bližnjem vzhodu po Kissingerjevih pogovorih v Damasku
v
Čeprav so Sirci izraelski predlog zavrnili, prevladuje mnenje, da so se pogajanja premaknila z mrtve točke
TEL AVIV, 9. — Po povratku a-1 vztrajajo pri zahtevi, da se Izraelci meriškega zunanjega ministra Kis- morajo umakniti s treh vzpetin nad Singerja iz Damaska v Tel Aviv je ‘ Kunejtro, da morajo Sirci prevze-
treba zabeležiti dokaj optimistično razpoloženje v izraelskem tisku in v uradnih /olitičnih krogih v zvezi s posredovalno vlogo ameriškega državnega tajnika. Minister za informacije Peres, ki sodi sicer med «jastrebe», je izjavil po včerajšnjem dolgem pogovoru, ki ga je Kissinger imel z izraelskimi voditelji, da so pogajanja po njegovem mnenju zabeležila korak naprej, čeprav je še prezgodaj, da bi presodili, ali je Kissinger ustvaril potrebne pogoje za dosego sporazuma o ločitvi sil. Peres je dodal, da so komaj na začetku dolge poti, ki jo bo treba še prehoditi.
Napredek, ki naj bi ga zabeležili v pogajanjih, zadeva dejstvo, da Sirija ni popolnoma zavrnila izraelskega načrta, ki ga je Kissinger predstavil Asadu, temveč da ga i-ma kot osnovo za nadaljnja pogajanja.
Izraelski načrt, ki so ga v prejšnjih dneh objavili, čeprav v neuradni obliki, predvideva umik izraelskih čet iz mesta Kunejtra in s področja Rafida, ki leži na južn delu Golana in ki naj bi prišel pod nadzorstvo mirovnih sil OZN. Izraelci naj bi ohranili nadzorstvo nad tremi strateškimi pozicijami, ki ležijo nad Kunejtro ter vrsto strateških položajev na Hermonu, u-maknili pa bi se skoraj z vsega področja, ki so ga zasedli oktobra in ki naj bi prišel pod nadzorstvo OZN.
Sirski voditelji se ne morejo zadovoljiti z izraelskimi predlogi ter
dovalne misije. «L’Orient - Le Juor» | meseca obiskal Sirijo. Agencija depravi, da je Izrael privolil v umik daja, da so že določili datum in
ti nadzorstvo nad mestom samim ter da se morajo Izraelci umakniti z vsega Golanskega višavja, ki o ga zasedli leta 1967 in z gore Hermon, ki pa so jo zasedli prejšnjega oktobra.
Izraelski časopisi se sprašujejo te dni, kaj je privedlo telavivsko vlado do tega, da je nekoliko spremenila svoje nepopustljivo zadržanje ter da je privolila v nekatere o-zemeljske «koncesije», na področju Golana, čeprav je ministrska predsednica Meirova še pred kratkim slovesno izjavila pred parlamentom, da se «o Golanu ne bodo pogajali».
Dnevnik «Maariv» je mnenja, da je treba spremembo v telavivski politiki tolmačiti v vidu pisma, ki naj bi ga ameriški predsednik Ni-xon v prejšnjih dneh poslal Goldi Meir in v katerem jo poziva, naj sodeluje s Kissingerjem in naj mu pomaga, da bi dosegel cilj, ki si ga je zastavil, ko se je podal na potovanje na Bližnji vzhod. Po mnenju «Maariva» je pismo pisano v z-do «spoštljivem» slogu, v njem
• e jasno razviden energičen poziv izraelski vladi, naj ne privede Kissingerjeve misije do poloma.
Posebni dopisnik libanonskega časopisa «L’Orient - Le Juor» iz Damaska poroča, da prevladuje v sirskem glavnem mestu mnenje, da bodo v bližnji bodočnosti dosegli ločitev med sirskimi in izraelskimi silami. Dnevnik zatrjuje, da so po- BEJRUT, 9. — Arabska tiskovna litične osebnosti iz kroga sirskega agencija poroča danes, da bo ge-predsednika Asada zadovoljne s pr-1 neralni tajnik sovjetske partije Leo-vimi rezultati Kissingerjeve posre-1 nid Brežnjev v drugi polovici tega
s tretjine Golanskega višavja ter iz mesta Kunejtre in da je privolil v povratek sirskega prebivalstva v vrsto vasi. Dnevnik nato ugotavlja, da bodo Izraelci zato zahtevali nekatere koncesije s strani Sircev, ki pa bi temu utegnili nasprotovati. Z druge strani pa poročajo iz Damaska, da je predsednik A-sad zavrnil zadnje izraelske predloge, ker naj bi bil mnenja, da je Izrael ponudil premalo.
Medtem so določili, da se bo a-rabski svet zunanjih in obrambnih ministrov sestal 20. t.m. v Kairu na sedežu arabske zveze, da bi dokončno proučil načrt za ustanovitev arabske vojne industrije. Zato bodo morali tudi odobriti proračun, s katerim bodo določili stroške, ki jih bo ta pobuda terjala.
Ameriški zunanji minister Kissinger je medtem prispel v Kairo, potem ko je bil na šesturnem obisku v Saudski Arabiji, kjer so ga zelo toplo sprejeli. Kissinger je poudaril, da so v pogajanjih za rešitev krize na Bližnjem vzhodu dosegli nekatere rezultate in da v zvezi s tem Združene države polagajo precejšnji pomen na stališče saudskega kralja Fejsala in njegove vlade.
Brežnjev kmalu na obisku v Siriji
program obiska, in sicer v pismu, ki naj bi ga Brežnjev poslal sirskemu predsedniku Asadu.
V pismu Brežnjev baje odgovarja na nekatera vprašanja, ki mu jih je postavil predsednik Asad za časa svojega obiska v Moskvi in ki zadevajo jamstva, ki jih je SZ pripravljena nuditi za dosego mirne rešitve krize na Bližnjem vzhodu.
Agencija tudi poroča, da bo sirski predsednik imel posredovalno vlogo pri rešitvi sedanjega spora med Egiptom in Sovjetsko zvezo in da bo skušal organizirati srečanje na vrhu med predsednikom Sadatom in Brežnjevom.
Konec dolge stavke na pariški borzi
PARIZ, 9. — Pariška borza je danes spet nadaljevala s svojo redno dejavnostjo po 6-tedenski stavki. Ob odprtju je vrednost dobrega števila francoskih vrednostnih papirjev padla, medtem ko so se nemški okrepili v primerjavi s kota-cijo 2. aprila.
V krogih pariške borze niso dramatizirali dolge stavke. S političnega vidika je bila prekinitev ko-tacij celo pozitivna, saj je preprečila premočno nihanje francoskih vrednostnih papirjev za časa predsedniških volitev. Obenem je stavka omogočila operaterjem, da preučijo položaj po smrti predsednika Georgesa Pompidouja.
omenil Brandta, čeprav je ta še vedno predsednik stranke. Ta poteza pomeni, po mnenju političnih opazovalcev v Bonnu, da ima H. Schmidt namen kar se da omejiti dejavnost bivšega kanclerja ter prevzeti resnično nadzorstvo nad stranko brez česar bi bilo nemogoče učinkovito opravljati funkcijo zveznega kanclerja.
Po mnenju večine opazovalcev bo novi kancler temeljito spremenil sestavo vlade, v katero naj bi prišli predstavniki tako socialistične kot liberalne desnice. Odšli pa naj bi vsi predstavniki Brandtove «stare garde». Med temi naj omenimo tudi Egona Bahra, ki je vodil pogajanja z vzhodnimi državami v okviru Brandtove «Ostpolitik».
V zvezi z odstopom kanclerja Brandta se spuščajo desničarski časopisi, predvsem tisti, ki sodijo v založniško verigo finančnega mogotca Springerja, v najbolj podle obtožbe, ki pa jim javno mnenje v glavnem ne naseda.
Predsednik močnega sindikata kovinarjev Loderer je izjavil, da je odstop kanclerja Brandta izraz zastrupitve političnega vzdušja v Zahodni Nemčiji. K temu pa je treba še prišteti koncentrirane napade vseh konservativnih sil in reakcije, ki jim nikakor ni bila po godu Brandtova politika do vzhodnih držav. Loderer je govoril na nekem sindikalnem shodu in ostro kritiziral desničarske gospodarske časopise, ki so povezali Schmidtovo imenovanje z ugodnim potekom v borznih poslih.
Tudi predsednica mladih socialistov Heidemarie Wiczorek - Zeul je govorila o bivšem kanclerju Brandtu kot o žrtvi težkega desničarskega napada.
Z odstopom kanclerja Brandta se ukvarja tudi večina ameriških časopisov, ki v glavnem ne skrivajo svojega zadovoljstva ob njegovi o-stavki. Ameriški opazovalci so mnenja, da je njegova politika do vzhodnih držav povzročila precejšnje razočaranje v Nemčiji in da bo sedaj prišlo do zastoja v njenem napredku. Američani menijo, da bo Schmidt posvetil večjo pozornost vprašanju evropske enotnosti in odnosov znotraj atlantske zveze. S tem v zvezi pravijo v Wa-shingtonu, da je Schmidt bolj «a-tlantist» kot «evropeist».
Na današnji tiskovni konferenci je zastopnik jugoslovanskega zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan na vprašanje novinarjev o odstopu kanclerja Brandta dejal, da je Jugoslavija vedno visoko cenila vlogo in prispevek zveznega kanclerja k razvoju odnosov med SFRJ in ZRN in k procesu popuščanja napetosti v Evropi in v svetu. Zupan je izrazil prepričanje, da se bodo odnosi med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo tudi v bodoče ugodno razvijali.
Sklad solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavijo
BEOGRAD, 9. — V Beogradu je bil danes podpisan dogovor o ustanovitvi sklada solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije za odstranjevanje posledic morebitnih elementarnih nesreč. Dogovor so podpisali republiški in pokrajinski tajniki, oziroma njhov namestnk. S tem je uresničen sklep Zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije od 21. junija 1972. leta in istočasno zamisel, da se 26. julij, dan skopske katastrofe, proglasi za dan solidarnosti. S tem dogovorom se republike in pokrajine obvezujejo, da s prispevki, oziroma na drug način zagotovijo, da se v sklad solidarnosti vplačuje 0,2 odst. družbenega produkta.
Predsednik vlade V/hodne Nemčije na obisku v SFRJ
BEOGRAD, 9. — V Beogradu so se danes pričeli razgovori med članom zveznega izvršnega sveta Ime-rom Puljom in podpredsednikom vlade Demokratične republike Nemčije Manfredom Fleglom o gospodarskih odnosih med obema državama. Ministra sta v svojstvu predsednikov dveh delov mešanega odbora za gospodarsko sodelovanja proučila aktualna vprašanja medsebojne blagovne izmenjave in uroiz-vodne kooperacije. V razgovorih je bila posvečena posebna nozornost sodelovanju gospodarskih organizacij dveh držav na področju lahke industrije
Podpredsednika Elegia je sprejel danes tudi predsednik ZIS Džemal Bijedič. V razgovoru je bilo izraženo obojestransko zadovoljstvo zaradi povečanja blagovne izmenjave v preteklem letu in pripravljenost ter zainteresiranost obeh držav, da se v okviru mešanega odbora storijo novi napori za napredek in razširitev sodelovanja
BEJRUT, 9. — V noči med torkom in sredo so člani «Libanonskega revolucionarnega gibanja» vrgli bombo na sedež tiskovne in informativne službe ameriškega veleposlaništva v Bejrutu. Eksplozija je povzročila veliko materialno škodo, človeških žrtev pa ni bilo.
Predsednik vlade Rumor in zakladni minister Colombo sta včeraj dalj časa razpravljala o ukrepih, ki jih je sprejela vlada za omejitev uvoza industrijskega blaga za široko porabo in živil, o posledicah, ki jih bodo ti u-krepi imeli tudi na notranjem trgu, kakor tudi o odmevih, ki so jih imeli med članicami gospodarske skupnosti. Tako Rumor kot Colombo zagotavljata, da so bili ukrepi sprejeti izključno za izboljšanje trgovinske plačilne bilance, da se ustvarijo pogoji za uravnovešenje notranjega trga in s tem za izboljšanje celotnega gospodarskega položaja. Socialistični minister Giolitti pa je drugačnega mnenja, in pravi, da se danes izvaia samo denarna omejevalna politika in da v protiutež tei politiki vlada ni sprejela nobenih konkretnih ukrepov. Zato socialistični minister meni da socialisti nimajo kaj delati v vladi, če se ne bo spremenila gospodarska politika.
Francoska vlada je včeraj sklenila sprejeti protiukrepe v zvezi z italijansko politiko omejevanja uvoza kmetijskih pridelkov. Francozi so naibolj zaskrbljeni za svojo živinorejo, saj izvažajo o-gromno goveda in mesa v Ita-liio. Zato se pripravljalo, da bodo podprli svoie živinorejce v tolikšni meri, «da se izvoz v I-taliio snloh ne bo zmanjšal, kljub italijanskim ukrepom».
Na Bližnjem vzhodu vlada medtem dokajšen optimizem po zadnjih razpletih Kissingerjeve posredovalne misije. Sirci so i-zraelski načrt za ločitev sil sicer zavrnili, kaže pa, da ga bodo u-poštevali kot prvi korak in dokaz za izraelsko dobro voljo. Politični opazovalci v Damasku in Tel Avivu so mnenja, da so se pogajanja premaknila z mrtve točke in da so zabeležili majhen korak k ločitvi til na področju Golana.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
M
DANES SE ZAKLJUČI KAMPANJA ZA REFERENDUM
Danes kot včeraj je treba odločno reči «ne» fašizmu
Danes ob 19.30 enotna manifestacija laičnih strank v kinu Ritz
Danes se zaključi kampanja za referendum o razporoki, ki je bila zelo bučna in med katero so se pristaši nerazvezljivosti zakona poslu-žili najrazličnejših nedopustnih metod. Mnogo govorijo o redu in prav za njih je značilno, da je med to kampanjo prišlo do prave strategije nasilja, ki kaže na resnejše poskuse in namene spremembe demokratične družbene ureditve v Italiji.
Zato tudi ni naključje, da smo bili v Trstu včeraj ponovno priče, da je bilo središče mesta preplavljeno s policijskimi in karabinjerskimi oddelki v popolni bojni opremi, saj je na Trgu Goldoni govoril predsednik neofašistične MSI admiral Birindelli. Značilno je, da niti on, niti «federale» Giacomelli nista omenila Jugoslavije in slovenske manjšine, kot da bi teh vprašanj sploh ne bilo in kot da jih ne bi na dramatičen način postavil na dnevni red Almirante s svojim zločinskim podpihovanjem narodnostne mržnje.
Morda pa gre za dalekosežnejše misli tržaškega federala Giacomellija, ki je trdil, da Almirante v svojem govoru ni pozival na nič drugega kot na mir. Vsekakor pa gre za nekoliko čuden mir, ki naj bi bil podoben tistemu, ki so ga nemški nacisti ustvarili z «dokončnim reševanjem» judovskega vprašanja na zelo preprost način, tako da so skozi krematorijske peči na zverinski način pobili 12 milijonov žrtev.
Zato je bil včerajšnji, predzadnji dan kampanje za referendum, v mračnem znaku neofašizma, ki daje v resnici celotni kampanji svoj ton, saj so se za obrambo «da» zbrale tudi v Trstu naibolj reakcionarne in skrajno desničarske sile.
Zato pa je tudi značilno in zanimivo, da bodo danes na skupni enotni manifestaciji nastopile vse laične stranke. Ob 19.30 bodo v kinu Ritz govorili pokrajinski tajniki Giorgio Rossetti za KPI, Lucio Ghersi za PSI, Arturo Gargano za FRI, Oberdan Pierandrei za PSDI in Sergio Trauner za PLI. Predsedoval bo univerzitetni docent prof. Filippo Cassola.
Podpredsednik deželnega sveta Pittoni je včeraj govoril na zborovanju PSI o referendumu in je u-gotovil, da je v zadnjem razdobju postalo vsem jasno, da so fašisti
ostali glavni zagovorniki v fronti za «da», zaradi česar je povsem zaman, da se demokristjani opravičujejo in zanikajo to objektivno sodelovanje.
Pittoni je nadaljeval, da je to še en zelo važen razlog, da bomo 12. maja glasovali «NE». Boj okrog razporoke se ne vodi med KD in KPI, temveč med klerikalnimi skupinami v KD ter MSI na eni strani ter vsemi drugimi strankami ustavnega loka, vključno z liberal-
Glaaovanje je demokratična pridobitev.
Kdor ne glasuje, se odpove tej pravici.
Kdor odda belo glasovnico, škoduje sebi in skupnosti!
Bela glasovnica pomaga fašistom.
Zato glasujte vsi!
Proti nakanam fašistov in re-gkcije i
glasujte in prečrtajte NO (NE)
ci, katere je res težko obtožiti, da so zagovorniki komunižma. Dejansko gre za fronto za svobodo, zaradi česar je treba tudi danes, kot včeraj, reči «NE» fašizmu.
Laične stranke so včeraj odločno protestirale, ker so redovnice na sedežu INAM v Ul. Farneto izobesile plakat, kjer pozivajo bolnike, naj glasujejo za ukinitev zakona o razporoki, kar je po zakonu strogo prepovedano.
• Zborovanja za referendum:	ob
18.30 Trg Marconi v Miljah — sen. Sema, ob 20. uri Ul. del Prato — Calabria, ob 20. uri Križ — Udovič in Tonel, ob 20. uri Trebče — Burlo in Budin, ob 20. uri Dolina — škerk in Monfalcon.
0 Prefektura sporoča, da bodo vsi skrutinatorji za bližnje ljudsko glasova' nje o razporoki deležni tridnevnega plačanega dopusta, ne da bi jim de lodajalec odtrgal te tri dneve od normalnega dopusta, ki jim pritiče po
PREJŠNJO SREDO V PORTOROŽU
Redni občni zbor Zveze sindikatov obalnih občin
Sindikalne federacije Furlanije-Julijske krajine je predstavljal Dario Varia
V Portorožu je bil v sredo občni zbor Zveze sindikatov obalnih občin, ki so se ga udeležili kot gostje sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije Marijan Rožič, predstavnik republiške Zveze sindikatov Branko Babič, generalni sekretar pokrajinske federacije splošne italijanske zveze dela iz Modene Pierino Menabue ter deželni sekretar te organizacije za Furlanijo - Julijsko krajino Dario Varin. Uvodni referat je imel predsednik Zveze sindikatov obalnih občin Tihomil Ja-voršček, ki je izčrpno govoril o aktualnih nalogah sindikatov pri u-veljavljanju delegatskega sistema, nadalje v gospodarstvu ter v prizadevanjih za boljše delovne in življenjske razmere delavcev. V zvezi s tem je omenil, da je iz solidarnostnega sklada dobilo letos stanovanja nad sto družin, okrog sto družin pa bo dobilo stanovanja do konca leta.
Tihomil Javoršček je tudi govoril o odnosih med Jugoslavijo in Italijo, v zvezi z zadnjimi dogodki in med drugim poudaril: «Če itali j an-
Kdor še ni prejel volilnega potrdila. ga lahko dvigne vgak dan od 8.00 do 19 00 na tržaškem občinskem volilnem uradu ali na uradu pristojne občine. Tržaški občinski volilni urad je v prvem nadstropju steklene palače tik za občinsko palačo na Trgu Unità.
__________________ delovni pogodbi.
....................«>••••»»•••••••.■■■■>■■.....................
S SINOČNJE SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Izvolitev predstavnikov občine v upravni svet gorske skupnosti
Odobritev seznama javnih del - Nakup šolskega avtobusa
ska vlada in njeni imperialisti menijo, da utegnejo pritiski na nas zmanjšati naš ugled in našo aktivno vlogo v svetu, ali pa povzročiti kakršno koli omahovanje, potem so se obrnili na napačen naslov. Za vsako pedjo naše zemlje, stoji vsa Jugoslavija kot enotna vojska in fronta z vsemi človeškimi in materialnimi zmogljivostmi.»
V razpravi je sodeloval tudi Marijan Rožič, ki je obširno govoril o družbeni vsebini delegatskih razmerij, ob koncu pa tudi o iredentističnih zahtevah italijanske vlade do našega ozemlja. S tem v zvezi je med drugim dejal: «V jugoslovanskih sindikatih cenimo napore italijanskih sindikatov, ki podpirajo boj proti reakcionarnim tendencam v svoji deželi. Mi se globoko zavedamo, da smo s tem, ko smo rekli, da cona B ne obstaja, da na tem področju živi delavski razred Slovenije in Jugoslavije, da s tem nismo hoteli trditi nekaj, kar bi bilo egoistično, samo jugoslovansko. Prepričani smo namreč, da s tako, našo, delavsko, razredno o-predelitvijo pomagamo tudi italijanskim tovarišem v boju proti tem reakcionarnim tendencam.»
Krajši pozdravni govor je imel nato tudi generalni sekretar pokrajinske federacije splošne italijanske zveze dela iz Modene Pierino Menabue. Uvodoma je ugodno ocenil 11-letno sodelovanje z obalnimi sindikati, nato pa je odločno poudaril stališče italijanskih sindikatov, ki nasprotujejo kakršnim koli ozemeljskim zahtevam italijanske vlade do jugoslovanskega o-zemlja.
Repentabrska občina je prva občina v tržaški pokrajini, ki je izvolila svoje predstavnike v deseti gorski skupnosti. To je bila nedvomno najvažnejša točka sinočnje seje repentabrskega občinskega sveta. To občino bodo v gorski skupnosti zastopali poleg župana Mihe Guština še Karlo Milič, Karlo Škabar in Pavel Colja.
Sinočnja seja se je začela s kratko razpravo o otroškem vrtcu, ki ga upravlja ONAIRC. Kot kaže, se po občini širijo govorice, da bi bilo treba italijansko sekcijo razširiti. Vendar pa je občinski svet u-gotovil, da je do tega prišlo, ker nekateri starši vozijo iz drugih občin svoje otroke v repentabrski vrtec. Baje gre za nekaj družin iz Girandol. Občina pa bo razširila vrtec le, če bi naraslo število q-trok italijahškfe' nairodhosti v sami občini.
Nato je občinski Svet soglasno O-dobril seznam javnih del za Teto 1972. za katera je podelil prispevke vladni komisariat. Gre za preureditev kapelice na Fernetičih (2 milijona lir), preureditev v vrt dela
H.......n.	..n».......................................
POZIV SINDIKALISTOV KOVINARJEV
DELAVCI BODO 12. MAJA ENOTNO GLASOVALI «NE»
Poziv so podpisali sindikalni predstavniki UIL, CISC in CGIL
zemljišča ob hiši št. 34 na Colu | nosti v deželnem svetu. Poročilo za-
J	. »	... . „ w	i 11- X- •_	__1»«» CI /-.»T/-W-. r-G c- D n r»_
(1 milijon lir), ureditev igrišča ob poslopju nove osnovne šole, za kar je pripravil načrt arh. Jagodic (4 milijone lir), okrepitev javne razsvetljave v Velikem Repnu na cesti proti igrišču (1.200.000 lir), u-reditev občinskega kopališča (3 milijone lir) in popravila raznih cest (3 milijone lir).
Na dnevnem redu včerajšnje seje je bila tudi odobritev sklepov občinskega odbora. Med najvažnejšimi naj omenimo sklep o nakupu šolskega avtobusa, za katerega bo občina prejela 1.911.000 lir, razliko 489.000 lir pa bo krila občinska uprava, podelitev prispevka 100.000 lir pokrajinskemu skladu za živinorejo, sestavo prirediteljskega odbora 3. pokrajinske razstave vin, ki bo julija v Velikem Repnu, pristop k zvezi italijanskih občin AN Ci in več sklepov, ki se tičejo u-službencev občine,
.	......A...A .k
ključuje, da se bo Slovenska skupnost še nadalje borila za pravice slovenske manjšine in da bo od ločen zagovornik miru in prijatelj stva med tu živečim prebivalstvom in sosednjimi državami.
• Tržaški župan je odredil prepoved parkiranja in ustavljanja na krajih, kjer parkirajo posebna vozila opremljena z napravami za kloriranje vode v potokih. Gre za 16 metrov dolge odseke na Trgu De Gasperi (križišče z Ul. Cumano), v začetnem delu odseka Drevoreda na Lovec in na Trgu Mioni (križišče z Ul. Salem). Prepoved velja ob delavnikih od 8. do 21. ure.
Robert Hlavaty razstavlja v Piranu
V piranski Mestni galeriji so v sredo zvečer odprli razstavo našega tržaškega slikarja dr. Roberta Hlavatyja, ki razstavlja svoje a-kvarele s kraško tematiko in motivi morja, ki smo jih lahko ob čudovali že na njegovih letošnjih razstavah v Kraški hiši v Repnu in drugod. Otvoritev razstave je bila povezana z nastopom tržaških igralcev Mire Sardočeve in Jožka Lukeša, ki sta ubrano recitirala splet Kosovelovih pesmi. Na otvoritvi so bili navzoči poleg predstavnikov krajevnih oblasti in kulturnega življenja številni domačini med katerimi je bila posebno številna prav mladina.
Člani pokrajinskih izvršnih odborov sindikalnih organizacij FIM, F1 OM in UILM so odobrili skupno stališče glede razporoke. V skupni izjavi pravijo, da imajo pravico sprejeti svoje stališče in braniti omikane dosežke zakona, ki določa načela o razvezljivosti poroke. Ugotovili so tudi. da zakon o razporoki ni prinesel negativnih posledic, o katerih govorijo tisti, ki se zavzemajo za njegovo ukinitev. Na vsak način pa to vprašanje ne sme ločevati delavcev, ki morajo ostati združeni, da dosežejo višjo življenjsko raven.
Prav zato pa tudi sindikalisti omenjenih treh sindikalnih organizacij tržaških kovinarjev ugotavljajo, da gre za poskus spremembe političnega okvira na škodo interesov delavcev ter da kvalunkvizem in nezanimanje predstavljajo najboljše orožje v rokah tistih, ki hočejo preokret na desno. Zaradi tega se sindikalisti zavzemajo, da bodo delavci glasovali NE in s tem prispevali k utrjevanju naprednejših odnosov v italijanski republiki.
Proglas je podpisalo 69 sindikalistov vseh treh sindikalnih organizacij
• Tržaški župan je odredil prepoved parkiranja in ustavljanja v Ul. Montorsino od vhoda v poveljstvo javne varnosti za 30 metrov v smeri Trga Petazzi.
V Rimu so se sestali sindikalisti prevoznikov
V sredo so se v Rimu sestala po krajinska in deželna sindikalna tajništva CGIL, CISL in UIL za sektor špediterjev in avtoprevoznikov. Sindikalni predstavniki so razpravljali o politični in gospodarski usmeritvi, ki naj bi jo uvedli na bližnjih pogajanjih za obnovitev pokrajinskih integrativnih sporazumov, ki zapadejo 30. junija letos. Podrob ne je so obravnavali težave, s katerimi se spoprijema ta sektor špediterjev in avtoprevoznikov, predvsem kar zadeva delovne pogoje in delovno okolje. V tem okviru so sindikalna tajništva mnenja, da je treba usmeriti nadaljnje pobude v jasne politične izbire, ki naj spremenijo avtoprevozniški sektor v pravi dejavnik splošnega družbenogospodarskega razvoja.
V ta namen pokrajinska sindikalna tajništva pozivajo krajevne sindikalne strukture, naj pred pogajanji za obnovitev sporazuma odprejo korenito razpravo z delavstvom. Obenem sporočajo, da bo 1. junija v Livornu vsedržavno zborovanje sindikalnih predstavnikov tega sektorja.
Vlak Simplon Express rčil ob oviro
med Opčinami in Fernetiči
Na železniški progi med Opčinami in mejnim prehodom pri Fernetičih je prišlo včeraj popoldne do nenavadnega dogodka, ki odpira vrsto vprašanj. Brzovlak Simplon Express, ki je vozil iz Sežane proti Opčinam, je okrog 17.47, nedaleč od mosta pri Fernetičih na italijanski strani, trčil ob neko oviro. Strojevodja lokomotive je malo pred tem zapazil na tračnicah predmet, ki se ga ni dalo prav razločiti. Nemudoma je potegnil za zavore, a razdalja je bila prekratka, da bi se lahko lokomotiva izognila trčenju. Močno je udarilo in zaropotalo, da se je lokomotiva stresla, nedoločen predmet pa je odbilo daleč stran.
Ko je vlak prispel na openski kolodvor, je strojevodja nemudoma obvestil o nenavadnem dogodku prometnika, ob povratku v Sežano pa je pregledal lokomotivo. Na plugu je bilo jasno videti sledove trče nja.
Ob tem se, kot rečeno, odpira vr sta vprašanj. Kaj je bilo na trač nicah? če bi bil navaden kamen bi ga plug lokomotive odrinil, ne da bi se tega kdo na vlaku zavedel. Ker pa je bilo na plugu opaziti vidne znake udarca, nastaja u-pravičen sum, da je bilo nemara nekaj pritrjeno na tračnicah. Po bežnih informacijah naj bi železniška policija, ki je pregledala progo, prišla do sklepa, da gre enostavno za kakšen predmet, ki so ga otroci med igro položili na tračnice. Mimo takšnih mnenj ter drugih ugibanj pa ostaja dejstvo, da ni bilo s tem v zvezi nobenega u-radnega sporočila, kar tudi vzbuja začudenje ter obenem pričakovanje, da bodo oblasti ta dogodek osvetlile.
Slovenska skupnost ob 10. obletnici ustanovitve dežele
Slovenska skupnost je ob 10. obletnici prvih volitev v deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ki so bile 10. maja 1964, izdala izjavo v kateri je med drugim rečeno, da so takrat prvič volili svoje predstavnike v deželni svet in da sta se Slovenska skupnost iz Trsta ter Slovenska demokratska zveza iz Gorice predstavili slovenskim volivcem s skupno listo in izvolili svojega zastopnika. Slovenska skupnost 'e stalno in aktivno posegala in je >ila dejavnik v deželnem svetu. Določila posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine so le načelnega pomena za slovensko na rodno skupnost in je statut dejansko niti ne omenja, čeprav je znano, da je dežela Furlanija - Julijska krajina nastala predvsem zaradi prisotnosti slovenske manjšine. V poročilu je nadalje rečeno, da je Slovenska skupnost, kljub omenjeni statutarni omejitvi, s svojim
SINOČI V KOPRU
Srečanje in razgovor
■V
z dr. Lavom Čermeljem
Danes ob 11. uri bodo v prostorih Študijske knjižnice v Kopru odprli razstavo, posvečeno 85-letnici tržaškega rojaka dr. Lava Čepnelja. Pred odprtjem razstave je koprska Študijska knjižnica včeraj organizirala razgovor s tem pomembnim znanstvenikom in borcem za pravice Slovencev in Hrvatov pod fašistično Italijo. Udeležili so se ga številni politični, kulturni in javni delavci obale, pozdravil pa ga je direktor križnjice Andrej Jeličin. Človek, ki je vse svoje življenje in delo posvetil svojemu narodu, je bil ganjen nad izredno toplim sprejemom in je rade volje odgovarjal na vrsto vprašanj.
L. O.
Prosveta
SPD «Tabor» na Opčinah prireja do 12. maja v Prosvetnem domu razstavo domačih umetnikov — amaterjev. Razstava je odprta od 18. do 20. ure. ob nedeljah pa od 10 do 13. in od 17. do 20. ure.
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v škednju vabi na predavanje dr. Karla šiškoviča :	«Mednarodna konferenca
o manjšinah v Trstu», ki bo v torek, 14. maja, ob 20. uri v društvenih prostorih. Mednarodna konferenca, ki bo od 3. do 7. junija, mora še posebno zanimati našo manjšino.
Včeraj-danes
Danes, PETEK,	10,	maja
IZIDOR
Sonce vzide ob 4.40	in	zatone	ob
19.22 — Dolžina dneva 14.42 — Luna vzide ob 23.16 in zatone ob 7.34.
Jutri, SOBOTA,	11.	maja
ŽIGA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 19,5 stopinje, najnižja 11,6, ob 19. uri	16,3 stopinje, zračni	tlak 1013,9
mb, staniviten, veter 4 km na uro severovzhodnik, vlaga 66-odstotna, nebo 4 desetinke pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje .
ROJSTVA IN SMRTI Dne 9. maja 1974 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 86-letni Giovanni Frau-sin, 85-letni Massimo Franceschino, 51-letni Levino Travan, 80-letni Giovanni Campagna, 70-letni Natale Zof-foli, 77-letni Antonio Pausler, 79-letna Maddalena Cargnelutti vd. Gregoretti, 77-letni Matteo Piccini.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Henrik Ibsen
STRAHOVI
drama v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi (	MARIJA VTDAU
Režija ANDREJ HIENG
Danes, 10. maja. ob 20. uri ABONMA RED G
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
MALI ODER
Miguel Angel Asturias
TOROTUMBO
Igra v dveh delih
Prevod:	Borut Trekman
Scena in kostumi: Edvard Zajec Režija:	MARIO URŠIČ
V ponedeljek, 13. maja, ob 20.00
ZADNJIČ V KULTURNEM DOMU
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma	16; Davanzo,
Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, UL Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul.	Rossetti	33;	Madonna	del
Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165):	Opčine	(tel.	211-001);	Pro-
sek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121);	Sesljan	(tel.	209-197);	Žav-
Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
KULTURNI DOM
Danes, 10. maja, ob 20. uri — Henrik Ibsen «Strahovi» za abonma red G
Ponovitve: v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri — abonma red F.
Vozni red avtobusov za okoliški a-bonma v nedeljo, 12. trn.:
AVTOBUS št. 1: Vižovlje 14.35, Ce-rovlje 14.40, Prečnik 14.45, Trnovca (na glavni cesti) 14.50, Salež 14.55, Mali Repen 15.00, Briščiki 15.10, Veliki Repen 15.20, Col 15.30; AVTOBUS št. 2: Sesljan (na glavni cesti - avtobusna postaja) 14.50 Nabrežina (na trgu pri cerkvi) 15.05, Sv. Križ 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.30.
BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F. FILZI 10 ret 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
• Jutri ob 18, Sri bodo v dvorani p.d. «Igo Gruden» v Nabrežini odprli etnografsko razstavo o nabrežinskih ribičih. Razstava bo odprta tudi v
Ameriški dolar	623.—
Funt šterling	1520.—
Švicarski frank	217.—
Francoski frank	128,75
Nemška marka	258,—
Avstrijski šiling	34,75
Dinar: debeli 		40,—
drobni	40,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
nedeljo od 9. do 21. ure.
................................................i..........................iiiiiiiiiiiliiimitiiiiimiii»»i
PO GNUSNEM ZLOČINU V UL. SILLANt
Sodni izvid je dokazal, da je morilec 24-krat zabodel z nožem svojo žrtev
Zdravstveno stanje morilca, ki je po umoru poskušal samomor, se počasi izboljšuje
Odmev grozotnega zločina, ki je I skrb sosedov in prijateljev, ki so predvčerajšnjim nenadoma pretre- | družino Marchesi cenili ter sposto-
Gledališča
Koncerti
VERDI
Danes, ob 21. uri (za red A) bo v okviru spomladanske simfonične sezone nastopil gledališki zbor, ki ga vodi G. Riceitelli. Nastopili bodo solisti G. Amato (sopran), G. Betta in G. Manganotti (tenorja) in S. Bensi (bariton). Na sporedu sta Mali-pierova «Passione» za zbor in orkester ter Dvoržakova simfonija «Iz novega sveta». Koncert bo dirigiral N. Sanzcgno. Ponovitev v soboto, ob 18. uri (rèd B). Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni (tel. 31948).
Zaradi nenadne obolelosti pianista Geze Ande bo na ponedeljkovem koncertu simfonične sezone nastopil znani španski pianist Edoardo Del Pueyo.
La Cappella Underground predvaja danes ob 19.00-21.15 «Frankenstein contro l'uomo lupo» (Frankenstein Meets The Wolf Mann. 1943) režiserja Roya Williama Neilla. V filmu igrata Bela Lugosi in Lon Cha-ney jr. Film je iz ciklusa «I mondi del Possibile».
Ariston — I.N.C. 16.00—18.00—20.00 —22.00 «Family Life». Barvni film. Nazionale 16.00 «Trader Hom, il cac ciatore bi'iico». Barvni film. Igrajo Rod Taylor, Anne Heywood in Jean Sorel.
Excelsior 16.00 «Il poliziotto è marcio». Barvni film. Igrajo Lue Merenda, Richard Conte, Delia Boc-cardo, Vittorio Caprioli, Rosario Bo-relli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—18.00—20.00—22.00 «La tana della volpe rossa» in dokumentarni film v barvah «Dove volerne ancora i gabbiani».
Fenice 16.00 «Il ritorno di Chen, la furia scatenata». Barvni kitajski film.
Eden 16.00-18.20-22.15 «Sesso in con. fessionale». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz Danes dvorema rezervirana. Jutri: 15.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 16.30-19.00-22.00 «Serpico».
Barvna kriminalka.
Capito! 15.30—17.40—19.50—22.00 «Una 44 magnum per l’ispettore Calla-ghan». C. Eastwood. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Il viaggio». Sophia Loren in R. Burton. Barvni film. Impero 16.30 «Pistaaa...» Barvni Dis-neyev film. V njem igra Dean Johnes.
Filodrammatico 16.30 «Africa nuda, Africa violenta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «L’arbitro». Joan Collins in Landò Buzzanca. Barvni film.
Ideale 16.00 «La strana legge del dott. Menga». Barvni zabavni film. Igrata Salva Koscina in Aldo Giuffrè. Vittorio Veneto 16.30 «I consiglieri». Barvni film v katerem igrata Thomas Milian in Martin Balsam. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «La colonna di Traiano». Barvni film, v katerem nastopata Richard Johnson in Amedeo Nazzari.
Astra 16.30 «Via, Django». Barvni western film. Igrata Anthony Stef-fen in Esmeralda Barros.
Radio 16.00 «L’implacabile omicida». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
sel tržaško javnost, se še ni polegel. Tragedija, ki je nepričakovano pahnila v obup družino Marchesi, je zapustila globoke sledove, ki jih bo tudi čas težko izbrisal. Zakonca Antonio in Maria Marchesi, oče in mati mlade Argelie, ki jo je Pietro Stancich zverinsko umoril, sta še vedno pod hudim šokom, proti kateremu je bilo tudi osebje glavne bolnišnice, kamor so ju po umoru prepeljali, brez moči. Nova, huda bolečina, ki se je pridružila žalosti po izgubi drugorojenke Ne-vie pred petimi leti zaradi neke neozdravljive bolezni, je za zakonca Marchesi, ki sta vse življenje trdo garala, da bi vsaj svojim hčeram pripravila boljšo prihodnost, prevelika preizkušnja. Ko so ju v nočnih urah odpustili iz bolnišnice, so se njuni izbruhi krize kar vrstili
delom dokazala važnost svoje prisot- in zaman je bila tudi vsa ljubeča
Hiša Marchesijevih — prizorišče tragedije
vali.
Medtem se je morilec Pietro Stancich, ki si je po gnusnem zločinu prerezal z morilskim nož >-žile v zapestjih in vratu ter nato porinil nož še v trebuh, boril v bolnišnici s smrtjo. Na kirurškem oddelku so takoj izvedli zapleten kirurški poseg in včeraj se je njegovo kritično stanje vidno izboljšalo, tako da je celo lahko spregovoril. Čeprav še ni povsem izven nevarnosti, gojijo zdravniki upanje, da si bo lahko počasi o-pomogel. Medtem je seveda pod stalnim policijskim nadzorstvom.
Leteči oddelek kvesture, ki vodi v zvezi z zločinom preiskavo pod vodstvom majorja Morandinija, je včeraj posredoval sodnim oblastem prvo poročilo. Ugotovljeno je namreč, da je Stancich umoril mlado Argelio, ker ga je ta zavrnila. Iz raznih pričevanj je razvidno, da se je Stancich zaljubil v dekle, čeprav je bil poročen ter oče petih otrok od katerih so trije celo poročeni. Kako je potekalo to razmerje, je težko reči. Dejstvo pa je, da je Stancich dekletu vztrajno dvoril, kar ni bilo povsem neznano niti njegovim najožjim družinskim è'anom. Marsikdo ve tudi povedati, da je Stancich doživljal v zadnjih časih številne krize. Pred nekaj meseci je celo poskušal samomor, ko se je pognal v valove s pomola, a ga je na srečo rešil neki finančni stražnik. Bil je tudi že aretiran zaradi opolzkih dejanj. Predvčerajšnji zločin je torej le epilog reakcije neke razrvane duševnosti.
Pod vodstvom sodnega zdravnika Niccolinija so včeraj opravili tudi avtopsijo na truplu umorjenke. Izvid je dokazal, da je morilec kar štiriindvajsetkrat zamahnil z nožem po svoji žrtvi. Od mnogih vbod-Ijajev naj bi bili trije smrtni in sicer vbodljaji v trebuh. Rane po rokah dokazujejo, da se je žrtev skušala braniti. Znakov o kakšnem drugem nasilju pa niso izsledili.
Bernardis iz Ul. Forti 78. Bernar-dis, ki je uslužben pri podjetju O-rion v Ul. Caboto 50, je okrog 18. ure delal v oddelku za litje železa, ko ga je nepričakovano o-brizgnila po levi nogi žareča žlindra ter ga hudo opekla. Bernardi-sa so nemudoma odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga zaradi opeklin tretje in četrte stopnje sprejeli na dermatološki oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih.
Kovinarja obrizgnila žareča žlindra	________..
Med delom se je včeraj popoldne plavih las. Zanejeva pa je izjavila ponesrečil 46-letni kovinar Enrico da ji ropar ni ukradel ničesar.
Nenavaden roparski podvig
zakrinkanega mladeniča
Nenavaden roparski podvig se je odigral sinoči okrog 20.30 v stanovanju 64-letne Giorgine Strabi por. Zane na Trgu Europa 2, v bližini tržaške univerze. Mlad, zakrinkan ropar je izkoristil odsotnost gospodinje ter vlomil v stanovanje v upanju, da bo lahko nemoteno izvršil svoj tatinski podvig. Pri tem pa mu je delno prekrižal račune 24-letni študent inženirstva Antonio Cossutti, ki prebiva pri družini Zane. Cossutti je študiral v svoji sobici, ko je nenadoma zaslišal rahel šum iz sosednje sobe. Šel je pogledat in na svoje veliko začudenje zagledal v spalni sobi Zanejeve mladeniča z robcem na obrazu in pištolo v roki, ki je brskal po predalih. Ko se je vlomilec zavedel študentove prisotnosti, je naperil vanj pištolo ter mu velel naj stopi v svojo sobico, nakar je za njim zaklenil vrata ter nemoteno nadaljeval svoje tatinsko delo. Po približno desetih minutah je Cos-suttija odklenil ter mu v dobri italijanščini ukazal naj šteje do deset preden pokliče pomoč, nakar je sko zi kuhinjsko okno, od koder je vdrl v pritlično stanovanje, izgi nil v noč.
Cossutti je ves bled zapustil stanovanje, da bi koga obvestil čudni dogodivščini, medtem pa je srečal gospodinjo, ki je obvestila policijo in pregledala kaj je ropar odnesel iz stanovanja. Agenti letečega oddelka so nemudoma blokirali vse dohode področja ter uvedli preiskavo. Po Cossuttijevem opisu naj bi bil ropar visoke rasti ter dolgih
GLASBENA MATICA - TRST Mala dvorana Kulturnega doma
jutri, 11. maja 1974 ob 20.00
I. zaključna AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE
s sodelovanjem ORKESTRA GLASBENE MATICE
Solisti — gojenci Glasbene šole: Nives Košuta, Erika Slama, Marija Moreale, Riccardo Pergolis — blokflavte Tea Košuta — klavir Silvio Pibrovec — klarinet Črtomir šiškovič — violina Dirigenta: Janko Ban
Oskar Kjuder
Vljudno vabljeni
Vstop prost.
Razstave
Amaterski oder Prosek . Kontovel
Jutri, 11. maja 1974, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah
Thomas Brandon «CHARLVJEVA TETKA» Veseloigra v treh dejanjih
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora poziva vse pevce in harmonikarski ansambel, da se zberejo danes, točno ob 19. uri v Vremah za nastop na proslavi kurirjev NOB.
V Tržaški knjigarni razstavlja Atilij Kralj najnovejše akvarele, tempere in risbe na tematiko kraških borov in smrek. Razstava traja do konca maja.
Jutri, 11. t. m„ ob 17.30 bo v galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja,.,6 odprl razstavo svojih del slovenski likovnik Jože Spacal, ki se bo predstavil z mozaiki in grafikami iz najnpvejših časov.
Dr. Robert Hlavaty razstavlja v piranski Mestni galeriji svoje najnovejše akvarele. Razstava, ki bo trajala do 21. maja, bo odprta vsak dan od 10. do 12. in do 17. do 20. ure. Vstop je prost.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča upokojence, da so od-borniki društva na razpolago za vse informacije glede pokojninskih zadev vsak četrtek, od 16. do 17. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone Vb pritličje. Tedaj bodo tudi sprejemali nove člane m pobirali članarino.
V Vremah bo danes, 10. maja, srečanje vseh partizanskih kurirjev. Proslave se bo udeležil tudi Tržaški partizanski pevski zbor, ki bo imel ob 19. uri koncert. Vodstvo zbora noziva vse pevce, naj bodo ob omenjeni uri zanesljivo na odru.
Danes, 10. maja, ob 20.30 bo v prostorih športnega krožka «Kras» v Zgoniku srečanje na temo «Rerefen-dum in Slovenci». Sodelovali bodo Stojan Spetič, Vladimir Rebula in dr Stane Budin.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vinogradnike s Tržaškega, da prijavijo svojo udeležbo na letošnji vinski razstavi- Poimenske prijave sprejema do 15. t.m. Kmečka zveza ter konzorcij na svojem sedežu v Križu št. 61 Jutri, 11. t.m., bo ob 19.15 v Slovenskem kulturnem klubu gospa Majda Musek iz Ljubljane predavala o «Temeljih človeške ljubezni».
Izleti
V četrtek, 23. maja organizira zveza borcev iz Boljunca izlet na Bazo 20. Vpisovanja pri Lavri Kofol v mlekarni v Boljuncu.
Odhod avtobusa iz Boljunca ob 5.30.
Slovensko planinsko društvo priredi 19. maja izlet na Blegoš za planince in obisk bolnice «Franja» za turiste. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9/1 do 13. t.m. od 8.30 do 12.30.
Zveza borcev z Opčin organizira v nedeljo, 19. maja izlet v Gonars na ogled spomemka internirancem, in obisk Ogleja in Gradeža. Vpisovanje v trgovini pohištva Renar, Proseška ulica, Opčine.
Prispevki
Namesto cvetja na grob mame Angele Kopun darujeta hčerki 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Katarine iz Ricmanj, daruje Amalija Kas-telani 2.000 lir za spomenik padlim v NOV iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	počastitev spomina Angele Kopun darujejo Carla, Elda, Anica in Majda 8.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	počastitev spomina Josipa Godnika daruje Evelina Pahor 5.000 Ur za SPDT.
SOŽALJE
SPDT izreka globoko sožalje svojemu članu Ediju Godniku ob izgubi dragega očeta
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago
ANGELO KOPUN
se iskreno zahvaljujemo. Trst, 10. maja 1974
Družina in sorodstvo
PRIMORSKI DNEVNIK
PO SHODU SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH DEMOKRATIČNIH KATOLIČANOV
Podlaga zakonske skapnosli ne sme ■ v slraka in pravilnii, temveč ea zakone čislo IjaPezni
Zato bodo demokratični katolicali glasovali na referendumu NE
Kot smo že poročali, so v torek. vera v tako hudi preizkušnji, osta-zvečer slovenski in italijanski de-1 nem mirni in zaupamo v tiste te-mokratični katoličani priredili svoj i meljne osebne izbire, za katere smo zaključni predvolilni shod v mali I se odločih, v katere verjamemo in dvorani gledališča «Verdi». Po ob- za katere se nenehno zavzemamo.
Tudi glede družine smo si izbrali določen in drugačen tip zakonske skupnosti, ki ne temelji na strahu in pravilnikih, ampak na globokem zakonu ljubezni v najširšem pomenu besede. To pa predpostavlja življenje v svobodi. In Bog je ustvaril človeka svobodnega. Kdo nam daje torej pravico, da v svoji človeški nepopolnosti to svobodo kakorkoli omejujemo? In zakon, ki preprečuje zakoncema, da lahko svobodno izbirata je zakon proti božjemu načrtu, četudi prihaja iz visokih cerkvenih krogov. S tem, da odrekamo pravico do svobodne izbire, postanemo diktatorski in totalitarni, odnos, ki ga tako radi napadajo prav tisti, ki se danes zavzemajo za odpravo razporoke v Italiji. Govornik je sklenil svoje razmišljanje z lastnimi izkušnjami, ki jih vsak dan doživlja med rin kimi barakarji, ki so v vsej svoji bednosti kričeča obtožba naše narejene morale.
V dolgi diskusiji, ki je sledila, so prišli do izraza še drugi in zanimivi razlogi, zakaj pokoncilski kristjani nimajo druge izbire, kot da pri referendumu glasujejo «NE», saj sta za nasprotno fronto najbolj značilna pomanjkanje zaupanja v človeka in dokaz velike osebne negotovosti in strahu.
• Deželno odbomištvo za načrtovanje in proračun bo 16. maja priredilo v Vidmu deželno zasedanje o temi «Politika za zgodovinske centre».
Na zasedanju bodo razpravljali o raznih vprašanjih v zvezi z varstvom i nega zgodovinskih značilnosti. Uvodno poro-1 Risparmio v Trstu.
javi vesti, da napovedanega govornika Franzonija ne bo v Trst, so organizatorji računali, da bo vidno upadlo tudi število udeležencev tega večera. Vendar pa je bila dvorana povsem polna občinstva, ki je s svojo prisotnostjo hotelo poudariti svojo solidarnost s prizadetim patrom Franzonijem in istočasno izpričati svojo izbiro pri nedeljskem ljudskem glasovanju.
Najprej je Dino Nodari v imenu italijanskih demokratičnih katoličanov v Trstu pojasnil, zakaj je bilo potrebno organizirano stopiti v javnost in se odločno vključiti v predvolilni boj. «Mi predvsem čutimo potrebo po drugačni, boljši, globlji družini, ki pa jo je možno uresničevati v kvalitetno drugačni družbi. Zato pri tem referendumu ni toliko vprašanje družine, ki jo postavljamo v nevarnost ali jo rešujemo, ampak je bistvo problema korak prej in sicer v socialnem razvoju naše družbe. Polemika zaradi razporoke se zato neupravičeno vrti okrog vprašanja družine, namesto da bi upoštevala predvsem družbene razmere. Prav zato tudi drži, da s tem da branimo zakon o razporoki, branimo vse socialne dosežke v povojnem času. In jih ni malo!» Nodari je nato izrazil svojo zaskrbljenost nad težkimi disciplinskimi ukrepi, ki se jih v teh dneh poslužujejo vatikanski krogi, da bi s silo dosegli svoj namen.
«Patru Franzoniju izražamo vso svojo solidarnost, ker smo na njegovi strani. Krivica, ki ga je prizadela, je prizadela tudi nas.»
V imenu slovenskega koordinacijskega odbora je prinesel skupščini pozdrav Igor Tuta, ki je poudaril, da so tudi katoličani slovenske manjšine razumeli potrebo, da se javno opredelijo glede na referendum. «In naša zavzetost mora biti toliko večja, kolikor bolj zgrešen je bil razlog za to polemiko. Kot je bilo predvidevati, je razprava okrog razporoke postajala dnevno vse bolj neverjetna in vse bolj težka. Ponovno so prišle do izraza oblike preživelega ekskluzivizma, avtoritarizma in patriarhalizma, o-blike, ki jih je odprta, svobodna in razvijajoča se družba vedno bolj omejevala. Zato upor tem modelom iz preteklosti povezuje vse demokratične katoličane v enotnem nastopu, ne glede na določene ideološke, socialne in etnične razlike.
S tem, da branimo sodobne socialne poglede, branimo tudi bolj specifične vrednote posameznika, družine ali etnične skupnosti. In to še posebno na teh naših, tako izpostavljenih tleh, kjer imamo Slovenci in Italijani dolžnost, da živimo v miru in svobodi za napredek. Naš «NE» zato temelji na civilizaciji, na toleranci, na napredku, na jasnih političnih izbirah, na pokoncilskih vrednotah.»
Nato je oče Silvio Turazzi v kratkih besedah pojasnil, v kakšnem položaju se je znašel pater Fran-zoni in zakaj se je podredil vatikanskemu ukazu. Kar pa še ne pomeni, da se z njim strinja ali da bo spremenil svojo pot kristjana, ki verjame v svobodnega človeka.
Daljši poseg je imel laik in družinski oče Fabio Dallapè iz Franzo-nijeve verske skupnosti v Rimu.
Najprej je opozoril na nujnost, «da tudi v teh težkih časih, ko je naša
•lll•lll^tllllllltlllllllllllllllllllMllllllllllllllllTl■llllllllllMlllllllmrtll|||||||||||||||||||llt||||||||||||||||||||l|||||||
OBČINA REPENTABOR
POKRAJINA TRST
čilo bo podal podpredsednik deželnega sveta De Carli.
Deželni odbornik Mauro o prispevku za namestitev depuracijskih naprav
V	Gorici je bilo včeraj srečanje med predstavniki obrtnikov in deželnim odbornikom za obrt in zadružništvo Maurom. Na sestanku so govorili predvsem o depuracijskih napravah, ki jih je treba namestiti v pralnicah in čistilnicah. Obrtniki so zahtevali, naj bi deželna uprava prispevala za delno kritje stroškov za namestitev teh naprav. Odbornik Mauro je zagotovil, da se bo zavzel za to vprašanje in ga iznesel deželnemu odboru. Dejal je, da je pripravljen predložiti zakon, ki bi predvideval finančni prispevek za namestitev depuracijskih naprav, ki so zelo pomembne za boj proti onesnaženju.
Novi prostori Tržaške hranilnice
V	Ul. L. Stock štev. 3 bodo drevi ob 18. uri izročili predstavnikom Tržaške hranilnice (Cassa di Risparmio) nove prostore za agencijo štev. 9 omenjenega zavoda. Medtem se nadaljuje gradnja novega poslopja hranilnice v Istrski ulici, kjer bo nameščen elektronski center, strokovnjaki pa dokončujejo načrte za temeljivo obnovo giav-
sedeža banke, v Ul. Cassa di
REFERENDUM POPOLARE
per T abrogazione della legge 1° dicembre 1970, n. 898
Volete che sia abrogata la legge 1° dicembre 1970, ru 898, “Disciplina dei casi di scioglimento del matrimonio,,?
SI
Sttilllill

iiiirp
UN
IKjÉll
IsViiiìiinnìnìlìi?


II1ISIII!



iltll
Razpis javnega natečaja na osnovi listin za mesto uradnika v občinskem tajništvu.
Razpisan je javni natečaj na osnovi listin za u”adniško mesto v občinskem tajništvu (izvršilna služba, par. 160) pod pogoji, ki jih predvideva veljavni pravilnik or-ganika osebja in veljavni občinski in pokrajinski zakonik.
Mestu je dodeljeno:
a)	začetna plača po parametru 160, lir 1.488.000 letno, s sledečim napredovanjem: povišek 20% in 17,50% po 4. oziroma 10. letu delovne dobe v začetni plači m z dveletnimi poviški 2,50% v neomejeni meri;
b)	trinajsti mesec;
c)	posebna dopolnilna doklada v višini, ki jo predvideva zakon (letos lir 460.800 letno);
č) morebitna družinska doklada, v meri, ki jo določa zakon. Kandidati mo"ajo predstaviti ali odposlati občinskemu tajništvu prošnjo, na kolkovanem papirju za 500 lir, do vključno 12. ure dne 6.6.1974. Kandidat mora v prošnji pod svojo odgovornostjo izjaviti sledeče:
1.	Priimek, ime, kraj in datum rojstva ter naslov; listine ali naslov po katerem ima kandidat morebitno pravico do zvišanja meje starosti;
2.	Posest italijanskega državljanstva;
3.	Občino, v kateri je kandidat vpisan v volilne sezname ali razloge nevpisa oziroma črtanja iz seznamov;
4.	Morebitna sodna kaznovanja;
5.	Neoporečno civilno in moralno vedenje;
6.	Posest diplome nižje srednje šole;
7.	Položaj glede vojaških obveznosti;
8.	Da je zdrav in čvrst in da nima hib, ki bi lahko vplivale na po-
polno storilnost v službi.
Podpis prosilca mora overoviti notar ali občinski tajnik v občini bivanja.
Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti:
I. Izvirnik ali overovljen prepis študijske diplome, oziroma izjava, ki jo izdajo šolske o-blasti :
II. Morebitne naslove in listine, kj dajejo pravico do zvišanja starostne meje;
III.	Naslove, ki dajejo prednost pri imenovanju;
IV.	Morebitne naslove o opravljeni službi in druge naslove in listine, ki jih kandidat smatra vredno predložiti v izključno svojem interesu:
V. Pobotnico o vplačanju natečajne takse lir 1.000 pri občinskem zakladniku:
IV. Seznam, na navadnem papirju v dveh izvodih, vseh listin in naslovov, ki so priloženi prošnji; tudi seznam mora kandidat podpisati.
Občinska uprava si pridržuje pravico. da uradno poizve o moralnem in zesebnem vedenju kandidatov. Zdravstveni rekvizit se lahko ugotovi tudi z osebnim zdravstvenim pregledom.
Kandidat, ki bo zasedel mesto na prednostni lestvici bo moral predstaviti občini ,v nepreklicnem roku 30 dni od prejema obvestila, vse potrebne dokumente.
Imenovani bo moral nastopiti službo v roku 30 dni od prejema imenovanja, v nasprotnem primeru, bo proglašeno, da se je odpovedal Dokončno imenovanje je podvrženo preizkusni dobi 2 let.
Za vsakršna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na občinsko tajništvo v delovnih urah. Repentabor, 6.5.1974 Občinski tajnik:
Gerbini dr. Mario
Župan:
Mihael Guštin
V Moskvi znanstveni simpozij v okviru sporazuma s tovarno GMT
V Moskvi se je te dni zaključil prvi «znanstveni simpozij» v okviru sporazuma o industrijsko-tehničnem sodelovanju med sovjetskim ministrstvom za mehansko, energetsko in prometno industrijo in tovarno Grandi Motori iz Trsta. Zamisel o organizaciji posebnega simpozija ,se je porodila v juliju lanskega leta, ko je tovarno pri Boljuncu in nekatere druge obrate za proizvodnji dizlovih motorjev v Italiji obiskalo odposlanstvo iz Sovjetske zveze, ki ga je vodil pomočnik pristojnega ministra E.S. Matvejev. Pred kratkim je obiskalo Moskvo odposlanstvo Grandi Motori, ki ga je vodil delegirani upravitelj družbe ing. C. Rossi. Odposlanstvo se je udeležilo omenjenega simpozija ter se med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi ponovno sestalo s pomočnikom ministra E.S. Matvejevom in s člani odbora za znanost in tehniko pri ministrskem svetu ZSSR. Ob odhodu tržaškega odposlanstva so v glavnem mestu Sovjetske zveze podpisali spomenico, v kateri je med drugim določeno, da bo drugi «znanstveni simpozij» prihodnje jeseni v Trstu.
GORIŠKI DNEVNIK
DREVI SKLENITEV PROPAGANDE ZA REFERENDUM
Stranke in skupine obrazložile svojo podporo ohranitvi razporoke
Uspela okrogla miza v Mladinskem krožku ■ Danes bosta na Trgu Battisti govorila Battello in Venceslav Devetak
10. maja 1974
I OKRAJNO
SODISCE V GORICI
Z današnjim dnem se bo zaključila propaganda za ljudsko glasovanje. Zvečer ob 18.30 bo na Trgu Cesare Battisti govoril občinski svetovalec v Gorici, odvetnik Nereo Battello. Pred njim bo v slovenščini govoril prof. Venceslav Devetak. KPI je imela v teh dneh več zborovanj po vaseh. Prof. Devetak je o razlogih za ohranitev zakona o razporoki prejšnji večer govoril v Pevmi. V sredo zvečer je bila v Mladinskem krožku v Gorici okrogla miza, na kateri so Sanzin, Spetič in Tuta obrazložili, zakaj bomo v nedeljo in v ponedeljek glasovali NE. V naši pokrajini bo glasovalo 106.263 volivcev, okcli 49.000 moških in 58.000 žensk. V Gorici je 32.000 volivcev, v Tržiču 22.00Ó, v Ronkah 7.600, v Kr-minu 5.700, v Gradišču 4.400, v Doberdobu 930 (479 moških in 451 žensk), v Sovodnjah 1.231 (575 in 656). v števerjanu 579 (289 in 290).
Na okrogli mizi, ki jo je v sredo priredil Mladinski krožek, so spregovorili odvetnik Peter Sanzin, časnikar Stojan Spetič in zastopnik odbora demokratičnih katoličanov Igor Tuta.
Sanzin je s pravnimi argumenti, predvsem pa z globokim poznavanjem zakona o razporoki, izpodbil grobe laži, ki jih širijo nasprotniki razporoke, kot naprimer laž, da bi razporoka bila «avtomatična» (zanjo je potrebno, upoštevajoč počasnost italijanskega sodstva, najmanj 10-13 let, od sodne ločitve do izreka razporoke). Tudi ni res, da bi zakon Fortuna ne ščitil šibkejšega zakonca. Nasprotno je prvič italijanska zakonodaja tako strogo predvidela zaščito materialnega značaja (ljubezni zakon ne more vsiljevati, kjer je ni) tako za «šibkejšega zakonca», kot za otroke.
Stojan Spetič je obravnaval v svojem posegu, nato pa še v diskusiji, socialne aspekte družine v italijanski družbi. Poudaril je, da je razporoka le končna sankcija razkroja družine, za to pa je marsikdaj krivo pomanjkanje resnih družbenih in gospodarskih reform, ki vzbujajo v družinah napetost in krize. Draga stanovanja, draginja nasploh, pomanjkanje vrtcev in zdravstvenega sistema, izgon ženske in produktivnega dela... to so «rakaste rane» italijanske družine, ne pa razporoka. Res pa je, da se razporoki hinavsko protivijo tiste sile, ki se že več let upirajo delavcem in naprednim silam, ker ne marajo izvajati reform. Od milanskega pokola 1969 do danes skuša reakcija ustvariti nov blok desničarskih sil. Zanje je tudi referendum taka priložnost.
Igor Tuta je izpričal stališče kristjana, ki meni, da je nerazvez-Ijivost zakrament, ki so ga dolžni ščititi verniki s svojim življenjem, ne pa družba s prisilo in avtoritarizmom. Omenil je politično ozadje tega spopada in dejal, da referendum škodi tudi ugledu cerkve, ki se spet zapira v hierarhijo in avtoriteto. «Cerkev smo mi vsi», je dejal, zato nas bolijo sankcije proti uglednim kristjanom, kot je don Franzoni in toliko drugih. Cerkveni «vrh» v rimski kuriji je dokazal s svojimi ukrepi, da nima več argumentov, razen prisile in srednjeveških inkvizicijskih sistemov.
Videm ogomu zaradi molka RAI-TV o shodu veteranov
V Vidmu so se hudo razburili, ker sta televizija in radio v svojih oddajah tako skopo odmerila čas za poročanje o 47. shodu vojnih veteranov, alpincev. Demokristjanski poslanci so vprašali ministra za telekomunikacije, naj pojasni razloge, ki so botrovali tej skoposti. S telegramom ministru Togniju ter direktorju RAI v Trstu Candussiju je svojo zagrenjenost sporočil tudi videmski župan. Povsem naravno so svoj lonček pristavili tudi fašisti, ki nikoli ne izgubijo priložnosti, da se postavljajo na stran vojske, nacionalizma itd.
Kaj je biio krivo, da sta televizija in radio tako malo, predvsem pa tako brezbarvno poročala o tem dogodka, res ni mogoče razumeti. S časnikarskega stališča je naravnost nedopustno, da sredstva javnega obveščanja ne dajejo večjega poudarka shodu 200.000 vojnih veteranov, shodu, ki je bil še posebej zanimiv za furlansko presto-lico, kjer tolikšnega števila gostov doslej še nikoli niso prešteli.
Shod veteranov pa je bil pomemben tudi zaradi zanimive izjave, ki jo je obrambni minister pred tolikšnimi poslušalci izrekel glede odnosov z Jugoslavijo in tudi glede naše narodnostne skupnosti. Kakor smo že poročali, je krajevni tisk dobesedno citiral ministrove besede o teh dveh vprašanjih, medtem ko sta jih televizija in radio povsem zamolčala.
Ali ima ta molk državnik sredstev javnega obnašanja kakršno zvezo z molkom, ki so ga taista sredstva javnega obveščanja tako dosledno spoštovala glede atentata na slovensko šolo v Trstu. Ali so vprašanje odnosov z Jugoslavijo in problemi slovenske skupnosti v Trstu res tisti razlog, ki voditeljem RAI-TV preprečuje izvajanje osnovne dolžnosti, da svojim naročnikom nudijo vsaj popolno in objektivno informacijo.
Pokrajinski zastopniki v krminski vinski kleti
Zadružno vinsko klet v Krminu so obiskali predstavniki pokrajinske u-prave, predsednik Chientarolli, odbornika Tacchinardi in Lodi ter pokrajinski svetovalec Poletto. Sprejela sta jih predsednik Dalla Pozza in ravnatelj Bidasio ter jim razkazal sodobno mehanizacijo za proizvodnjo in shranjevanje vinskega pridelka.
Predstavniki kleti so obiskovalce seznanili s svojo gospodarsko naravnanostjo ter jim dejali, da predelujejo grozdje iz Brd ter z ravninskega dela naše pokrajine, iz njega pa izdelujejo le zelo žlahtna vina.
Pokrajinskim zastopnikom so nato omenili težave, ki še preprečujejo nastanek «krminskega vinskega središča», kakor tudi ovire za izvedbo proizvodnih programov ter za uveljavitev vinske kleti na domačem in tujem trgu.
PES JE NA JAZBINAH PODRL ŽENO Z MOPEDOM
Lastnik psa bo moral plačati globo, sodne stroške in odškodnino
Goriški okrajni sodnik dr. Balani je imel včeraj dopoldne in popoldne vrsto sodnih obravnav.
Tako Je obravnaval primer 47-let-nega Slavka štekarja z Jazbin, ki se je vlekel že v peto leto. Dne 5. decembra 1970 se je peljala z mopedom mimo njegove hiše v Jazbinah Notburga Medvešček iz Vipolž št. 91. V obtožnici je rečeno, da se je zaletel vanjo Štekarjev pes in jo podrl tako, da se je ranila po obrazu in nogah, štekar in finančni stražniki iz bližnje vojašnice so so ji prihiteli na pomoč in njen zet Jožef Piciulin jo je ponoči odpe-1 Ijal v bolnišnico v Šempeter, kjerl so ji nudili prvo pomoč. Nekaj dni pozneje pa se je morala zopet vrniti za teden dni na zdravljenje v bolnišnico.
Včeraj je po dolgih letih čaka nja prišla zadeva pred sodnika, ki je zaslišal več prič in med drugimi tudi zeta Medveščkove in šte-karjevo ženo Erminijo Humar. Ta je odločno zanikala, da bi njihov pes podrl Medveščkovo, ker da je bil privezan in da je moral biti njen pes, ki jo je podrl, ko je tekel za njo. Ker pa druge priče niso potrdile njenih izjav, je sodnik Štekarja spoznal za krivega ter ga obsodil na 100 tisoč lir globe, ker je njegov pes povzročil ženi po' škodbe. ter na 15 tisoč lir kazni, ker psa ni imel privezanega. Poleg tega bo moral štekar plačati Medveščkov! odškodnino in sodne
stroške, ki jih bo določila civilna razprava; za sedaj je sodnik določil takojšnje izplačilo 200 tisoč lir na račun te odškodnine.
Civilno stranko je zastopal odv. Sorrentino, štekarja pa je branil odv. Karlo Primožič, ki bo proti razsodbi vložil tudi priziv na okrožno sodišče.
Drž. tož. dr. Ferlan, sodnik dr. Balani: zap. Magda Massi.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
priredi v nedeljo, 19. maja, prvi le-tošnji spomladanski izlet na Polda-novec. Izlet bo veljal za eno prisotnost «planinstvo in šport za vsakogar».
.   im im ittii m iti numi luni n m mi il il un un intuì n m  	immillili
NA DVAINDVAJSETI RAZPRAVI PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM
v pripovedovali kapetana Anlonina COirica
Nezanimivo soočenje Brigadini-Kovačič - Danes zaslišanje priče Napolitano v Gorici • Proces odložen na torek
Skoro poldrugi mesec se že vleče proces proti obtoženim atentata na karabinjerje pri Petovljah, zaradi česar je razumljivo, da so sodniki, odvetniki in obtoženci že utrujeni. Zato je tudi umevno, da ne bo nekaj dni razprav in sicer do torka, 14. maja.
Danes bo stranski sodnik D'Amato zaslišal v Gorici, na tukajšnjem sodišču, Claudia Napolitana iz Ulice Rabatta. Napolitano ni prišel na tržaško poroto, ker je bil na zdravljenju v goriški bolnišnici. Že pred dnevi so določili, da bo sodnik D’Amato prišel v Gorico, da bi ga zaslišal, Napolitana so o tem obvestili, včeraj med razpravo pa je predsednik dr. Corsi dobil brzojavko, v katerem Napolitano javlja, da ne more zaradi bolezni priti na sodišče. Odvetnik Battello je protestiral in dejal, da je v sredo popoldne srečal na goriškem korzu Napolitana. Predsednik dr. Corsi je Obupali so. Kristjani pa niso obu- ! zato ukazal, da pričo pripeljejo pali in bodo zato glasovali «NE».	* danes v policijskem spremstvu na
mimHiimiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiimiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiuiiuiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiia
MED VČERAJŠNJO ENODNEVNO STAVKO
goriško sodnijo.
Včeraj je bil skoro dve uri in pol na zaslišanju kapetan karabinjerjev Antonio Chirico. Vprašanja sta mu postavljala odvetnika Pedroni in Battello, ob koncu pa je po prvem vprašanju odv. Gomirata prišlo do prerekanja in predsednik je razpravo prekinil.
Kapetan Chirico je dejal, da je priča Walter Di Biaggio povedal vse kar je znal, ne da bi ga kdo kaj vprašal ali prisilil. Svoje izjave je potrdil tudi nekaj dni po aretaciji šesterice in je njemu oseo-no dejal, da je z izpovedjo napravil svojo dolžnost, za kar mu ni žai. Major karabinjerjev Rossi iz Milana, ki je bil dodeljen začasno skupini preiskovalcev v Gorici, je prišel v našo deželo, da bi ugotovil, če so obstajale podobnosti med a-tentatom pri Petovljah in podobnimi političnimi atentati v drugih krajih severne Italije. Karabinjerji so preiskali vsa skladišča razstreliva v deželi in tudi drugod ter ugotovili,
• Tržaška občina je objavila poletni čas odprtja pokopališča pri Sv. Ani, ki bo stopil v veljavo s 1. junijem. Ob delavnikih bo pokopališče odprto od 7. do 12. ure in od 14. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa neprekinjeno od 7. do 20. ure. Kdor ima posebno dovoljenje, da pride z vozilom na posebni parkirni prostor (starejši ljudje in bolniki), bodo lahko to storili ob delavnikih od 18. ure dalje, ob nedeljah in praznikih pa od 12. ure dalje. Ta umik bo v veljavi do 31. avgusta.
POPRAVEK
V včerajšnjem «Pismu uredništvu» se je vrinila neljuba pomota. Stavek bi se moral glasiti: V ta namen so tudi boljunskl, in ne boljunški, fantje...
Gradbeni delavci so opozorili na številna odprta vprašanja
Z izboljšanjem delovnih razmer zagotoviti večji dotok novih delavcev - Tehnološki razvoj prinaša tudi negativne pojave
Gradbeni delavci goriške pokrajine, včlanjeni v FIX, so včeraj ves dan stavkali, da bi opozorili gradbenike, s katerimi so se pred dnevi pogajali o pokrajinski dopolnilni pogodbi, naj čimprej odgovorijo na sindikalne zahteve. Poleg tega je bila včerajšnja stavka priprava na splošno vsedržavno stavko, ki so jo sindikati proglasili 17. maja. Stavkajoči so sestavili dolgo avtomobilsko kolono ter obšli vse glavne goriške ceste. Na čelu kolone so prek zvočnikov opozarjali občane na svoje zahteve in na potrebo boja proti nevarnemu dviganju fašističnih glav. Stavkajoči so na avtomobile pritrdile lepake, na katere so napisali svoje zahteve. O teh zahtevah je bil govor na sestanku med gospodarji in sindikalisti. Predstavniki enotnega sindikata so izrazili zaskrbljenost, ker se vedno manj delavcev zaposluje v gradbeništvu, ter so predlagali ukrepe, ki naj zajezijo ta pojav. S tem v zvezi so zahtevali izvajanje sporazumov. ki sta jih obe strani podpisali glede delovnih razmer, delovnega časa in ukrepov, ki naj poskrbijo za zdravje in varnost zidarjev in drugih gradbenih delavcev. Sindikati zahtevajo zboljšanje delovne pogodbe, tako da se bodo zvišali prejemki in da bodo v skladu z naraščanjem draginje. Gospodarji naj se na vsedržavni ravni borijo za ureditev odprtih vprašani kot so zajamčena višina letnih prejemkov, ureditev vprašanj dopolnilne blagajne, vajenstva, o-stvelih delavcev itd. Pritisniti je treba na vlado in deželo, da iz-
vede zakon o stanovanjski izgradnji ter se prične z izgradnimi naložbami v javne zgradbe. Delavci nadalje zahtevajo stanovanja z nizkimi najemninami.
Stavkovno gibanje grabenih delavcev ima velik pomen, ker so zidarji eden izmed nosilnih stebrov vsega našega gospodarstva. Če je gradbena dejavnost utečena, potem se ugodne posledice s tega sektorja prenašajo tudi na druge. Zaradi sindikalnih sporov in tudi zaradi gospodarske krize, ki je najbolj občutna predvsem na javnem sektorju, prihaja v zidarski dejavnosti do zastojev, posledice pa se prenašajo na vse ostale dejavnosti.
O vseh teh vprašanjih so pred dnevi govorili na deželnem srečanju gradbenih delavcev naše dežele v Gorici. Udeleženci tega srečanja so ugotovili, da poslednji tehnološki razvoj v gradbeništvu odpravlja tradicionalne obrtniške dejavnosti. Razvoj na tem sektorju je privedel do novih gradbenih prijemov, zlasti pa do nastanka številnih novih podjetij. Prišlo je do razdeljenosti kategorije in do povečane kršitve socialnih zakonov, delovnih pogodb, do nenadzorovanega pojava lažnih obrtniških podjetij in do nastajanja skupin delavcev, ki opravljajo akordno delo ter prevzemajo dela na dražbah. Takšne oblike dela pospešujejo špekulacije velikih gradbenih podjetij ter hkrati omogočajo utaje prispevkov, ki so jih gospodarji dolžni plačevati zavarovanim in socialnim zavodom-
Na goriškem shodu so zastopniki
da nikjer ne manjka razstrelivo. Pregledali so vse avtomobile vrste fiat 1100 videmske registracije, vendar niso našli nobenega vozila, posebno ne rdeče barve, ki bi bilo v. bližini Petovelj v dneh pred a-tentatom. Preiskava se je nadaljevala do pred nekaj meseci. Prav tako niso našli avtomobila simca 100 tridentinske registracije. Kapetan Chirico je tudi dejal, da je Di Biaggio sam navedel švicarski kraj Petrinate in da je on poslal karabinjerje na to sled. Pri tem pa moramo povedati, da je Di Biaggio na sodišču to zanikal. Dejal je, da ni nikdar bil v Švici in da sploh ni vedel za kraj, ki se imenuje Petrinate, dokler mu niso tega povedali karabinjerji. Branilci so s kapetanom Chiricom obširno razpravljali o Petrinatu s pomočjo zemljevida in fotografij in ob tej priliki je kap. Chirico prebral poročilo, za katerega ni nihče vedel. Tudi predsednik sodišča je prvič slišal o tem poročilu, ki se je morda izgubilo v kupu dokumentov ki so jih preiskovalci zbrali o tem procesu. Chirico je tudi povedal, da so mu podatke o razstrelivu skladišču gradbenega podjetja posredovali funkcionarji švicarske policije iz Chiassa. S tem odgovo rom se je rešil obtožbe, da je lažno poročal o položaju v skladiščih v Petrinatu. Tožbo zaradi krivega poročanja so namreč prejšnji teden vložili proti njemu vsi obtoženci. Poročilo o ogledu Petrinata je sestavil major Farro, ki ga bodo sodniki zaslišali v torek. Prav tako bodo spet zaslišali izvedenca za razstreliva Di Preteja, ker je kap. Chirico povedal nekaj novih stvari v zvezi z razstrelivi.
Odv. Battello je nato vprašal karabinjerskega častnika če so med preiskavo proučili vse možnosti atentatu, kot npr. da je Petovlje na manjšinskem ozemlju in blizu vojaških naprav. Javni tožilec se je skliceval na vojaško tajnost, zaradi česar vprašanja niso sprejeli. Vseeno pa je kap. Chirico odgovoril, da so bili preiskovalci mnenja, da so atentatorji izbrali Petovlje za atentat, ker je ta kraj v samoti. Kap. Chirico je tudi potrdil, da ni nobenemu časnikarju izdal izsledkov preiskav in niti namigoval. Di Biaggio se mu je v zaporu smilil, ker ni imel denarja za cigarete, zaradi česar mu je nekajkrat dal manjše vsote denarja, prav tako kot drugim zapornikom. To je delal iz človekoljubja, brez zahrbtnih namenov. Badina pa je kot soudeleženega v atentatu prvi omenil obtoženi Budicin na zaslišanju v Vidmu zadnje dni novembra 1972.
Pred njegovim zaslišanjem je bilo soočenje med pričama Mariom Brigadinijem in Carlom Kovačičem. Slednji je namreč dejal, da mu je Brigadini povedal precej podrobnosti o pripravah na atentat. Kovačič je na včerajšnji razpravi ponovil vse, kar je bil že povedal in ni niti malo odstopil od svojih prvotnih izjav. S karabinjerji je sodeloval, ker so poskrbeli ,da so njegovega sinčka poslali v vrtec ON MI, v času, ko je bil on v zaporu (devet mesecev), prijateljica Maria Zagaglia, mati otroka, pa je morala na delo. K Brigadiniju je šel Namesto cvetja na grob pokojnega ' takoj po prihodu iz zapora, v mar Ludvika Marušiča daruje sekcija AN , Cu 1973, kjer je imel pri njem shra Pl s Peči družini pokojnega 30.000 lir injen svoj stari avto.
gradbenih delavcev ugotovili, da je takšno stanje krivo za naraščanje delovnih ritmov in torej za naraščanje poškodb in smrtnih nesreč, ki jih je največ ravno v gradbeništvu.
K besedi se je priglasil tudi predsednik INPS, Edo Sfiligoj, dolgoletni voditelj goriških gradbenikov, ki je k sektorskim vprašanjem dodal nekaj osnovnih tem, ki označujejo naš danes, kot so družbene reforme, referendum, enotnost delovnih ljudi, protifašizem ter spor okoli pokrajinske dopolnilne delovne pogodbe.
O vseh vprašanjih, ki so bila v žarišču tega shoda, bodo razpravljali na sestanku deželnega značaja, na katerega bodo povabili sindikate, zadruge, krajevne ustanove, politične sile, varstvene ustanove itd.
Okrogla miza o draginji
Na trgovinski zbornici bo v torek, 21. maja, okrogla miza, ki jo sklicuje gc-riška občina. O težavah potrošnikov zaradi draginje bodo govorili odbornik Fantini, predsednik industrijcev Caselgrandi, direktor zveze trgovcev Scarano ter sindikalist Zuliani.
Prispevki
Druga fotografska nagrada
Silvio Medeot, član Circolo Fotografico Isontino, je na vsedržavnem fotografskem tekmovanju, ki je bilo od 1. do 5. maja v Padovi, zasedel drugo mesto s svojo barvno fotografijo. Natečaj z naslovom «Rože, vrtovi in živali» so priredili v okviru praznika rož na mednarodnem sejmu v Padovi.
timiiiiimimiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMti
Po goriških vaseh od 1. maja dalje plapolajo rdeče zastave na mlajih. Na slild mlaj na Palkišču
Zdravniško potrdilo za bolne volivce
Županstvo opozarja vse volivce, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri glasovanju za referendum, da lahko dvignejo zdravniška potrdila na zdravstvenem uradu, Ul. Mazzini 7. Urad bo odprt v soboto od 16. do 19. ure, v nedeljo od 6 do 22. ure ter v ponedeljek od 7. do 14. ure. Za vse informacije ; e treba zavrteti telefonsko številko 52-51.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—21.30 «La governante». T. Ferro in A. Belli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
COIiSC 17.00—21.30 «La stangata». P. Newman in R. Redford. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-21.30 «El topo». Barvni film režiserja Alexan-dra Jodorowskega. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30—21.3^ «De Sad« 2000». P. Miller in S. Nordal. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom .
CENTRALE 17.00-21.30 «UFO... anien-tare S.H.A.D.O. stop, uccidere Stra-kher». Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «La ragazzi-na». Barvni film
EXCELSIOR 16.00-22.00 «UFO». Barv-ni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Wangyu l'imbattibile». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Kraljica za 1000 dni», angleški barvni film ob 18,00 in 20.00.
SVOBODA «Bele rože za črno sestro», mehiški barvni film ob 18.00 in 20.00
DESKLE «Vesele zgodbe», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
RENČE Prosto,
PRVAČJNA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Erica Ive, Francesca Giannattasio.
SMRTI: 73-letna gospodinja Maria Pirš, vd. Srebemič.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je d*-žurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. ma ja, tel. 73328.
KOPRSKA DELEGACIJA NA OBISKU V FERRARI
Zupan Costa Radames: Za nas ni nobenih dilem
Podpis listine o prijateljstvu in sodelovanju ■ Obsodba fašistično-iredentističnih provokacij - Besede Mira Kocjana - Kmalu bosta mesti prešli h konkretnejšemu sodelovanju
Stiki med Ferraro v Italiji in koprsko občino so stari že nekaj let. čeprav doslej še ni prišlo do posebno tesnega sodelovanja, pa kaže, da bo odslej drugače. Pred dnevi je namreč Ferraro obiskala delegacija koprske občine, ki jo je vodil predsednik občinske skupščine prejšnjega sklica, Miro Kocjan, da bi dokončno podpisali dokumente o prijateljstvu in sodelovanju. Ferrarska delegacija je o-biskala Koper že v mesecu marcu in takrat so se tudi domenili za
povratni obisk, do katerega pa je, zaradi žaljivih in nesramnih zahtev italijanskih iredentistov do nekaterih delov jugoslovanskega ozemlja, prišlo šele pred dnevi.
V slavnostno okrašeni dvorani starinskega dvorca sred; mesta, sta oba govornika, predsednik koprske občinske skupščine Miro Ko-čjan in ferrarski župan Costa Radames, poudarila, da izpadi fašističnih hujskačev nikakor ne smejo skaliti odnosov med dvema narodoma.
se v Italiji, zlasti pa na Tržaškem, pojavljajo v različnih oblikah in ki so skoraj redno naperjeni proti slovenski manjšini v Italiji. Prebivalci Emihe-Romagne, rdeče province, kot ji tudi pravijo, nedvomno obsojajo ravnanje italijanskih oblasti, zlasti pa znane note o ozemeljskih zahtevah. Prav gotovo je njihovo prizadevanje za poglabljanje stikov med koprsko in ferrarsko občino del naporov naprednih sil. ki se borijo za mir in dobre in prijateljske stike.
aiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
FILATELIJA
«Nikoli več» Emilije Perko
V	zadnjih dvet tednih smo slavili ali se vsaj spomnili vrste pomembnih dogodkov, ki so povezani z antifašistično borbo pri nas. Tako smo se 23. aprila spomnili 52 žrtev nacifašizma v Ul. Ghega, dva dni pozneje je bila 29. obletnica vstaje v Italiji, sledilo je nato veličastno slavje prvega maja, mednarodnega praznika dela. To slavje je bilo letos še posebno slovesno in občuteno, kajti bilo je odgovor na fašistične provokacije, na atentat na slovensko šolo in na Al-miranteje grožnje. Na vseh teh naših svečanostih so se videvali tudi napisi ah slišali vzkliki «Nikoli več fašizma!». In ob tem vzkliku smo se spomnili tržaške rojakinje filatelistke, ki je eni svojih zbirk dala naslov «Nikoli več!»
Je to prav gotovo programska zbirka, ki je prinesla filatelistih zelo veliko zadoščenj, najprej kot antifašistki pri zbiranju tega redkega bogastva, nato pa na raznih domačih in tujih razstavah, na katerih je sodelovala. Eno teh priznanj je celo zlata kolajna, ki jo je lani novembra dobila v Beogradu
V	mislih imamo Emilijo Perko, ki je s to svojo zbirko sodelovala že na številnih filatelističnih prireditvah programskega značaja. Zbirka «Nikoli več» vsebuje pisma iz koncentracijskih taborišč. Prvič je Emilija Perko sodelovala s to zbirko že 1958. leta na razstavi, ki jo je društvo «L. Košir» priredilo v Trstu. Na tej razstavi je dobila diplomo. Diplomo je dobila tudi 1985. leta za razstavo iste zbirke v Idriji. Dve leti pozneje se je z zbirko z istim naslovom udeležila razstave v Zagrebu in dobila diplomo ter posrebreno medaljo. Naslednjega leta, 1968 je prav tako dobila diplomo in srebrno medaljo za svoja «Pisma iz taborišč» na razstavi v Pulju, končno, kot smo že povedali, je na lanskoletni razstavi v Beogradu dobila najvišje priznanje, zlato medaljo. Na tej razstavi, ki jo je organizirala zveza filatelistov Srbije, je bilo prisotnih 22 filatelistov,
Filatelistka Emilija Perko je sodelovala tudi na številnih drugih razstavah z drugimi zbirkami, kot na primer z zbirko «Predfilateli-stična pisma», «Stare države», «Predfilatelistična pisma iz Trsta in Italije» itd. in dobila celo vrsto priznanj, diplom, srebnrh in bronastih medalj. Razen v Trstu, kjer je sodelovala na šestih prireditvah, ter razen na prireditvah v že omenjenih mestih, je sodelovala še v Gorici, Sisku, Rimu, Firencah, v Benetkah, Pordenonu, Riccioneju,
— Za nas, socialiste in komuniste ter vso ostalo napredno javnost v Italiji, ni nobenih dilem: meje so dokončne in tako kot je Koper mesto, ki leži v Jugoslaviji, je Ferrara v Italiji, je dejal Costa Radames. v svojem govoru. Izrazil je še prepričanje, da bodo napredne sile v Italiji, čeprav se le te v zadnjem obdobju srečujejo s številnimi gospodarskimi in družbenimi problemi, znale dokazati zmoto vseh tistih, ki tako ali drugače rovarijo in lovijo v kalnem. Fašizem je napravil veliko zla tako jugoslovanskim kot italijanskemu narodu in njegove grozote še dolgo ne bodo pozabljene. Nekaj iztirjencev vsekakor ne more zaustaviti kolesa napredka, ne more porušiti mostu, ki je bi! v povojnih letih zgrajen med Jugoslavijo in Italijo.
Stiki med koprsko in ferrarsko občino so stari že nekaj let. vendar doslej še ni prišlo do konkretnejšega sodelovanja. Sporazumi o prijateljstvu in sodelovanju pa predvidevajo vrsto stikov na najrazličnejših področjih, od industrije do pomorstva in kmetijstva, ki je na ferrarskem območju tako kot v vsej deželi Emilia-Romagna zelo močno razvito. Že konec maja ah v p~vi polovici julija se bodo v Kopru sešli urbanisti obeh mest. V obeh mestih se namreč srečujejo s podobnimi problemi, z ohranjanjem starega in obenem iskanjem novih urbanističnih in arhitektonskih rešitev. Sploh pa ima Ferrara staro gradbeno in arhitekturno tradicijo, saj sodi med prva načrtno urbanizirana mesta v Evropi. Pa tudi sicer je še vrsta drugih možnosti sodelovanja, predvsem glede pomorskega gospodarstva, saj živi Koper že danes za jutrišnji dan, kot je duhovito pripomnil koprski p~ed-sednik Miro Kocjan.
Skratka, stike med obema prijateljskima mestoma in njunimi prebivalci, naf bi razvijali in poglabljali navzlic vsem ekscesom, ki
■iitiiiiuiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Jasna Poljana bo zaščitena
Nacionalni park ruske kulture — posestvo velikega pisatelja Leva Nkolajeviča Toistoja v Jasni Poljani — ki ga je še nedolgo tega ogrožal nagli razvoj industrije na tem področju, bo zdaj zaščiten. Načrt zaščite Jasne Poljane, kjer je pisatelj preživel največji del svojega živi en ja, so izdelali na osnovi tako imenovanega harmoničnega razvoja industrije in narave. Projekt s0 izdelali pod vodstvom prof. Valentina Nje-sterova v edinem kibernetičnem laboratoriju žive narave na svetu sploh. Uredili so ga v okviru moskovske Akademije za kmetijstvo.
•Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiniiimi,ninniti,....nun.............................un..................................................................
| FILMSKE REVIJE IN KNJIGE |
Vsebina aprilske številke «Posilit» 158
Aprilska številka francoske filmske revije «Positi}» (štev. 158) je zelo pomembna. Njena največja zanimivost se nam zdi v tem, da se končno (in dokončno) revija otrese enega svojih največjih predsodkov: «historičnega» preziranja Alfreda Hitchcocka. Neinformiranemu bralcu je treba povedati, da je to eden izmed tistih režiserjev, ki so bili med najpogostejšimi povodi za polemike med «Positifom» in drugo filmsko revijo «Cahiers du ciné-ma», ki je tega režiserja zelo cenila (obratno pa je bil Huston zastava «Positifa» proti «Cahier-som»), To stanje je trajalo do danes, čeprav so medtem «Cahiers» prešli od apolitičnosti k dogmatični obliki marksizma in se tako požvižgali na vse avtorje, ki so jih prej ljubili. Tu pa tam smo že brali v «Positifu» pozitivno omembno kakega starega režiserjevega filma, Legrand je npr. nekje mimogrede pozitivno namignil na neki stari Hitchcockov film, ko pa je šlo za oceno zadnjega «Frenzyja», ga je ocenil negativno; v tem se je torej revija ravnala tako, kot očita včasih drugim revijam za ostale režiserje. Po kratki pozitivni o-membi «Frenzyja» v nekem Bour-getovem članku o ameriških veteranih, je v tej novi številki revija nudila obširen ^prostor analizi filma, ki jo je pripravil Jean-Frangois Tarnoivski in katera prehaja od analize posameznih (dejansko najlepših) prizorov filma k teorizaciji filmske mizansce-ne. Ta analiza nas še toliko bolj zadovoljuje, ker smo se pač tuoi mi precej zmotili v poprečni oceni Hitchcockovega filma. Dela tega režiserja, ki je nedvomno med največjimi mojstri v zgodovini filma, smo pač že pogosto na prvi poglei premalo cenili (tako tudi prejšnji «Topaz»), polagoma pa smo se zavedali njihove vrednosti.
To pa ni edina zanimivost številke, ki je s povišanjem cene vendar prešla k lepši, barvni platnici, tokrat posvečeni risbi Federica Fellinija. Felliniju je posvečen ves začetni del revije, ki vsebuje nekaj režiserjevih risb po lastnih sanjah, prevod intervjuja Valeria Rive in recenzijo filma «Amarcord» Lorenza Codellija.
A PROPOS DU N” 155 DE POSITT
Francoska filmska revija «Positif- začenja s številko 155 januarja 1974 novo serijo. Po finančni krizi prejšnjega založnika Erica Losfelda, ki ga oblasti sabotirajo zaradi erotičnih publikacij, je revija prešla švicarskemu založniku stripov Kesselrinau, menjala je format, ki je postal večji, tako da je kljub majhni redukciji strani vsebina se bogatejša. Revija je vedno bogato ilustrirana, zaadi večjega formata se zdi se privlačnejša. Deloma se je spremenila «estava uredniškega odbora, vendar so odpadla le imena tistih, ki ze vec casa dejansko niso sodelovali, dodali pa so nekaj mlajših zvestih sodelavcev. Poleg uredniškega odbora navajajo se promocniski odbor In dopisnike (iz Italije sta to Tržačan Lorenzo Codelli in Goffredo Fofi, ki je bil v uredništvu, dokler je stanoval v Parizu).
Številka 155 je posvečena v glavnem trem režiserjem: Billyju Wilderju (intervju Michela Cimenta in recenzija Oliviera Ey-quema), Francescu Rosiju (spet Cimentov intervju in recenzija Frederica Vitouxa) ter Robertu Altmanu (esej Roberta Benayouna). Zuzana Myriam Pick piše zanimivo poročilo o čilskem filmu pod Allendejevo vlado. Codelli poroča o filmskih dnevih v Benetkah.
Recenzije so posvečene filmom Johna Hustona, Martina Ritta, Martina Scorsesea, Marca Leta, Mika Leigha, Pierra Granier-Deferra, Yvesa Boisseta, Richarda A. Colle, krajše ocene pa se mnogim drugim filmom. Posebna rubrika obvešča o novostih med filmskimi knjigami; opozarjamo predvsem na zanimivo recenzijo Jacquesa Segonda ki iz kritike posebni fimski številki revije
« Revue d'Esthétique » razvija pravi teoretski esej. Nov naslov revije - Positif » je ; 58, rue de Malte, Paris-Xi0.
(Primorski Dnernik)
Après trois mols d’absence des kios-ques — une absence due aux difficultés financières de l’éditeur Jean-Jacques Pau-vert — la revue Positif reparait, chea Kesserling.
Au sommalre de cotte revue, dont les problèmes n'ont pas modifié les a priori sur le cinéma, deux importantes études sont consacrées à Avanti, de Billy Wilder, et à Lucky Luciano, de Francesco Rosi (Michel Ciment s'est entretenu avec ces deux cinéastes) ; Robert Benayoun parie, d'autre part, de Robert Altman. Et Zuzana Myriam Pick étudie le cinéma chilien « sous le «igne de l’Unité populaire ».
* Positif (janvier 1974), n° 155, 7,50 F.
(Le Monde)
La confrontation de ces deux textes re-latifs à la reparution de Positif noue permei de faire une instructive analyse de documenta. Le premier est tiré du quoti-dien Primorski Dnevnik (19-1-74) et, sans connaissance de la iangue slovène, nous pouvons tout de mème vérifier la précision du commentaire. On y parie d'Eric Losfeld et de ses ennuis financiers, de l’obligation dans laquelle II s'est trouvé de se sabor-der à la suite des amendes que lui a values la publicatlon de livrea érotiques. On note aussi que- l’édlteur Kesselring a reprie la publication de la revue, que le
format s'est agrandl. Suit un commentaire long et précis sur le contenu du numéro et la variété des textes ainsi que l'adresse où l’on peut se procurer Positif. Ce genre d'articles, flatteur pour nous, se retrouve cn Suède, au Crésil ou au Japon avec la méme précision, le mème intérét pour tout travail sur le cinéma.
Le second document, signé Martin Even. est extrait du" Monde (28-12-73), l’un des meilleurs journaux internationaux — com-ne l'on sait — mais où le cinéma fut toujours traitó en parent pauvre. Une Information tronquée qui escamote les vérita-b!es raisons de l’interruption de Positif (poursuites de la justice contro son anc.-sn éditeur), une erreur grossière qui attribue à Jean-Jacques Pauvert ce qui revient à Eric Losfeld, une orthographe défaillante pour notre nouvel éditeur et une volontó manifeste de détourner les lecteurs de l'achat de Positif, car II n'y a rien de pire, n'est-co pas, que les a priori, surtout lorsqu'on se garde bien de les définir (et cela serait difficile, car quels a priori recouvrent la confrontation de la comédle selon Billy Wilder, de l’analyse politique de Francesco Rosi et du cinéma chilien de l’Unité Populaire?). Il faudrait que le grand quotidien du Rond-Point des Champs-Elysées créé par Pierre Lazareff et repris par Henri Smadja s'informe avec plus de rigueur, réfléchisse sano a priori, oe livre à moins de malveillance calculée. Nous nous verrions sinon dans l'obligation d'opprendre le slovène afin de recueillir sur le cinéma les renseignements adé-c;uats. En attendant, nous continuerons à lire Le Monde jusqu’à la lie. Quand l'Even est tiré, il faut le boire.
Drugi del je posvečen trem mladim in obetajočim ameriškim režiserjem:	Jamesu B. Harrisu,
Stanu Dmgotiju in Jimu McBridu.
Richard Marienstras piše o dveh filmskih verzijah Shakespearovega «Kralja Lear a», ki sta ju režirala sovjetski režiser Gri-gorij Kozincev in Anglež Peter Brook. Louis Seguin pa poroča o festivalu v Pesaru, kjer se revija otrese drugega historičnega predsodka, proti režiserju Jean-Marie Straubu; dodatni Codellijev polemični zapis pa se nam zdi prepovršen.
V rubriki «Encyclopedie permanente du cinématographe», ki je tokrat posvečena vsakovrstnim polemikam, objavlja «Positif» v izvirniku našo recenzijo za prvo številko nove serije «Positifa», kot primer točnosti v informaciji, za razliko od netočnosti pariškega «Le Monda». Reviji se prisrčno zahvaljujemo za pohvalo, številka se kot običajno zaključuje z recenzijami različnih filmov, predvsem Schaffnerjevega «Papil-lona» (nepričakovano dobra ocena) in Gaalovega «Holt videk».
«Ekran» 111-112
Slatinska filmska revija «E-kran» (Dalmatinova 4/11, Ljubljana) je prišla do številke 111-112, ki se začenja s prevodom zanimivega članka «Vtisnjeni čas», ki ga je napisal sovjetski režiser Tarkovski. Sledi poročilo urednika Denisa Poniža o tednu novega sovjetskega filma.
Del revije je posvečen «odmevom» na puljski festival, ki vsebujejo razgovor z režiserjem Predragem Golubovičem in prevode ocen festivala v tujih revijah «E-kran» (poljski), «Film o doba» in «Cinéma 73». Sledi zelo zanimiv esej Tarasa Kermaunerja o Klopčičevem «Cvetju v jeseni», ki se sprašuje «Ali ne bi veljalo zapisati: kakor je našo deželo nekaj let zasegal črni val (Slovence o-ziroma slovenski film manj kot Srbe, še zmerom nimamo dovolj objektivnega, kritičnega, moškega odnosa do samih sebe, strah nas je, da bi si brutalno pogledali v oči), tako zdaj z razvezanimi jadri plovemo v rožnati?» in zaključuje «CVETJE je in bo obveljalo za lep m uspešen slovenski film. Prav je, da delamo tudi take filme. Zagrabila pa bi me tesnoba, če bi delali samo ali predvsem take filme. Z lepoto filmske harmonije in literarne tradicionalne iluzije pač ne bomo premagali — ali zabrisali — nekaterih nelepotnih karakteristik sveta, v katerem živim(o).»
Sledijo poročila s festivalov v Banjaluki, Nišu, Pesaru, v 0-berhausnu (športni festival) in v Teheranu ter zapisek Jožeta Pogačnika. Vladimir Memon piše o problemu civilizacije v nekaterih novejših filmih Gideon Bachmann pa o afriškem in o arabskem filmu. Po intervjuju Clauda Chabro-la in Ponižem oceni Grabnarjeve «Televizijske drame» piše Svetozar Guberinič o perspektivah mladega filma na neuradnem Cannesu. Številka se zaključuje z recenzijami raznih filmov.
SERGIJ GRMEK
Horoskop
Revija «Positif» je, kot je razvidno iz fotokopije, ponatisnila obe recenziji, ki sta ju v zvezi z njeno 1. številko objavila naš dnevnik in «Le Monde». Prispevek Primorskega dnevnika ocenjuje, za razliko od onega v «Le
Monde», za boljšega in informativno točnejšega
<HIHIIIIlimHW9gli,i,li,,tlllllll,IIHIIIIIIIIIIIIIIIIII,Wlllllllllllinilllllllllltllllill>lllllllllllinillllltlllllllllllll,lll,illliyimllWlllllllllinilllllllllllllllllllllllllllll>lll>l
mu branju.
STRELEC (od 21. 11. do 20. 12.) Ne naložite si novih odgovornosti in ne delajte tega, kar se od vas ne zahteva. Šli boste na potovanje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) S pretirano neodločnostjo bi znali škodovati uspehu nekega posla. Vzorno razumevanje z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne vztrajajte na uresničitvi nekega načrta, ker bi to koristilo samo vašim nasprotnikom.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Uspeh vašega znanca vam bo v spodbudo. S svojim hladnim vedenjem boste povzročili bolečino osebi ki vas ljubi.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) U-godne okoliščine za sklepanje novih zvez. Skrivnost ohranite zase. Glede zdravja nobenih novosti.
BIK (od 21. 4. do 21. 5.) Bodite zelo previdni in ne zaupajte svojih načrtov. Uresničili boste vse čustvene želje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Vaš optimizem je neutemeljen, imeli boste kaj opraviti z resnimi nasprotniki. Bodite realistični.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne podcenjujte svojih sposobnosti. Novi prijatelji vam bodo zagotovili uspeh.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Naučite se objektivno ocenjevati probleme. Ne kritizirajte družinskega člana, katerega občutljivost poznate.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekdo bo opozoril vaše predstojnike na sposobnosti, ki jih imate. Deležni boste vsega razumevanja.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Preden se lotite nekega tveganega posla, prej premislite. S svojim nastopom boste odpravili nezaupanje.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 20. 11.) Prejeli boste več zanimivih poslovnih ponudb. Posvetite večer dobre-
0b zaključnih nastopih šole Glasbene matice
Mladim ljudem so pri njihovem študiju in oblikovanju njihove o-sebnosti v veliko oporo nastopi v javnosti. Poseben pomen pa imajo za mladega glasbenika.
Vsi glasbeno pedagoški zavodi imajo zato v svojem programu tudi javne nastope dijakov, ki ob zaključku šolskega leta predstavljajo nekak obračun celotnega delovanja.
V ta okvir spadajo tudi zaključne akademije šole Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu pa tudi javni nastopi gojencev v Gorici in v krajih kjer ima Glasbena matica svoje podružnice. Ti nastopi so v okviru slovenskega kulturno - prosvetnega delovanja zelo pomembni ker posredujejo javnosti doslej še vse premalo poudarjeno vzgojno delo na področju glasbe,
Prva letošnja akademija glas-
bene šole — jutri, 11. maja, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma — bo predstavila ob sodelovanju orkestra Glasbene matice vrsto solistov. Najprej bo kvartet blokflavt v sestavi Erika Slama, Nives Košuta, Marija Moreale in Riccardo Pergolis. zaigral Hainichenov Koncert v G-duru. Znani Haydnov klavirski koncert v D-duru bo izvedla pianistka Tea Košuta. Pri obeh skladbah bo ob dirigentskem pultu Janko Ban. V drugem delu pa bomo slišali najprej Stamitzov koncert v F-duru za klarinet s solistom Silvijem Pibrovcem in za zaključek še Mozartov koncert v G-duru za violino, ki ga bo zaigral Črtomir šiškovič. Drugi del akademije bo dirigiral prof. Oskar Kjuder.
Spored 11. zaključne akademije v sredo, 15. maja. obsega poleg solističnih točk (klavir, violina, kitara) in pihalnega tria nastop dijakov Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra, ki se bodo predstavili s solopetjem in naslednjimi instrumenti: trobenta, rog in trio klarinetov.
Pri tretji zaključni akademiji 22. maja bodo izvajali dijaki glasbena dela za naslednje instrumente: klavir, violončelo, klarinet in trobento. Poleg solistov se bosta predstavila dva komorna ansambla: Trio za blokjlavto, flavto in violončelo (bassb -continuo), ki bo izvajal Quantzovo Sonato in klavirski trio, ki bo predstavil dva stavka Beethovnovega tria v D-duru.
Četrta zaključna akademija 29. maja je namenjena izključno gojencem oddelka za harmoniko. S pestrim sporedom bodo nastopili solisti in trije harmonikarski ansambli.
Dijaki in profesorji šole Glasbene matice so v priprave za zaključne akademije in za ostale glasbene nastope vložili vse svoje sile z željo, da bi se naše občinstvo, ki mu je pri srcu mladina, odzvalo in s svojo prisotnostjo nagradilo' naše mlade glasbenike in jim dalo vzpodbudo za nadaljnje delo.
K zaključnim prireditvam šole Glasbene matice iskreno vabimo še posebej DIJAKE, STARŠE in vse ABONENTE koncertnih prireditev Glasbene matice. Vstop k vsem prireditvam je prost.
Bajkalsko jezero in turizem
Od Irkutska je Bajkalsko jezero oddaljeno le 70 km. V začetku aprila je še prekrito z debelo ledeno skorjo in snegom. Od tod naziv «sivi, stari Bajkal» za jezero, do katerega čiste vode se dolgo pride samo tako, da izvrtaš v led luknjo. Zdaj o njem govore, da ga bo Irkutsk odstopil tujemu turizmu. Kako neki? Saj je, kljub svoji lepoti in privlačnosti, tako kot domačemu še bolj tujemu turizmu kaj malo dostopen. Veliko jezero je namreč domala brez hotelov.
Priložnost, da bi se bolj povezal z zunanjim svetom, je Bajkal izgubil že pred petnajstimi leti. Takrat je bivši sovjetski ministr-sKi predsednik Nikita Hruščov povabil v goste nekdanjega ameriškega predsednika Dwighta Ein-senhowerja in mu, kot posebno presenečenje, pripravil počitek — ob Bajkalskem jezeru.
V veliki naglici so pripravili vse za njegov sprejem in bivanje. Asfaltirali so cesto od Irkutska do jezera, posebej zanj pa so ob jeze, u postavili -vilo. Lahko si je predstaviti, kakšno reklamo bi bil spričo tega lahko doživel Bajkal na ameriški televiziji in v časnikih. Na žalost je priložnost padla v vodo zaradi vohunskega poleta U—2 nad sovjetskim ozemljem. Nikita Hruščov je odpovedal udeležbo na pariški konferenci «velike četverice», obenem pa tudi gostoljubje Einsenhowerju.
Nato je nastopilo obdobje prepirov okrog ohranitve čiste vode v Bajkalu. Na obali jezera so pred desetletjem zgradili kombinat za proizvodnjo celuloze. Ljudje ne pomnijo, da bi bilo kdaj napisanega kaj bolj slabega od tega, kar so o tem kombinatu poročali časniki. Kombinat je s svojimi odpadnimi vodami zastrupljal jezersko vodo. Danes priznavajo, da je bila l.ampanja prenapihnjena, ker ima tovarna najsodobnejše filtre in je bila zato histerija strahu neumestna.
Predstavniki oblasti v Irkutsku so nedolgo tega povedali, da so jim Japonci ponudili gradnjo cele vrste hotelov ob jezeru. Zdaj to ponudbo preučujejo. Sicer pa tega Irkutsk sam ne more reševati brez dovoljenja vlade in mnenj U"banistov, seizmologov, znanstvenikov.
Danes ima jezero samo en hotel z 260 ležišči. To je seveda kot nič spričo dejstva, da je samo jezero dolgo 600 km, njegove obale pa nad trikrat več.

21.
C. GALE
V. HERCEG
PETEK, 10. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 — 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost Prva pomoč
12.55	Raziskovalna šola
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
15.30	— 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Risanka
17.45	Program za mladino Pustolovščine v Rdečem morju
18.10 Bodočnost se začenja danes
18.45	Poljudna znanost
Veliki poveljniki iz druge svetovne vojne: Harris.
Z Arthurjem Harrisom se zaključuje prva serija prikazov, ki jih je ta oddaja posvetila važnim oziroma najbolj znanim poveljnikom v drugi svetovni vojni. Vsaka od teh osebnosti je bila obravnavana v dveh oddajah. V onih, ki so že bile na programu, je bil govor o maršalu žukovu, feldmar-šalu Rommlu, generalu Eisenhowerju. Harrisovo ime, v primerjavi z drugimi, pa nas ne spominja na nobeno od slavnih bitk ali na kak velik dogodek. To je vsekakor v zvezi s Harrisovim bolj vase zaprtim in trdim značajem, pa tudi z dejstvom, da je njegovo ,ime povezano z bombardiranji, ki so jih angleške letalske sile opravile v zadnji svetovni vojni zlasti v primeru, ko so napadale nemška industrijska središča. Cena teh napadov je namreč bila zelo draga tako v pogledu človeških žrtev kakor tudi letal, ki so bila uničena.
19.15	Italijanske kronike
20.00	DNEVNIK
20.40	Tribuna referenduma Poziv volivcem
21.45	Na vrsti je klasična, lahka in pop glasba
22.30	DNEVNIK Vremenska napoved
DRUGI KANAL
18.45	Športni dnevnik
19.00	K mizi ob 19. uri
20.00	Ob 20.00 uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Simfonični koncert
21.50	NOVI ZDRAVNIKI Alternativa — film
Eden od zdravnikov ustanove, ki jo vodi dr. Craig, doktor Stuart se pred sodiščem mora zagovarjati zaradi smrti neke ga pacienta. Odvetnik Speiser omenjenega zdravnika, specialista za kirurgijo srca, silovito napada, očitajoč mu ozi roma obtožujoč ga, da se je lotil zelo drznega posega, ne da bi se o tem prej posvetoval z vodjo klinike. Vtem pa pride do prekinitve procesa zaradi nenadnega Speiserjevega nerazpoloženja. Gre za resno krizo srca. Na splošno prese čenje vsega osebja v ustanovi, ki jo vodi Craig, izrazi od vetnik željo, da bi ga sprejeli prav na njihovo kliniko, proti kateri je na sodišču tako srdito grmel. Pri pregledu izra zijo zdravniki mnenje, da je neogiben kirurški poseg. Speiser zahteva, da ga operira Stuart. Morda zaradi tega, ker ga v resnici spoštuje in ceni. Ob posegu zdravnik ugotovi, da je pacientovo stanje izredno resno, tako resna, da je Stuart primoran uporabiti umetno srce, v pričakovanju, da bi našel kakega darovalca za presaditev. Skratka, Stuart je ponovno primoran sprejeti odločitev, ki je polna odgovornosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.50, 14.10, 15.45 Šola
Smer in proga, Razvoj človeka, Obiskali smo, Sodobna tehnika, TV vrtec, Ilegalni Zagreb, Ali ste vedeli, Sol, Prve hrvaške knjige. Angleščina
17.35	Veseli tobogan: Sladki vrh — II. del 18.10 Obzornik
18.25	Etnomuzikologija: Spoznavajmo afriško glasbo
V eni oddaji, seveda, ni mogoče spoznati celotne afriške glasbene tradicije, zato so se njeni avtorji omejili na gansko folkloro - inštrumente, glasbo in plese. Afriško glasbo nam skušajo predstaviti ne kot primitivno in zaostalo, kot jo mnogi označujejo, temveč kot razgibano in zanimivo glasbo z dolgo tradicijo. V oddaji se seznanimo z glavnimi afriškimi inštrumenti - ropotuljami, zvončki in bobni, z melodiko in plesi ganskega ljudstva.
18.50	Atletika
Teki na kratke proge
19.15	Pet minut za boljši jezik
O novih prevzetih besedah v slovenskem knjižnem jeziku
19.45	Risanka
20.00	DNEVNIK
70.25	Tedenski gospodarski komentar
20.45	DNEVI VINA IN VRTNIC - celovečerni film
Režija: Blake Edwards. V glavnih vlogah: Jack Lemmon. Lee Remick, Charles Bickford, Jack Klugman.
Jack Lemmon igra poslovnega moža, ki se v stalnem stiku z uglednimi strankami in partnerji zaradi družbenih obveznosti vse bolj vdaja pijači. Na neki taki zasebni zabavi spozna svojo bodočo ženo. Zakon ni najbolj srečen. Vse bolj pije — postane pravi alkoholik, ki se mora zdraviti. Tudi žena začne pod njegovim vplivom piti. Medtem ko on najde dovolj moči za zdravljenje, ona tega ne zmore — zato gresta narazen.
22.40	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanka za otroke
20.15	DNEVNIK
20.35	«Sod amontilada» — film 21.05 «Sto belih strani» — film
21.55	NAŠI ZBORI — zbor iz Dutovelj
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Sodobni slov. skladatelji; 19.00 Pripovedniki naše dežele; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.45 Plesna glasba.
TRST
7.30 Deželne kronike; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba;
15.45	Delavci in kmetje — iz zgodovine osvoboditve dežele; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30 17.30, 19.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Barok v glasbi; 9.30 Minghettijev show;
10.45	Prijateljica Vanna, nasveti in glasba; 12.00 Glasba po željah; 16.15 Poskočnice; 16.40 Italijanski zbori; 17.00 Tops - pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni koktail; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Naši zbori; 20.00 Prijeten večer ob glasbi; 21.30 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.12 Gospodarsko - sindikalni program; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Najboljše med najboljšimi; 12.10 Lahka glasba; 13.23 Varietejski program; 16.00 Sončnica; 17.05 Plošča za poletje; 17.40 Spored za mladino; 18.00 Skladbe za kitaro; 19.50 Sopranistka Renata Tebaldi; 20.40 Tribuna referenduma; 22.00 Ponovno na sporedu z Mino.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta G. Morandi in A. Bottazzi; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Koncert opernih arij; 9.35 Nadaljevanka; 9.50 Plošča za poletje; 10.45 Na vaši strani;
13.00	Hit Parade; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Kulturni program; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Lahka glasba.
III. PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Šola:
10.00	Haendlove skladbe; 11.40 Komorna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Dirigent Toscanini;
16.00	Renesančna glasba; 17.25 Enotni razred; 18.00 V diskoteki; 19.15 Večerni koncert; 21.30 «Helm» enodejanka.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00
19.30	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Jugoslovanska narodna glasba; 11.20 Z nami doma in na poti;
12.10	Veliki zabavni orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Mladinski zbor RTV Ljubljana; 14.30 Poslušalci čestitajo;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Iz komornih skladb A. Weingerla; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 «Kozmetično ogledalo»; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, o-troci! ; 19.15 Z ansamblom Dorka Škoberneta; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT
10. maja 1974
PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
V kolesarskem kriteriju Proseško Primorje popravilo
zmagal Italijan P. Poloni
Danec Kaerlin osvojil 1. mesto v «Teku prijateljstva»
LJUBLJANA, 9. — V okviru tekmovalnega dela, 18. pohoda «Po poteh partizanske Ljubljane» je bil M sporedu tudi kolesarski kriterij Po ljubljanskih ulicah. Dirke so se udeležili povratniki z mednarodne amaterske dirke Alpe-Adria, z izjemo Avstrijcev ter kolesarjev puljskega Siporexa, Premočno je po tečkah zmagal predstavnik italijanskega kluba «Tonon» Pietro Poloni, ki si je zagotovil tri izmed petih sprintov na sporedu.
Pred tekmovanjem članov pa se pomerili pionirji. Nastopilo je skoraj štiristo mladih kolesarjev, ki so se borili na 1400 metrov dolgi Progi, medtem ko so člani nastopali na 25.200 km dolgi poti.
« * #
V okviru prireditve «Po poteh partizanske Ljubljane» je bil v Ljubljani mednarodni tek «Tek prijateljstva». Nastopile so ekipe iz 37 jugoslovanskih in tujih mest. Zmagal je Kaerlin iz Kopehhagna, Pred Penkavo iz Prage in Svetom iz Celja.
* * *
Za letošnjo množično športno -družbeno-politično manifestacijo «8. pohod po poteh partizanske Ljubljane» se je prijavilo doslej rekordno število 44.890 tekmovalcev.
ODBOJKA
V 2. ZVEZNI LIGI
Presenetljiva zmaga Izole v Mariboru
Primorska predstavnika v 2. zvezni odbojkarski ligi sta v 20. kolu razveselila svoje privržence z zmagama, posebno pa s prikazano igro. Žal so bili privrženci Izole prikrajšani za užitek saj je obalni ligaš igral v gosteh in so tako prišli na svoj račun le gledalci v Kanalu, ki so bili priča zelo dobri predstavi.
Salonit je igral doma z Interple-tom z Brčkega, ki velja za boljše moštvo v tej ligi. Pot do točk je bila naporna in dolga, saj so se gostje izkazali z odlično igro v polju. V vrstah domačinov se je odlikoval vedno boljši Tušar, ki je bil često deležen aplavzov vseh prisotnih.
Pravi podvig pa so napravili i-gralci Izole v Mariboru kjer so vsi pričakovali deseto zaporedno zmago domačinov. Izolčani so že na začetku povedli in vodili v setih z rezultatom 2:0. Mariborčani so prevzeli iniciativo šele v tretjem setu, ki so ga tudi suvereno odločili v svojo korist. Več pa niso zmogli, saj si obalni odbojkarji niso dovolili, da bi se jim izmuznila lepa in pomembna zmaga.
Kamnik tone vedno nižje in mu grozi izpad iz lige. V Osijeku je bil v nedeljo brez možnosti saj so bili novi prvaki premočan nasprotnik. Fužinar pa je v preteklem kolu prišel do točk brez borbe ker je zadnjeuvrščena Zenica ostala doma in predala srečanje.
V predzadnjem kolu oba naša predstavnika gostujeta. Izola gre v Brčko kjer jo čaka domači Inter-plet. Prednost je na strani domačinov. Toda tudi Izola ni brez možnosti kar se je pokazalo že v Mariboru. Salonit pa potuje v Zenico. Domačini, ki se poslavljajo od lige znajo biti zelo nevarni. Kljub vsemu pa so v Kanalu optimisti in računajo na nov nar točk.
Ostali slovenski predstavniki imajo dokaj različno delo. Pomembno bitko bo bil doma Kamnik s splitsko Mladostjo saj mu samo zmaga daje možnost, da bi se morda obdržal v ligi. Fužinar igra v Borovu. Zmaga mu po vsej verjetnosti zagotavlja drugo mesto. Pot do zmage pa bo po vsej verjetnosti zelo težka saj bi si domačini z zmago povečali možnosti za obstoj v ligi. Maribor pa potuje v Osijek kjer pa se novi prvak zagotovo ne bo pustil pre-senetiti.
Rezuitati slovenskih predstavnikov:
Salonit - Interplet 3:2 (9:15, 15:6, 15:9, 11:15, 15:11)
Maribor - Izola 1:3 (10:15, 9:15, 15:4, 13:15)
Izola - Željezničar 0:3 b.b. Željezničar - Kamnik 3:0 Fužinar - Kamnik 3:0 Vrstni red:
Željezničar 32, Fužinar, Karlovac 28, Maribor 26, Interplet, Salonit 22, Izola 20, Čajavec 18, Mladost 16, Kamnik 14, Borovo 12, Zenica 2.
E. Hvalica
HOKEJ NA LEDU
Jugoslovanska hokejska zveza je letošnjo (pri rezultatu 2:2) prekinjeno prvoligaško tekmo Olimpija — Jesenice registrirala s 5:0 v korist Olimpije, ki je tako postala letošnji jugoslovanski državni prvak.
NOGOMET
V tekmi 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige Vojvodina — Zagreb, ki so jo morali v nedeljo zaradi slabega vremena odgoditi, so včeraj dosegli neodločen izid brez golov.
svojo uvrstitev na lestvici
Vesna ostaja še vedno naša najvišje uvrščena enajsterica
NARAŠČAJNIKI
Skupina A
V	nedeljo je bilo odigrano predzadnje kolo naraščajniškega prvenstva. Tekma Breg — Cremcaffè ni bila odigrana. Opicina Super-caffè in CGS sta si matematično zagotovila prestop v finale.
Izidi: Union —- Triestina B 0:3, Cremcaffè — Breg n. o., Libertas Sv. Marko — CGS 1:2, Libertas Rocol — Opicina Supercaffè 0:4.
Prihodnje kolo: Opicina Super-caffè — Libertas Sv. Marko, CGS— Cremcaffè, Breg — Union, Triestina B — Libertas Rocol.
Lestvica: Triestina B 25, Opicina Supercaffè 18, CGS 16, Union 12, Breg 11, Libertas Rocol 9, Cremcaffè 6, Libertas Sv. Marko 3.
Skupina B
Proseško Primorje se je v zadnjih tekmah dobro izkazalo in osvojilo nekaj točk, s katerimi je izboljšalo svoj položaj na lestvici.
V	tej skupini sta finalista Gia-rizzole in Zaule. Položaj Primorja in Gaje na lestvici pa ni zadovoljiv, saj zasedata zadnja mesta.
iiuiiimiiiimuiiiiiiiiiiuiiiiiiiimmuiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiuiuiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiii
ATLETIKA
NIZJES0LSK0 PRVENSTVO
K me c in Antonij e va osvojila tretje mesto
Nekatere naše šole se finalnega nastopa niso udeležile
Končano je atletsko prvenstvo za nižješolce. V sredo se je zbralo na stadionu na Kolonji kakih 230 atletov, ki so izšli iz štirih predtekmovanj, na katerih je skupno starta-lo 1.120 dijakov. Kot smo že omenili je bilo slovensko predstavništvo na teh tekmovanjih zadovoljivo le za nekatere šole. Na včerajšnjem finalnem delu se predstavniki open-šole «S. Kosovel» in dolinske šole «Simon Gregorčič» niso niti predstavili na startu. Slovenski u-pi so sloneli na skakalcu v daljino Davidu Krmcu, ki pa ni bil sposoben ponoviti dobrega vtisa iz kvalifikacij. Krmec je tokrat skakal nekoliko manj, dhUgi,(Pa nekoliko več, zato je ta slovenski atlet obstal na tretjem, mestu. Lepo pa je presenetila)! Sonja Antoni-v sprintu. Že v polfinalu je popravila svoj osebni rekord na 8”, v finalu pa je celo močno ogrožala drugo mesto «superfavoritinji» Pierobonovi in osebni rekord je potisnila še do 8”3. Na progi 60 m čez ovire je Sandi Bigaton v polfinalu tekel tehnično dobro in se zanesljivo u-vrstil v finale s četrtim najboljšim časom. Finale je bil znatno močnejši od predvidenega. Bigaton je na koncu zgubil pravi ritem in zgrešil korake. Zadovoljiti se je tako moral s šestim mestom, čas 10”5 pa je bil še vedno dober. Do petega mesta je prišla Rossana Macaroli v skoku v višino. Kot mnoge druge je preskočila 125 cm. Žal, se je razočaranje ponovilo tudi na progi 800 m, kjer sta startali dve slovenski atletinji z dokaj dobrimi časi iz kvalifikacij. Obe sta se uvrstili na zadnji mesti. Napredovala ni v metu krogle niti Irena Tavčar.
Rezultati, kjer so nastopali slovenski atleti:
Skok v daljino moški:
1.	Devita	(Benco) 5,14	m
3.	David	Krmec (Ciril	-	Metod)
4,68 m
800 m ženske:
Coretti (Bergamas) 2'28”8 Grgič Neva (Ciril - Metod) 3' Alma Gruden (Levstik) 3'33"4 Skok v višino ženske:
Dapretto (Stuparich) 143 cm Rossana Macaroli (Ciril - Metod) 125 cm
9.	Jelana	štefanči (Gregorčič)
120 cm
60 m zapreke:
1.	Minka	(Sauro) 9’'7
1.
10.
11.
1.
5.
6. Sandi Bigaton (Ciril - Metod) 10”5
60 m ženske
1. Bubnič (Stuparich) 8”1 3. Sonja Antoni (Gruden) 8”3 Krogla ženske:
1. Perčič (Caprin) 9 m 92 9. Irena Tavčar (Gruden) 8 m 04 Štafeta 4X100 m ženske:
1. Stuparich 53”7
10.	Gruden 59”4
V	skupni lestvici je tako v ženski kot v moški konkurenci osvojila prvo mesto šola Sauro iz Milj. V ženski konkurenci je bil Gruden 11., Ciril - Metod 14., Gregorčič 17 in Levstik 19.
V	ženski konkurenci, kjer je slovenske šole predstavljal samo Ciril - Metod, je bila za to šolo ekip-
B. K.‘
na uvrstitev;!^, mesto.
KOŠARKA
Košarkarji v 2. slovenski ligi — zapad so odigrali tekme drugega kola, ki niso postregle z nobenim presenečenjem. V središču zanimanja sta bili tekmi v Tolminu in Kobaridu pa čeprav so tudi ostala srečanja imela svoj mik.
Rezultati:
Salonit — Cerknica	67:57
AET Tolmin — Grosist	62:43
Gorenja vas —- Kladivar 45:50 TIK Kobarid — Idrija	77:69
Pivka — Kras Sežana	70:88
Lestvica:
Kras, Salonit in Kladivar 4, Idrija, AET, Cerknica in TIK 2, Grosist, Pivka in Gorenja vas 0.
Jutri bo na sporedu več zanimivih srečanj. Najbolj privlačno bo verjetno srečanje v Sežani med domačini in Salonitom. Prednost je na strani domačinov vendar pa tudi Salonit ni brez možnosti.
Pari sobotnega kola: Cerknica — AET Tolmin, Kras — Salonit, I-drija — Pivka, Kladivar — TIK
Kobarid, Grosist — Gorenja vas.
* * *
Drugo kolo imajo za sabo tudi mladinci. Najtesnejši izid je bil dosežen v Tolminu, kjer so za samo tri koše razlike zmagali mladinci Grosista.
Rezultati:
AET Tolmin — Grosist	51:54
TIK Kobarid - Idrija	64:41
Salonit — Fructal	70.64
Cerkno — Kladivar	91:87
E. Hvalica
Izidi: Edera — Giarizzole 0:0, Zaule — Primorje 1:1, S. Giovanni — Esperia Sv. Alojzij 0:1.
Prihodnje kolo: Gaja — S. Giovanni, Esperia Sv. Alojzij — Zaule, Primorje — Edera; Giarizzole bodo počivale.
Lestvica: Giarizzole 19, Zaule 12, S. Giovanni in Edera 10, Primorje in Esperia Sv. Alojzij 8, Gaja 5.
Skupina C
Medtem ko manjkajo Vesni le tri srečanja do zaključka prvenstva, so si naši fantje že matematično zagotovili prestop v finale. V nedeljo je Vesna počivala. Za drugega finalista je še vedno odprt boj med Inter SS in Rosandro, ki imata enako število točk, vendar Inter SS je odigral tekmo manj. Zato lahko sklepamo, da bo nedeljsko srečanje med Vesno in Rosandro zelo napeto.
Izidi: Inter SS — Ponziana n. o., Stock — Domio 0:0, Rosandra — De Macori 0:1.
Prihodnje kolo: Vesna — Rosandra, De Macori — Stock, Domio — Inter SS; De Macori počiva.
Lestvica: Vesna 17, Inter SS in Rosandra 12, Ponziana in Stock 9, De Macori 6, Domio 5.
Skupina D
Triestina A nastopa izven konkurence, zato je boj za prestop v finale omejen na Fortitudo, Mugge-sano in Libertas iz Trsta, ki je v krizi in ima zato manjše možnosti.
Izidi: Triestina A — Libertas Trst 2:0, Tergeste — Fortitudo 0:2, Mug-gesana — Roianese 2:0.
Prihodnje kolo: Costalunga — Muggesana, Roianese — Tergeste, Fortitudo — Triestina A; Libertas Trst počiva.
Lestvica: Triestina A 18, Fortitudo 15, Muggesana in Libertas Trst 13, Roianese 5, Costalunga 4, Tergeste 2.
MLADINCI
Izidi: Muggesana — Edera 2:1, Inter SS — CGS n. o., Libertas Rocol — Libertas Trst 2:0, Giarizzole — De Macori 2:2, Cremcaffè — Costalunga 1:1.
Prihodnje kolo: Costalunga — Giarizzole, De Macori — Libertas Rocol, Libertas Trst — Inter SS, CGS — Muggesana, Edera — Cremcaffè.
Lestvica: Costalunga 17, CGS 15, Giarizzole 14, Libertas Rocol 13, Muggesana in Edera 10, Libertas Trst m De Macori 8, Crecaffè 5, Inter SS, 1-
ZAČETNIKI
Najmlajši Brežani nadaljujejo i dolgo serijo negativnih izidov. Zaradi slabega vremena sta bili odigrani samo dve tekmi.
Izidi: CGS — Opicina Supercaffè 1:1, Libertas Rocol — Breg 5:0, Esperia Pio XH — Soncini 1:1.
Prihodnje kolo: Tergeste — Esperia Pio XII, Soncini — Rosandra, Breg — CGS, Giarizzole — Cremcaffè, Muggesana — Ponziana, Fortitudo — Libertas Rocol, Opicina Supercaffè — Zaule.
Lestvica: Esperia Pio XH 38, Giarizzole 35, Soncini 33, Tergeste 26, Libertas Rocol 25, Opicina Supercaffè 19, Rosandra 17, Ponziana 16, Fortitudo 15, Zaule 14, CGS in Muggesana 12, Breg 9, Cremcaffè 6 točk.
Jolo
KOLESARSTVO
FOGGIA, 9. — Danec Ole Ritter je zmagal v današnji etapi kolesarske dirke po Apuliji in zasedel tudi prvo mesto na skupni lestvici. Med dirko je prišlo do vrste padcev, v katerih se je najhuje poškodoval Davide Gazzola, katerega so prepeljali v bolnišnico.
NOGOMET
MONTEVIDEO, 9. - V prijateljski nogometni tekmi je Urugvaj, ki bo nastopal na svetovnem nogometnem prvenstvu, premagal reprezentanco Irske z 2:0.
VARŠAVA, 9. — Z remijem proti Poljski z 2:2 se je Vzhodna Nemčija uvrstila v finale evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance «under 23». V finalu bodo Nemci igrali z Madžarsko.
MADRID, 9. — V tekmi za dodelitev devetega do šestnajstega mesta na evropskem prvenstvu v hokeju na travi je Italija premagala Jugoslavijo z 2:0.
* * *
MILAN, 9. — Prireditelji letošnje kolesarske dirke po Italiji so sporočili, da bo imel «Giro» ob koncu še zaključno tekmovanje po ulicah Milana, kar bo predstavljalo popolno novost.
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
V obeh prvodivizijskih ligah naše ekipe na visokih mestih
Bor (pri moških) in Sokol (pri ženskah) prva na lestvici Odlično sta uvrščena med dekleti tudi Bor in Sloga
1. DIVIZIJA ČLANI
Zmagovita pot odbojkarjev Bora se neprekinjeno nadaljuje. Za nasprotnike pomeni velik podvig, če Tržačanom odvzamejo vsaj set. Tako je bilo tudi v petnajstem kolu, ko je dosegel to delno zmago tudi Libertas iz Turjaka. Vsekakor pa je treba pripomniti, da so «plavi» odigrali to pot eno svojih slabših tekem in niso stopili na igrišče v najboljši postavi. K popolnemu u-spehu je pripomogel tudi goriški Dom, ki je v Vidmu odpravil po ne preveč blesteči igri slabi PAV Dormisch. Tri kola pred koncem imajo Goričani več kot odlične možnosti za osvojitev odličnega petega mesta na končni lestvici, saj jih čaka poleg srečanja z Borom še neposredni obračun s tekmecema za to mesto Torriano in Libertasom iz Turjaka. Bor ima po petnajstih tekmah še vedno za petami Auroro iz Remanzacca, ki zaostaja samo za dve točki. Set razlika pa je v korist Bora in tudi v primeru zma-
ge nasprotnikov, v kar	dvomimo,
bodo «plavi» gotovi in	zasluženi
končni zmagovalci.	
IZIDI 15. KOLA:	
Bor - Libertas Turjak	3:1
Torriana - Noncello	3:1
PAV Dormisch - Dom	1:3
ARC Linea - Aurora	1:3
ASFJR - Il Pozzo	0:3
LESTVICA
Bor	15	15	0	45	4	30
Aurora	14	13	1	39	13	26
Noncello	14	9	5 32	24	18
ARC Linea	15	8	7 32	29	16
Lib. Turjak	15	7	8 31	32	14
Torriana	15	7	8 28	30	14
Dom	15	7	8	28	31	14
Il Pozzo	15	4	11 20	38	8
ASFJR	15	3	12	17	40	6
PAV Dormisch 15	1	14 12	43	2
PARI PRIHODNJEGA KOLA ASFJR - ARC Linea Aurora - PAV Dormisch Dom - Torriana Noncello - Bor Il Pozzo - Libertas Turjak Tržačani odhajajo v goste 1
iiimiimmimiiiiimmiimiiimiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiitiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiit
PRETEKLO NEDELJO V GROJNI NA GORIŠKEM
Enaindvajset ekip nastopilo na POP ki je potekal v organizaciji RMV
Največ tekmovalcev je branilo barve ANPI iz Podgore ■ Največ točk je zbral RMV
Preteklo nedeljo je RMV pod vodstvom prof. Alda Rupla priredil v Grojni orientacijski pohod. Začetek je bil predviden ob 8.30
Vreme ni bilo prav nič prijazno: že ob odhodu je grozilo z dežjem in kasneje je to obljubo tudi izpolnilo.
Tekmovalne skupine so bile razdeljene v štiri kategorije. K tekmovanju se je prijavilo enaindvajset skupin, kar ni malo, če pomislimo na vremenske razmere in terenske pogoje. Vsaka skupina je imela ime po društvu. Društvo «Briški grič» je prispevalo tri skupine, ANPI iz Podgore ravno tako tri skupine, RMV prav tako tri, društvo «Oton Župančič» iz Štan-dreža dve skupini, SPDG dve skupini, Taborniki Dobrovo dve, Dom, Sovodnje, Kras, SPDT, «Naš prapor» z Oslavja in Dijaški dom po eno.
Proga je bila dolga 2700 m in je potekala po stezi TRIM. Prve izžrebane skupine so imele največjo srečo, ker so bile že skoro pri cilju, ko je pričelo deževati.
Na «Dvoru» je čakal vse tekmovalce zvrhan krožnik zelo okusno pripravljenih testenin.
V zgodnjem popoldnevu je bilo nagrajevanje. Pokalov je bilo veliko in je skoro vsako društvo prejelo kaj.
Tako se je zaključil letošnji POP in lahko rečemo, da je popolnoma uspel.
Rezultati:
Prva kategorija:
SPDG A 40 (pokal občine Štever-jan).
Druga kategorija:
RMV B 58 (pokal SKGZ), RMV A 53 (pokal Komjanc), SPDG B 36 (pokal Terpin), Taborniki Dobrovo B 29 (pokal Corimpex), ANPI C 24 (pokal Tonutti), Župančič A 22 (pokal VIVIEX), ANPI A 18 (pokal IRKO), ANPI B 15, Dijaški dom —7, Briški grič —8.
Tretja kategorija:
Župančič B 26 (pokal Primorski dnevnik). Naš prapor 20 (pokal Devetak), Briški grič —27 (pokal Brumai).
Četrta kategorija:
Briški grič B 62 (pokal SPZ), DOM 53 (pokal Italtrans), SPDT 52 (pokal Kersevani), Sovodnje 44 (pokal Tecnomec), Tabor 43 (pokal Dobrovo), Kras —11.
Društvo ANPI je prejelo za največjo udeležbo pokal Kmečke ban-
ke, taborniška organizacija RMV je prejela pokal SPDG za najboljši rezultat (111 točk).
Društvo Kras je prejelo plaketo Kmečke zveze za najboljši osnutek manifesta «Varujmo naravo».
Nanos
NOGOMET
NA TURNIRJU V ZDRAVSČINI
Sovodenjci so se uvrstili v finale
Na nogometnem turnirju, ki ga je v nedeljo organiziralo športno društvo iz Zdravščih^ ^th nastopili'^U-di dve slovenski ekipi in sicer Sovodnje ter Mlgdost iz Doberdoba. Poleg obeh slovenskih moštev sta igrala še Poggio in Montesanto iz Gorice.
V prvem srečanju so Sovodenjci gladko odpravili Montesanto z rezultatom 8:3 (5:2), v drugem pa so Doberdobci klonili razigranim domačinom, ki so jih premagali s 3:1.
Prihodnjo soboto se bodo za prvo mesto srečali Sovodenjci in domačini Poggia; tekma se bo pričela ob 16.30. Ob 15. uri pa bosta igrala za tretje, oziroma četrto mesto Mladost in Montesanto.
* * *
BERN, 9. — Finalno nogometno srečanje tekmovanja za pokal UE FA so anticipirali za en dan. Tot-tenham Hotspur in Feyenoord se bosta torej srečala v Londonu 21. maja.
KOLESARSTVO
BILBAO, 9. — Nizozemec Kar-stens je zmagal v 16. etapi kolesarske dirke po Španiji od Lareda do Bilbaa, medtem ko je Fuente še vedno prvi na skupni lestvici.
* * *
VILLARS SAETTE CROIX, 9. -V drugi etapi dirke po Romandiji je zmagal Nizozemec Priem.
Velik uspeh Ljuboj’evièa
Mladi jugoslovanski velemojster Ljubojevič je z zmago na tradicionalnem velemojstrskem turnirju v Las Palmasu dosegel enega največjih uspehov svoje šahovske kariere. Z eno točko naskoka pred drugim
na lestvici, je pustil za seboj nekaj renomiranih igralcev iz ožje šahovske elite, med njimi Rusa Po-lugajevskega in Šveda Larssena.
Končna lestvica: Ljubojevič 11, Beljavski in Olafsson 10, Polugajev-ski, Garcia in Larssen 9,5, Ribly in Pomar 7, Kavalek in Browne 6,5, Belon 5,5, Hartston 5, Menvielle 4 in Medina 2,5.
• O •
MOSKVA, 9. - V deseti partiji šahovskega dvoboja za svetovno prvenstvo sta se Spasski in Karpov razšla z delitvijo točk. Vodi še vedno Karpov s 3:1.
* * *
V deveti polfinalni partiji za izzivalca svetovnggfi, Šahovskega prvaka v Leningradu je Anatolij Karpov presenetil Borisa Spasske-ga že v otvoritvi. Mladi velemojster je namreč odgovarjal na otvoritvene poteze bivšega svetovnega prvaka, ki se je branil s sicilijansko obrambo, povsem enako kot v prvi partiji, ko je utrpel edini poraz v dosedanjem poteku dvoboja. Toda v 9. potezi je Karpov z varianto Le3 preokrenil potek prejšnje partije. Z lepimi kombinacijami je prišlo do otvoritve f-linije. toda pozicija Spasskega je postajala čedalje bolj pasivna, dokler ni Karpov z lepim manevrom skakača v 30. potezi prešel v napad iz daminega na kraljevo krilo. Tedaj je Spasski zgubil sleherno pobudo in ko je v 35. potezi Karpov briljantno žrtvoval kvaliteto, se je predal.
BELI: KARPOV ČRNI: SPASSKI Sicilijanska obramba (Deveta partija)
1. e4 c5, 2. Sf3 e6> 3. d4 od, 4. Sd4:, Sf6, 5. Sc3 d6, 6. Le2 Le7, 7. 0-0 0-0, 8. 14 Sc6 9. Le3 Ld7,» 10. Sb3 a5, 11. a4 Sb4, 12. Lf3 Lc6, 13. Sd4 g8, 14. Tf2 e5, 15. Sc6: bc, 16. te de, 17. Dfl Dc8, 18. h3 Šd7, 19. Lg4 h5, 20. Ld7: Dd7:, 21. Dc4 Lh4, 22. Td2 De7, 23. Tfl Tfd8, 24. Sbl Db7, 25. Kh2 Kg7, 26. c3 Sa6, 27. Te2 Tf8,’ 28. Sd2 Ld8, 29. Sf3 16, 30. Td2 Le7, 31. De6 Tad8, 32 Td8: Ld8:, 33. Tdl Sb8, 34. Lc5 Th8, 35. Td8: črni se preda.
—Sšk—
sohdni šesterki Noncella iz Pordenona. Goričani pa bodo gostili Torriano iz Gradišča, ki je eden neposrednih tekmecev za peto mesto na končni lestvici. Domovci so v preteklih nastopih pokazali solidno igro in velik napredek. Torriana res ni nepremagljiva
1. DIVIZIJA ČLANICE
SKUPINA A
Sam začetek prvenstva je bil za Slogo nekoliko nezanesljiv. V zad njih tekmah pa so varovanke trenerja Neubauerja le našle same sebe, toda bilo je prepozno, da bi osvojile kaj več kot častno tretje mesto na končni lestvici. Lam je bila Sloga celo prva v svoji skupini. Videmski PAV Dormisch je že prvi, tržaški Inter pa ima drugo mesto tudi zagotovljeno. V predzadnjem prvenstvenem nastopu je Sloga odpravila v Gorici AGI, Inter pa doma vodeči PAV Dormisch.
IZIDI 9. KOLA
Virtus - Torriana	3:1
Azzurra - Sloga	3:1
Inter - PAV Dormisch	3:1
LESTVICA
PAV Dormisch 9	7	2	24	12	14
Inter	9	6	3	22	17	12
Sloga	9	4	5	18	19	8
Torriana	9	4	5	19	19	8
Virtus	9	4	5	14	20	8
Azzurra	9	2	7	12	24	6
PARI PRIHODNJEGA 10. m ZADNJEGA KOLA Inter - Azzurra Sloga - Virtus PAV Dormisch - Torriana Lepa priložnost za Slogo, da si pribori peti par točk in s tem tretjo mesto na končni lestvici. SKUPINA B
Nadaljevanje prvenstva je le prineslo razjasnitev na vrhu lestvice, ko je dolgo časa vodila Julia po nepričakovanem spodrsljaju Sokola. Nabrežinke pa so v preostalih srečanjih le pokazale pravo moč in se tako povsem zasluženo premaknile na prvo mesto, ki ga sedaj trdno držijo. K temu jim je najprej pripomogel Bor, potem pa so tudi same drugič premagale Julio in tako so zamujeno izdatno nadoknadile. Presenečenje prvenstva pa je prav gotovo tudi mlada šesterka Bora, ki ji bo ušlo drugo mesto na lestvici samo zaradi slabše razlike v setih. Preslaba za to konkurenca pa je nedvomno ekipa Brega, ki bo končala	prvenstvo	povsem praz-
nih rok.
IZIDI 9. KOLA
Porzio - Bor	1:3
Julia - Sokol	0:3
AGI - Breg	3:1
LESTVICA
Sokol	9	8	1	24	6	15
Julia	9	6	3	22	9	12
Bor	9	6	3	17	17	12
AGI Gorica	9	4	5	14	18	8
Porzio	9	2	7	9	19	3
Breg	9	0	9	3	24	-1
PARI PRIHODNJEGA 10.
IN ZADNJEGA KOLA AGI - Julia Sokol - Porzio Breg - Bor
Sokol bo odigral zadnje kolo pred domačimi gledalci proti poprečnemu Porziu iz Vidma. Niti Julia pri AGI ne bo naletela na enakovrednega nasprotnika. V domačem derbiju pa je nesporen favorit Bor.
F. G.
V nadaljevanju košarkarskega turnirja «Casa della Lampada» v Trstu je Italsider sinoči premagal Bor s 94:48.
OBVKS1 ILO
Nadaljuje se vpisovanje za desetdnevni izlet na Durmitor, ki bo od 10. do 20. avgusta. Ker je treba rezervacijo hotela potrditi dva meseca prej, naj se vsi tisti, ki bi s» radi namestili v hotelu, vpišejo do 18. t.m. v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. Geppa 9, tel 31119. Pri vpisu morajo poravnati 20 odst. dnevnega penziona. (Dnevni penzion znaša 10.500 dinarjev). Na razpolago so tudi bungalovi. Vse informacije so na razpolago na zgoraj omenjenern naslovu.
TONE
SVETINA
Se bo zemlja srečala s kužno meglo kometa, zvezde repatice? Se bo ohladilo sonce? Ali se bodo ljudje kot kužni lišaji uničili med seboj v nenehnih vojnah? Kdo ve? Ob misli, da bo zemlja nekoč umrla, ji je bilo huje kot ob misli na lastno smrt.
Svet bo utonil v temo pozabe tako tiho in ponižno, kot je iz nje izšel. Vse se bo vrnilo v izhodišče. Tja, kjer se vse lahko začne znova ...
In potem bo zavladala grozotna tišina, kot zdaj, ko se je nebo nenadoma umirilo in je veter prenehal...
Dvignila je oči v nebo, da bi se zahvalila nedoumljivemu. Oblaki so se pretrgali. Skozi sinje žile so se zasvetile mrzle jutranje zvezde. Njene zvezde... Kako jih je bila vesela! Toda ni videla jutranjice! Po prepadih so se vlačile raztepene megle, se naglo vrtinčile in dvigale v višavo. Kmalu potem se je stena razgalila. Bila je sprana, sveža, čista in voljna.
4
Pod visokim sivim jutranjim nebom, iz katerega se je kdaj pa kdaj še usul dež, sta se Cop in Miha vzpenjala
skozi Luknjo po Bambergovi poti, ki drži po robeh zahodnega dela stene. Skrbelo ju je, kako sta Pavla in Gostiša prebila vihamo noč. Zdaj je bil peti dan, odkar sta bila v steni v kaj neprimernih razmerah.
«Veš, Miha, saj sem trmast! Mama mi je večkrat dejala, da sem večja trma kot bohinjski vol; tako trmast pa le nisem, da bi se kar priženil v steno...»
«Prav imaš, res nisi trmast kot Pavla. Ona ne odneha. V severni steni Debele peči sva se hudo sprla, ko je hotela po vsej sili preplezati izvešeno peč, tako da je trikrat odletela, šele ko jo je kamenje dodobra ogreblo in jo je vrv stisnila okoli pasu, me je spustila naprej, tam, kjer sem si jaz zamislil priti skozi skalovje in sem brez težave tudi prišel...»
«Tako je — trme smo vsi, eden malo večja, drugi pa malo manjša. Če ne bi bili, tudi plezali ne bi! Če pa ne bi plezali, ne bi prišli nikamor!»
Z roba Plamenic sta se spustila v ostenje nad Ladjo. Tja, kjer sta vedela, da se dobro vidi v zahodni raz stebra. Sprane skale so se belile, bile so fantastične v nežnih meglicah, ki jih je topel veter trgal in naglo sušil. Tu so bile sanje in prividi samo korak od resničnosti. Pokleknila sta na robu in se zazrla v globino.
Navpične skalne puščave so bile puste in prazne. Nobene sledi ni bilo o kakšnem življenju. Potem je Joža zavriskal, da so stene nekajkrat vrnile odmev. Od spodaj je vrisku odgovoril vrisk.
«Pavla, hoj, Pavla, hoj, Pavla!» je Joža nekajkrat zaukal, vesel, da stene vpijejo odmev ena drugi. «Pavla! Pavla! Pavla! Pavla!»
Pavla je spodaj veselo kriknila:
«Joža! Joža! Joža! Joža!»
Glasovi so se zlili in bilo je, kot bi stene s svojimi širokimi usti kričale:
«Pavla! Joža! Pavla! Joža!»
Vsem je odleglo. Miha je že prislonil daljnogled k očem in naznanil:
«Vidim ju! Tamle, na razu stebra!»
Z vpitjem so se kmalu sporazumeli, da sta brez hrane že en dan in da nujno potrebujeta druge plezalnike. Prijatelja sta zvezala tri vrvi in po njih spustila nahrbtnik s hrano in plezalniki.
Pavla je kmalu priplezala do pošiljke. V deževnih nočeh jima je pošla odpornost, pa zlačnila sta se, zato sta se najprej lotila hrane. Z njo je prišla vanju nova moč.
Potem je šlo laže. čeprav je stena kazala zobe, sta kmalu priplezala pod Ladjo, kjer se je njuna skalaška smer združila z gorenjsko. Ladja je izredno težaven raztežaj za spočitega plezalca, ne pa za taka dva ki ju je stena krotovičila štiri dni zapovrstjo.
Miha in Joža sta zvila vrvi in se spustila na Ladjin nos. Tu sta pričakala zmagovita brodolomca. Zadnji raztežaj sta ju varovala z vrha.
Sto osem ur je minilo, kar sta se Pavla in Gostiša odpravila v svet vertikale, in zdaj sta stala na dokaj varnih in trdnih tleh. Zmaga! Zmaga! Joža in Miha sta jima stisnila okrvavljene prste... Tu, kjer so se v eno združile njihove prvenstvene smeri, so bili vsi skupaj srečni. Vsak po svoji poti so prišli k istemu cilju.
Pavla in Gostiša nista našla besed, da bi pripovedovala, kaj vse sta doživela. Prav na kratko sta povedala, kako jima je šlo za nohte.
Čop je odpel čutarico z domačim žganjem.
«Na zdravje, Pavla, tebi in Gostiši! Na vajino in našo trmo!»
Ostra tekočina je zapekla po grlu. Pavla je bila srečna. Verjela je v iskrenost in pravo gorsko prijateljstvo, ki ne poznata ne izdaje ne zavisti. Spet ji je Joža prirastel k srcu ko takrat na špiku — vedno pride o pravem času, ko človek potrebuje pomoč, ne da bi klical... Poznala je ljudi. Malo jih je,
ki vidijo človeka v nesreči in potrebi. Vsakdo vidi predvsem sebe, drugega pa šele tedaj, ko pade nanj žarek zavisti. Bilo ji je žal, da se je Joža preveč navezal na Staneta. Saj ga je cenila, toda z njim ne bi plezala. Ni vedela, zakaj. Tudi očitala ni Jožu njegove družbe. Kdove kaj združuje ljudi in kaj jih razdvaja... Tudi tiste, ki so na videz prijatelji,..
Na robu jih je zajel silen veter, ki je razbijal valovje oblakov. Jadrali so proti jugozahodu kot osamele barke.
Šli so čez Kugyjevo polico, čez ledenik in na Kredarico. Zdaj, ko je bilo vse mimo, je Pavla hodila, kot bi se zbudila iz hudih sanj. Je to resnica ali utvara? Kdo ve...
če dolina podira mostove med ljudmi in jih mesto spremeni v neobčutljive tujce, jih gore zbližujejo, da si postanejo prijatelji .. Mnogo so že dosegh «skalaši»!
Joža, Miha in Stane so bili sedaj «vsemogočna» trojka. Dobili so naziv «Zlata naveza». Kaj vse so si obetali od njih!
Pavli se je dobro zdelo, da jim je pred nosom ona speljala novo smer	in	morali	so ji čestitati. Ni vedela,	ali
naj bi vriskala ah jokala... Mislila je že, da ne bo nikoli več videla	ne	tistih,	ki so ji pri srcu, ne onih,	ki
jih ne mara...
Na Kredarici	so	sedli	v svoj plezalni kot. Pavla	je
naročila kuhanega vina. čop je utrinjal šale. Ni mu jik zmanjkalo. Zdaj se je treba smejati na vse grlo, da se znova vrneš v svet vsakdanjosti...
«še vedno drži, Miha, kot pravijo ljudje: za kapitalnega gamsa, za veliko ribo, za lepo žensko, za težko steno je treba potrpljenja in vztrajnosti in še mnogo časa povrh!» se je odrezal Joža.
«Naj bo, čop!» ga je lopnila Pavla pa plečih. «Mislila sem, da boš dodal še ,za dobrega dedca’, pa si tako skromen, da si svojo sorto izpustil!»
(Nadaljevanje sledi)
Uredniltvo, uprava, oglaml oddelek,
TRST, Ul. Montecchi	6	PP 559 — Tel. 79 38	08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	GORICA,	Ul. 24 Maggio	1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. ,Lftnca"r°čnina Za 'nozemstvo IS.SOO lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» i «on posamezna	Številka 1.— dinar,	za zasebnike	mesečno 18.—
letno 180,— din za	organizacije in podjetja	mesečno 22,—	letno 220.— din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Ea SfW	Tekod raé*b pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
10. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
PISMO UGRABITELJEV GENOVSKEGA SODNIKA
«Taviani hoče iz Sossija narediti mrtvega junaka!»
Sefa političnega urada genovske kvesture obtožujejo, da je na debelo dobavljal orožje genovskim kriminalcem
GENOVA, 9. — Ligurski delavci vseh strok bodo v teku dneva prekinili svoj posel in se zbrali na sindikalnih zborovanjih, da ocenijo zločinski podvig ugrabiteljev genovskega sodnika dr. Maria Sossija. Na ta način mu delavci, do katerih eodnik ni kazal prevelikih simpatij, izražajo solidarnost in obenem pribijajo na zatožno klop skupino poklicnih provokatorjev, ki se skriva za lažnim imenom samozvanih «Rdečih brigad». Delavski shodi bodo na poziv sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL.
Samozvane «Rdeče brigade» so se oglasile s svojim sporočilom, ki naj bi dokazovalo, da je dr. Sossi med «zasliševanji» povedal marsikaj. V svojem letaku trdijo, da se RB «ne pogajajo z zločinci» in pri tem omenjajo ministra Taviani ja. Dolžijo ga, da je prikril široko mrežo «tihotapcev z orožjem za genovsko kriminalno podzemlje». To mrežo naj. bi vodil dr. Catalano, šef političnega oddelka kvesture v Genovi s svojimi sodelavci. Baje naj bi sodnika Coco in Castellano zaustavila sodni postopek, ki je s tem v zvezi obtičal na genovskem sodišču in je Sossi zanj vedel. RB navajajo v svojem sporočilu veliko podrobnosti.
Tavianija obtožujejo RB. da je za vse to vedel in da «zato hoče iz Sossija ustvariti mrtvega junaka», ki pa bi ne potrdil svojih izjav.
Potem, ko so tako odbile vsakršno pogajanje s Tavianijem, RB predlagajo genovskim sodnikom, naj izpustijo osem pripadnikov tolpe «22. oktober» ,v zaključku pa še polemizirajo z genovskimi delavci. Njim je namreč naslovljen izzivalni stavek: «Genovski delavski razred naj ne stavka skupaj s Tavianijem, pač pa za osvoboditev osmerice».
Potem, ko so RB zahtevale zamenjavo med Sossijem in osmimi člani tolpe Maria Rossija in je vlada odbila vsakršna pogajanja, vodi Sos-sijeva žena Grazia svojo osamljeno bitko za rešitev svojega moža.
Medtem je župnik Bruno Venturel-lo, iz Genove, napovedal, da je prejel sto milijonov lir in jih daje na razpolago za osvoboditev sodnika. Pozval je ugrabitelje, naj se oglasijo in začno z njim tajna pogajanja.
Ugrabljeni Sossi se je medtem še enkrat oglasil s pismom ženi. V njem jo roti, naj nadaljuje svoj boj, obenem pa napoveduje svoj nepreklicen odstop iz združenja sodnikov UMI, katerega član je bil. UMI je znana, ker združuje v svojem krogu predvsem konservativno in desničarsko usmerjene sodnike.
Požar v osrednjem sedežu «Banco di Napoli»
NEAPELJ, 9. — Močan požar je davi izbruhnil v osrednjem sedežu neapeljske banke v Ulici Roma. Po prvih ugotovitvah kaže, da je vzrok požara kratek stik, do katerega je prišlo v kletnih prostorih poslopja. točneje na hodniku, ki vodi v blindirano sobo, kjer hranijo dragocenosti.
Gasilci, ki so nemudoma prihiteli na kraj požara, so rešili vse ljudi, ki jih je ogenj blokiral v banki. Najprej so rešili uslužbence, ki de lajo v blindirani sobi. nato tiste, ki so pri okencih v osrednji dvorani. Funkcionarje, ki imajo svoje urade v višjih nadstropjih poslopja, pa so morali reševati s premičnimi stopnicami.
Po mnenju gasilcev, gmotna škoda ni velika in ogenj ni načel varnostnih predalov v blindirani sobi.
Pet jetnikov zbežalo iz zapora v Solopaci
BENEVENTO, 9. — Peterica za pomikov je ušla iz pokrajinske jet-nišnice v kraju Solopaca. Pomagali so si z vrvjo, pri begu pa so se ranili na steklenih drobcih, ki so na obzidju.
Policija je uvedla več cestnih blokov, ker meni, da bodo pobegli jetniki skušali doseči Neapelj in se tam skriti. Doslej jih niso izsledili.
Smrt italijanskega smučarja na Mont Blancu
PARIZ, 9. — Italijanski trgovec Bruno Durante se je smrtno ponesrečil. med spustom s smučmi z vrha Mont Blanca. Nesrečnež se je spustil po zasneženem pobočju skupaj s skupinico prijateljev in s smučarskim učiteljem. Med spustom je padel v brezno, a kazalo je, da se je le prestrašil. Zato je nada Ijeval s smučanjem, a malo pozne je se je zgrudil mrtev na tla.
kostnjak, naj bi bili očesni jami tako veliki, da človek lahko stakne vanji pest, oddaljeni pa naj bi bili kar 20 cm.
(uenlaj bolan?
PEKING, 9. — Kitajski ministrski predsednik čuenlaj se iz zdravstvenih razlogov ni udeležil banketa, ki ga je njemu na čast priredil senegalski predsednik Leopold Sengor v senegalskem veleposlaništvu v Pekingu. Vest je presenetila politične opazovalce v kitajski prestolnici, saj se je kitajski premier v prejšnjih dneh počutil dobro.
RIM. 9. — V sredo, 15. maja se bo sestala parlamentarna komisija, ki odloča o sodnih postopkih proti parlamentarcem. Tokrat bo morala odločati o postopkih, ki zadevajo demo-krščanska poslanca Gargana in Ber-tazzija. misovske poslance Covellija, Piaghina. Franchija in Delfinija, ter komunistična Alfreda Bianchija in Giuriceandreo.
PRED «VELIKIM PROCESOM» SC TEROR ZAOSTRUJE
Vojaška sodišča delujejo po vsem Čilu s polno paro
Val obtožb proti visokim častnikom dom beguncev, ki so se zatekli
■ Grob incident v zvezi z odho-v italijansko veleposlaništvo
SANTIAGO DE CHILE, 9. — Fašistični vojaški režim v pričakovanju procesa proti 29 vidnim predstavnikom zrušene koalicije Ljudske enotnosti, sodelavcev u-bitega predsednika Salvadorja A-llenčteja, med katerimi je tudi tajnik KP čila Luis Corvalan, zaostruje pritisk na prebivalstvo, ki osem mesecev po državnem udaru živi še v ozračju strahu in stalne napetosti.
Po vsej državi s polno paro delujejo vojaška izredna sodišča, ki se še posebno vneto ukvarjajo s primeri demokratični vladi zvestih vojakov in visokih častnikov'. Medtem pa je general Pinochet, samozvani predsednik čilskega lutkovnega režima, razglasil, da nikakor ne namerava ukiniti prekega soda in restrikcijskih ukrepov, ki so stopili v veljavo po državnem udaru. «To so namreč jamstva», je cinično dejal, «za naše državljane, saj nam še ni uspelo iztrebiti skrajnežev, ki še nadaljujejo svojo dejavnost». Pinochet je
iiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiifiuiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHniiiimmimuiimiii
Preiskava o tragediji pri Codevigu
Orjaški človeški okostnjak odkrit na Celebesu
DŽAKARTA, 9. — Po poročanju Indonezijske tiskovne agencije «An-tara» kaže, da so v neki jami na jugu otoka Celebes odkrili orjaški človeški okostnjak. Po poročanju načelnika plemena, ki je našlo o-

mm.
CODEVIGO (Padova), 9. — Več tisoč ljudi je pospremilo na zadnji poti deset otrok iz Codeviga, ki so predvčerajšnjim utonili, ko je šolski avtobus zavozil s ceste in zgrmel v štiri metre globok kanal «Novissimo». V žalnem sprevodu so bili tudi visoki predstavniki oblasti.
Ob koncu maše je Maria Ferro, mati malega Flavia Balda, prebrala v imenu staršev zahvalo vsem tistim, zlasti predsedniku republike in papežu, ki so jim v tako tra-
gičnem trenutku izrazili svojo solidarnost.
Sodna oblast nadaljuje medtem s preiskavo, da bi ugotovila vzroke tragedije. Včeraj so karabinjerji na ukaz sodnika aretirali šoferja šolskega avtobusa Vanesa Bettini-ja (na sliki) in ga obtožili nenamernega umora. Točni vzrok nesreče pa bodo lahko ugotovili samo, če se bo izvedencem posrečilo odkriti, ali je pnevmatika malega avtobusa počila, ali pa se je izpraznila postopoma.
bil torej še enkrat prisiljen priznati, da v deželi ne vlada mir in da je protifašistična opozicija še vedno živa in se reorganizira. Zaveda se pa tudi, da je «boj proti skrajnežem» le pretveza. Vojaški režim ne more ukiniti prekega soda in policijske ure tudi zato, ker v deželi iz dneva v dan narašča nezadovoljstvo zaradi strašnega gospodarskega položaja in inflacije, ki — v primerjavi z zadnjimi dnevi Allendejevega vladanja — presega 700-800 odst. Tudi tisti sloji uradništva in malih trgovcev, demokristjanskih volivcev, ki so prvega dne podpirali Pinochetov režim, se mu danes odtujujejo in kimajo z glavo. Tudi teh se mora junta bati.
Zapisali smo, da po uradnih virih cfelujejo preki vojaški sodi po vsej državi s polno paro. V nekaterih mestih so uvedli za procese tudi popoldansko in večerno delo, ker se grmadijo drug za drugim.
Tako je vojaško sodišče obravnavalo včeraj primer generala Sergia Pobleta, doslej naj višjega častnika, ki bi se znašel na zatožni klopi pod fašističnim režimom. General Poblete tvega obsodbo na pet let strogega zapora, ker naj bi bil povezan z vlado Ljudske e-notnosti. Vojaško sodišče je nadalje obravnavalo tudi primer dveh častnikov, ki sta bila obtožena zvez z levičarskimi strankami.
Prejšnji torek pa Se je pred sodiščem znašel polkovnik Carlos Ominami Daza. Obtožujejo ga, da je socialistični stranki nudil «vojaške tajnosti», češ da je dal fotokopirati načrte nekega letališča. Branilec je vojaškemu sodišču dokazal, a brez uspeha, da je polkovnik načrte nudil ministrstvu zaradi nujnih popravil in drugih del.
S polno paro delajo tudi vojaška sodišča v krajih Rancagua in Tal-cahuano. Na zatožni klopi so mladinci, ki jih dolžijo «prevratniške dejavnosti».
Pač pa je junta razpustila vojaški sodišči v krajih San Fernando in Valdivia. Verjetno je, da je Pinochetova skupina hotela s ten kaznovati člane teh sodišč, ker so spremenili smrtne obsodbe proti skupini mladih levičarjev v dosmrtno prisilno delo.
Junta je prejšnje noči izzvala tudi incident proti italijanskim o-blastem, ko so agenti čilske policije prisilili letalo, ki se je že začelo pripravljati na vzlet, da se je vrnilo k vhodu letališča. Z letala so morali izstopiti štirje čilski državljani, ki so jih nato odpeljali s seboj, verjetno v ječo.
Četverica čilcev je bila od državnega udara v italijanskem veleposlaništvu v Santiagu. Oblasti so skupim izdale potne liste in dovoljenje za odhod v tujino. Tako so jih, dejansko, zvabili iz zatočišča. V spremstvu konzularnih zastopnikov Italije se je četverica napotila, s posebnimi prepustnicami. do letališča. Tu so jim pregledali dokumente in jih spustili v letalo neke ameriške družbe. Kmalu zatem pa so letalo ustavili, četverico pa odpeljali. Italijanske diptomaf.sloe oblasti so takoj zahtevale pojasnila.
tavila letalski most s prizadetim področjem. Letala tanzanijske vojske že nekaj dni dovažajo lačnemu prebivalstvu živež, ki jim ga mečejo s padali. ker spričo poplav ni prostora, kjer bi lahko pripravili zasilno pristajalno stezo.
Stavil je 10 tisoč lir na loterijo: zmagal je 272 milijonov
PAVIA, 9. — Neznani prebivalec Favie, ki je v soboto stavil nekaj tisočakov na loterijo, je imel res izredno srečo: z deset tisoč lirami, ki jih je stavil, je priigral 272 milijonov lir. Kaže, da srečni dobotnik, ni strasten igralec in mu zato časnikarji še niso prišli na sled. Po pričevanju uslužbencev državne loterije naj bi šlo za 50-letnega moškega, ki govori v lepi italijanščini brez narečnega naglasa.
Štafeta mladosti v Ljubljani
LJUBLJANA. 9. — Več deset tisoč Ljubljačanov je danes pozdravilo štafeto mladosti, ki je po 7.000 km dolgi poti od Titovega Velesa včeraj v Šmarjah pri Jelšah stopila na slovenska tla. Zadnji nosilec palice je bil 24-letni
delavec — zidar pri Tehniki — Slobodan Studen, ki je na častni tribuni palico z najboljšimi željami za predsednika Tita predal 21-letni tekstilni delavki iz Pletenine — Dragici Janežič. Pozdravno pismo predsedniku Titu je prebral dela-
vec iz plinarne Ivan Sušnik, pozdravni govor pa je imel predsednik mestnega sveta zveze sindikatov Vinko Verbec.
Na sliki: Slobodan Studen s palico na slavnostni tribuni.
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
TROJICA ZLOČINCEV VZELA ZA TALCE 12 LJUDI V ZAPORU V ALESSANDRI!
■v
«Ce do petih zjutraj ne bomo na svobodi bomo vsake pol ure ubili enega talca»
Agenti, ki so obkolili jetnišnico, so na te zahteve odgovorili s streljanjem in ubili enega izmed talcev, tri pa hudo ranili - Napeto čakanje na zapad ultimata
Poplave v Tanzaniji
DAR ES SALAAM, 9. — Smrt zaradi lakote grozi okrog 35.000 prebivalcem južne Tanzanije, ki so jih poplave odrezale od ostalega dela države. Po prvih skopih podatkih je slabo vreme, ki je povzročilo poplave, terjalo že enajst človeških žrtev in ogromno gmotno škodo. Voda je preplavila in uničila 30 tisoč hektarov riževih polj, štiri tisoč družin pa je brez strehe.
Tanzanijska vlada je zato vzpos-
ALESSANDRIA, 9. — Skupina treh zapornikov je med učno uro ugrabila 12 talcev, učiteljev in čuvajev in se z njimi zabarikadirala v bolniški sobi. Zagrozili so, da bodo vsake pol ure ubili po enega izmed talcev, če jih ob petih zjutraj ne bodo osvobodili, oziroma dovolili beg s talci. V trenutku, ko so trije zločinci izročali svoje pismene zahteve so policisti, ki so medtem obkolili zapor, začeli brezumno streljati z brzostrelkami. Tako je policistom uspelo ubiti enega od talcev, zdravnika dr. Gandolfija, hudo raniti učitelja inž. Campija (zanj so si zdravniki pridržali prognozo) in čuvaja Allegrinija. Zločincev ni zadela niti ena krogla in so se ponovno zaprli v bolniško sobo. Sporočili so že, da so pripravljeni na vse, tudi na samomor, da pa ne nameravajo popustiti. Vsekakor — so napovedali — pa bodo pred tem pobili vse talce, ki so po streljanju ostali živi in nepoškodovani v njihovih rokah. Teh je sedaj osem.
Zločinci, obsojeni na več let ječe (v glavnem bi morali presedeti še najmanj deset let), so Cesare Con-cu, Domenico Di Bona in Sandro Levrero. Ni še znano, kako so prišli do orožja. Res pa je, da so v razredu jetniške šole izvlekli tri samokrese, z njimi obkolili učitelja, obšli razrede in se polastili še drugih talcev, učiteljev in čuvajev, katerim sta se pridružila še neka socialna asistentka in zdravnik. Asistentka je ostala s talci, ko ji ni uspelo prepričati zapornikov, naj se vdajo.
Ti so, ne glede na to, da je ječo obkolila policija, zahtevali izpraznitev trga, ljudem ukazali, naj zapro okna, ker «bodo streljali», zahtevali, naj jim dajo na razpolago furgon z zasenčenimi okni ter policijsko spremstvo. V furgon bi strpali tudi talce in z njimi pobegni-
li.	Izpustili jih bomo — trdijo zločinci — ko bomo na varnem.
V daljšem pismu, ki so ga izročili časnikarjem, ugotavljajo, da jih je k obupni akciji prisililo brez-
I brižno zadržanje vlade, ki zapor-’ nikom neprestano -obljublja reformo kazenskega zakonika in sistema življenja v ječah, svojih obljub pa ne izpolnjuje. Zato so sklenili, da si «vzamejo sami to, česar jim oblast noče dati: svobodo».
Kaj se bo zgodilo ob petih zjutraj, v trenutku, ko pišemo, ne moremo vedeti. Upati je le, da policistom in karabinjerjem, ki so obkolili ječo, ne bodo odpovedali živci. Kajti streljanje je že povzročilo smrtno žrtev med talci. Njihova življenja pa so, v tetti primeru, glavno.
Pozneje se je izvedelo, da so agenti poskusili vdreti v bolniške sobe in da so tedaj začeli streljati, najprej solzilne bombe, nato
niiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Razdejanje in smrt na Japonskem zaradi močnega potresa
Plazovi onesposobili vrsto cest in zasuli na stotine hiš - En mrtev in veliko pogrešanih
TOKIO, 9. — Močni potresni sunki so davi sejali smrt in razdejanje na obširnem področju srednje Japonske. Na stotine hiš se je sesulo, se vnelo ali pa so jih zasuli ogromni plazovi blata in kamenja. V Tokiu so poulične svetilke «plesale», uprava japonskih železnic pa je za nekaj minut ustavila ves železniški promet.
Epicenter potresa, katerega jakost cenijo okrog pete stopnje japonske lestvice (odgovarja 6,8 stopnje Richterjeve lestvice) je bil pod dnom Tihega ocena, 75 km od polotoka Izu.
Največjo jakost so potresni sunki dosegli pri Šizuoki, 150 km jugozahodno od japonske prestolnice. Na tem področju je umrla vsaj ena oseba, veliko pa jih pogrešajo. Zemlja se je začela tresti ob 8.33 po krajevnem času (0.33 po srednjeevropskem). Naj večjo gmotno škodo so povzročili plazovi in usadi, ko so pokopali okrog 230 hiš v sami šimuodi.
Pobočja okoliških hribov, na katerih je bilo veliko stanovanjskih poslopij, so se zrušila in povlekla I Malodane vsak dan časopisi poro-za sabo hiše. V vasi Minami Izu čajo o ropih, umorih, tatvinah, go-
se je zružilo 117 lesenih hiš, neka- i ljufijah in drugih prestopkih. Plat, tere pa so se vnele, v Irumi pa se je | ki jo vsakodnevni tisk pa skoraj
zaradi potresa sesulo okrog 70 hiš.
Vesti s prizadetega področja so še zelo pomanjkljive. Kaže, da se je pri vasi Minami Izu ogromna skala zružila na avtobus. Na srečo so bili le trije potniki lažje ranjeni, ostali pa so se rešili iz skrotovičene pločevine nepoškodovani.
Plazovi in usadi so onesposobili za promet številne ceste. Krajevne oblasti so prosile vojsko, naj pregleda vse prizadeto področje s helikopterji, da si bodo lahko ustvarile jasno sliko o položaju. Japonska meteorološka služba je medtem razširila pomirljivo vest. da snričo narave potresa ni nevarnosti valov podmorskega potresa.
Koliko stane Francijo kriminalna dejavnost
PARIZ, 9. — Kriminalna dejav nost je v zadnjih letih v velikem norastu v vseh zahodnih državah.
popolnoma prezre, je kolikšna je gospodarska cena kriminalne dejavnosti. Na to vprašanje so v Franciji odgovorili z objavo zajetnega dosjeja, v katerem so podatki iz leta 1971. Če upoštevamo pa porast kriminala, moramo sklepati, da navedeni podatki sploh ne odgovarjajo več dejanskemu stanju, vsekakor pa nazorno prikazujejo o-gromne vsote, ki jih mora družba plačati zaradi dejavnosti krimina-lov.
Poročilo deli gospodarsko ceno na dve kategoriji: stroške za prestopke zoper javne ustanove in izdatke za prestopke proti posameznikom. V prvo kategorijo spadajo predvsem stroški za represivno in preventivno akcijo policijskih sil, ter goljufije. tatvine in rope v javnih u-stanovah. Izdatke za te prestopke cenijo od 22,1 do 23,9 milijarde frankov (3.100 - 3.350 milijard lir), 90 odstotkov katerih odpade na tatvine in goljufije.
Vrednost prestopkov proti posameznikom — umori, ropi in izdatki za nadzorstvo in obrambo — pa naj
bi bila 9,5 milijarde frankov (1.300 milijard lir), od katerih jih odpade 72 odstotkov na zločine.
Slika ne bi bila popolna, če ne bi upoštevali še profita kriminalcev, ki ga v omenjenem poročilu cenijo okrog 26,4 milijarde frankov (3.700 milijard lir). Na prostitucijo odpade milijarda frankov, na tatvine in goljufije 20 milijard frankov, na prekupčevanje z mamili pa le 125 milijonov frankov. Ta podatek ne odgovarja današnji stvarnosti ker se nanaša na vrednost zaplenjenega mamila v letu 1971.
pa s strelnim orožjem. Streljali naj bi tudi zločinci, ki so — po tej verziji — ubili zdravnika in ranili talce, nato pa se z ostalimi umaknili v stranišča. Od tod so sporočili, da bodo ubili enega talca za vsak strel, ki bi ga zaslišali.
Ropar ušel iz ječe in se nato predal
SULMONA (L'Aquila), 9. - Znani ropar nemškega porekla, Horst Fantazzini, je v jutranjih urah ušel iz zapora in se zabarikadiral v podstrešje neke bližnje koče. Tu so ga obkolili agenti. Popoldne, potem, ko ga je pregledal zdravnik,
■iiiiiiiiiiii'uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KAMPANJA ZA DKUGI KROG PREDSEDNIŠKIH VOLITEV
POLEMIČNA IZJAVA FRANCOSKE KP ZARADI OBISKA SOVJETSKEGA VELEPOSLANIKA PRI D’ESTAINGU
Po anketah zavodov za raziskavanje javnega mnenja ima finančni minister majhno prednost pred Mitterrandom
RAWALPINDI, 9. — Trideset ljudi je izgubilo življenje v Pakistanu, ko je avtobus, s katerim so potovali, zavozil s ceste in zgrmel v prepad. V nesreči je bilo tudi veliko ranjenih.
STRASBOURG, 9. — Piofrsoi Giorgio Balladore Pallieri, docent na pravosodni fakulteti milanskega vseučilišča Sacro Cuore, je bil izvoljen za predsednika evropskega sodišča za človečanske pravice. Ballador, ki je član sodišča od leta 1959, je bil od leta 1971 podpredsednik mednarodnega telesa.
PARIZ. 9. — Izid drugega kroga predsedniških volitev je dan pred u-radnim začetkom volilne kampanje za balotažo še izredno negotov. Po anketah zavodov za raziskovanje javnega mnenja ima bivši finančni minister Giscard D’Estaing še vedno lahno prednost pred kandidatom levice Mitterrandom. Anketa prisoja slednjemu 49 odstotkov glasov, kandidatu desnice pa 51 odstotkov glasov.
Bolj zanimiv je rezultat ankete, ki jo je pripravil zavod Sofres. Po tej anketi, naj bi 83 odstotkov volivcev, ki je v prvem krogu glasovalo za Chabana Delmasa, podprlo desničarskega kandidata, 8 odstotkov naj bi se odločilo za Mitterran-da. 9 odstotkov pa še ni dokončno sklenilo za koga glasovati. Od volivcev, ki so v prvem krogu podprli kvalunkvista Jeana Royera, jih bo 69 odstotkov glasovalo za Giscarda, 11 odstotkov za Mitterran-da, 20 odstotkov pa je neodločenih.
Presenetljiv pa je brez dvoma sklep tistih, ki so v prvem krogu podprli kandidatkinjo skrajne levice Arlette Laguiller. Triinštirideset odstotkov naj bi jih glasovalo za Mitterranda, kar 42 odstotkov pa za Giscarda. To dokazuje, kako na večino volivcev veliko bolj vplivajo lepe besede, kot pa politična utemeljitev. Laguillerova je ostro reagirala na rezultat ankete in na javnem zborovanju ostro polemizirala z zavodom Sofres. Poudarila je nadalje, da bodo njeni volivci strnjeno glasovali za socialističnega prvaka.
Bolj kot notranjepolitične teme se v zadnjih dneh volilna kampanja vrti okrog obiska sovjetskega veleposlanika Červonenka pri Gi-scardu D’Estaingu. Francoska komunistična partija, ki brezkompromisno podpira Mitterranda, je ostro reagirala na ta obisk in dala tisku v objavo sporočilo, v katerem poudarja da je bil sklep Červonenka vsaj neumesten, če že ne pomeni odkrite sovjetske podpore desničarskemu kandidatu. Veleposlanik je odgovoril, da je bil obisk dogovorjen že pred časom in da so bila v
vprašanja, ne pa volilna kampanja,
se je ropar predal državnemu prav-dniku in se vrnil v ječo. S svojini dejanjem je hotel samo opozoriti na svoje zdravstveno stanje in potrebo po zdravniški negi. Ko so mu to zagotovili, se je predal.
Ropar ranjen v spopadu z zapriseženim stražnikom
» CATANIA, 9. - Mladi 23-letni ropar Agatino Geraldi iz Catanie ni i-mel sreče v svojem prvem kriminalnem podvigu. Ko je skušal oropati bančno podružnico ljudske banke v vasi Tremesteri Etneo, je bil hudo ranjen v oboroženem spopadu z zapri-sežnikom, ki je stražil pred banko.
Ne gre pa pozabiti, da v času volilne kampanje, ni noben drugi veleposlanik obiskal enega od kandidatov za predsednika.
Politični komentatorji si niso e- \ notni v tolmačenju pomena tega o-biska. Eni poudarjajo, da odločna reakcija francoske KP koristi Mit- j terrandu, ker blaži strah Franco- ' zov pred preokretom na levo, drugi pa so mnenja, da bo poseg Červonenka veliko bolj koristil Giscar-du, ki izkorišča obisk za svojo volilno kampanjo. V meni — trdi — je SZ videla bodočega francoskega predsednika in zato je sklenila že predhodno navezati stike,
Pri tej zadevi ne gre pozabiti, da so odnosi med Mitterrandom in Červonenkom že od nekdaj zelo napeti. červonenko je bil namreč veleposlanik SZ v Pragi, ko so sovjetske čete leta 1968 vkorakale na Češkoslovaško in zaradi tega se je sprl z Mitterrandom, ki je ostro obsodil vojaški poseg sil varšavskega pakta. Spričo tako ostrega nastopa so sovjetski voditelji preklicali vabilo Mitterrandu, naj obišče SZ.
Medtem ko so stališča obeh kandidatov dokaj izdelana za notranjepolitična in zunanjepolitična vprašanja, je vprašanje Evrope pri o-beh dokaj neobdelano. Oba se sicer načelno zavzemata za gradnjo združene Evrope, pri analizi problemov pa se omejujeta le na manj pomembne plati in se otepata najbolj perečih vprašanj. Tako Giscard le megleno poudarja, da je nujno nadaljevati po poti združevanja evropskih držav v enotno politično tvorbo; Mitterrandov program je bolj izdelan in daljnosežen, vprašanje pa je v kakšni meri hi lahko izvedel načrt, če bi bil izvoljen.
MADRID, 9. — španska policija je danes aretirala na mejnem prehodu med Španijo in Francijo pet fantov (Italijana, dva Belgijca in dva Portugalca), ter jim zaplenila sveženj
r___-	propagandnega materiala. Kaže, da
središču pogovorov gospodarska I «o bili mladinci namenjeni na Por-rašanja, ne pa volilna kampanja. I tugalsko.
Vplivni
republikanski voditelji silijo Nixona, naj odstopi
Washington, 9. — Pravosodna komisija predsedniškega doma je začela danes predhodno razpravo o postopku za odstranitev predsednika Nixona. Komisija bo predvidoma konec junija zaključila svoje delo in bo priporočila nižji zbornici, naj obtoži Nixona ali pa naj tega ne stori.
Prva zasedanja komisije se bodo vršila za zaprtimi vrati, proti koncu maja pa bo razprava javna m jo bo televizija prenašala v neposrednem prenosu, kot je že lani prenašala seje senatne komisije o zadevi Watergate. Letošnji prenos pa bo za ameriške gledalce veliko bolj zanimiv, saj bo razprava osredotočena le na eno osebnost: Nixona.
Za ameriškega predsednika se je današnji dan začel zelo slabo. Podpredsednik Gerald Ford je javno kritiziral Belo hišo in poudaril, da so dosedanji dogodki znatno zmanjšali zaupanje Američanov v vlado in v državnega poglavarja.
Ford, ki je govoril študentom vseučilišča v Illinoisu, je nato posredno, čeprav dokaj odkrito, kritiziral Nixona, ker ni dal preiskovalcem vsega gradiva o zadevi Watergalc in poudaril, da je treba lake afere razčistiti v izčrpni javni razpravi.
V Springfieldu v Missouriju pa je tajnik za notranje zadeve Ro-gers Morton še ostreje pritegnil: «Videli smo, kako so naši voditelji zgubili sposobnost pravilno usmerjati politiko naše države, kako so zgubili svoj etični čut. Obsojam vse lo in priznavam vam, da mi ni lahko živeti v takem vzdušju.» Prav tako osler je bil načelnik republikanske skupine v predstavniškem domu Rodes, ki je poudaril, da bi Nixon naredil veliko uslugo svoji stranki, če bi odstopil.
Politične komentatorje je presenetil tudi list «Chicago Tribune», ki se je v današnjem u-vodniku izrekel za Nixonov odstop, čeprav je doslej vedno odkrito podpiral šefa Bele hiše. List «New York Post» pa trdi, da je preiskovalna komisija senata prišla do zaključka, da se je predsednik zelo zavzemal za uresničitev načita Huston o «nadzorstvu nad državo», ki je predvideval vrsto vlomov in protizakonito telefonsko prisluškovanje.