Govor dr. L. Gregoroca. (V državuoin zboru dnc 1G. dcccmbra 1891.) I. Visoka zbornica! .laz ne govorim dnes o Stevilkab linančnega zakona, anipak porabiin to priliko, da izgovoriin nekoliko bcsed o poliličnih razinprali v Avstriji in sieer s svojega jugoslovanskega stališča. Gospoda moja! Inozemstvo gleda zadnji čas na nas z veliko pozornost.jo in razsodbe iz teh studij čitamo sein ter tje v f-asopisib. Lansko leto je izdal tako "delo Pavel Deliin v Monakovoin pod naslovom »Ocsterreieh-Ungarn im reicbsdeutschen Liebte«. V tpj jako zanimivi knjigi naletel sem ludi čuden izrek, katerega je sloril 1. 1852. princ Albert od SaksonijaKoburga-(iote. in slove: »Avstrija bode še le država postala«. Pisec sodi, da velja ta izrek še dandanes. Žal, da inu jaz moram pritrditi. Naša država Se vedno ni postala takšna država, da bi se čutili v njej vsi narodi sreene in zadovoljne. Veu, kakor 40 let. se borinio za lako obliko države, da bi se brez nadvladja, brez pritiskanja in brez nasilstev vsakemu narodu dalo to. česar mu je treba za obstanek in razvoj. Posamezne dobe dolgolrajnega tega boja zaznamljevane so krvavo. Vibarni leti 1848 in 1849 sla odpravili stare razmere, absolutistični centralizein ininistra Bacha je bil uničen pri Magenti in pri Solferinu; naslednji konstitucijonalni centralizem ininislra Scluuerlinga pa so pokopali pri Sadovi. A ludi sedajnji sisteni duvalističnega dvojnega centralizma. sistem nemškega in niadjarskega nadvladja in teh dveh jczikov državne predpravice ne bode obveljal. Gospoda moja! Ne bojte se, da Vain podam zgodovino duvalizina, samo naslonini se naj v svojib izvajanjih na-nj in sicer tako, darečem: Temeljna ideja duvalizma je ta, da je osnovati dve jednotni državi, v jedni naj bi inieli Nemci nadvladje, v drugi pa Madjari, v jedni bodi neinščina, v drugi niad.jarSčina državni jpzik. Ta ideja postaja vse bolj in bolj neizvedljiva, ker je ni združiti s korisliini celokupne države. Pustimo na Ogersko na strani in govorimo o tostranski polovici države naSe! Pripoznati ,je takoj, da vzlic triindvajsetleinenm naporu Se vedno niinaino jednotne nemSke in fpniralizovane države. Slovanske opozieije ni mogel udušiti niti rezki Giskra, niti brezozirni Auersperg, niti prenieteni Taalle. in kakor dosedaj, izjalovijo se tudi v bodoče vsi po.skusi te vrste vsled zavednosti in vzajeinnosfi narodov slovanskili. Mi vsi. gospoda moja, in tudi Poljaki, ne maramo nikakega nadvladja, nikakega pritiskovanja in izsesovanja, ainpak popolno ravnopravnost. Da bi duvalizein ne žulil neneinškib in neniadjarskib narodov preveč, zato se je ustvaril člen 19. drž. osnovne postave in pa ogerska o narodnostib. Da ste te dve postavi kedaj prišli v veljavo, ne bilo bi tolikega odpora proti duvalistični obliki države in vzdržala bi se bila dalje, kakor ji je sojeno sedaj. Ali te dve prostavi ni.ste prišli nikdar do veljave. Giskra in Auersperg se nista brigala za to in njega ekscelenca grof Taaffe vrže le najsilnejšiin in najnadležnejšim prosilcem v redkih in dolgih presledkih kako drobtinico. Gospoda moja! Nemška in liberalna stranka se je bojevala več let, kar na.jostre.je mogoče, proli niinistrii Taaffe. Misliin pa, da mu je delala krivico. Grof Taaflb je prav za prav saino napis nekoliko spremenil, sicer pa je tiral tisto obrt nadalje, sarao dosti spretnpje in bolj premeteno, kakor so to liberalci umeli kedaj poprej. Z nekateriini navidezno konservativnimi obljubami in pod pretvezo, da bode dognal spravo med narodi, privabil je nemške konservativce in slovanske narodnjake, ali upravno osobje, zlasti pa ministri njegovi, delali so lepo niirno za liberalizom in za gennanizacijo. Nemškib konservativcev najsn:nejša želja, verska šola ni smela priti niti v razgovor, narodnjakom pa se nujno priporoča uinerjenost in samozatajevanje za zdravilo, torej nekako duševno gladovanje.