274 Ventil 23 /2017/ 4 VARNOST PRI DELU Identifikacija človekovih lastnosti v povezavi z nezgodami pri delu Denis ŠTEMBERGER, Zvone BALANTIČ, Vilma FECE ■ 1 Uvod Glavna in osnovna cilja varnosti in zdravja pri delu sta preprečevanje in zmanjševanje števila nezgod in bo- lezni v zvezi z delom in s poklicnimi boleznimi. Nezgode pri delu pred- stavljajo tista neskladja med posa- meznikom in delovnim procesom, ki rušijo urejenost procesa zaradi različnih odstopanj, kar lahko ime- nujemo vzroki za nezgode pri delu. Vsaka nezgoda pri delu za posame- znika in delodajalca pomeni stro- šek in motnjo v procesu. Če želimo proces izvajati z enako kakovostjo, ga moramo ustrezno prilagoditi. Za posameznika oziroma poškodova- nega pomeni nezgoda začasno del- no omejitev, v skrajnem primeru pa tudi stalno omejitev z izpadom do- hodka. Slednje je za poškodovanca še najbolj obremenjujoče. Zdravje je največja vrednota, na katero mo- ramo biti ves čas pozorni in z njo ravnati odgovorno. To delodajalcu nalaga tudi zakonodaja [1]. Podatki o varnosti in zdravju pri delu so že v preteklosti izkazovali dolo- čena odstopanja med posamezniki. Pri zaposlenih se je glede na enako naravo in tveganje zgodilo večje ali manjše število incidentov (nezgoda pri delu brez bolniške) ali nezgod pri delu. Med zaposlenimi, ki opravlja- jo enako delo, je moč opaziti, da so vzroki za nastanek nezgod različni. Vzroki izhajajo iz narave posamezni- ka oziroma iz njegovih osebnostnih lastnosti. Glavni in poglavitni vzroki so človeški dejavniki. Zaposleni so za doseganje delov- nih ciljev pripravljeni tudi tvegati. Sprejemljivost tveganja izhaja že iz zgodovinskih dejstev in nagrajevanj za sprejemanje določene ravni tve- ganja. Tvegano vedenje je prisotno v vsakdanjem življenju posamezni- ka – od razvoja otroka v mladostni- ka in kasneje v odraslo osebo, ki privzame določene priučene vzor- ce tveganj in meje sprejemljivosti tveganja. Ljudje smo tudi zaradi zgodovinskih dejstev naučeni rav- nanja po točno določenih privzetih vzorcih. Gre za vzorce socializacije iz naše okolice (starši, družina, pri- jatelji ipd.), ki odločilno vplivajo na naše vedenjske vzorce in tvegano vedenje posameznika. Posamezniki sprejemajo vzorce tveganja različno glede na naravo dela, kar pa pogo- sto vodi do nezgod pri delu. V industriji, kjer je pomembna elek- trokovinska predelovalna dejav- nost, ob človeški napaki tveganja za okolje in ljudi niso tako velika kot v proizvodnji jedrske energije, kemični ali farmacevtski industri- Izvleček: Pri opravljanju določenega dela se lahko zaradi različnih vzrokov pripetijo podobne nezgode. Večina vzrokov izhaja iz narave posameznika oziroma iz njegovih osebnostnih lastnosti. Glavni in poglavitni vzroki so povezani s človeškimi dejavniki. Opravili smo raziskavo s področja psihologije človekovih lastnosti oziroma osebnostnih lastnosti posamezni- kov, ki so v preteklosti že imeli nezgodo oziroma incident (manjšo nezgodo brez bolniške odsotnosti). Z diskriminantno analizo smo poiskali razlike med osebnostnimi lastnostmi zaposlenih, ki so imeli incident ali nezgodo pri delu, in tistimi, ki tega niso imeli. Na podoben način smo ločili posamezne spremenljivke, ki se nanašajo na psihosocialna tveganja in neposredno vplivajo na ravnanje zaposlenih, kar je povezano z incidenti in nezgodami. Ravnanje zaposlenih je glede na osebnostne lastnosti možno prepoznati in zaključke upora- bljati pri preventivnem ravnanju. Na ravnanje človeškega dejavnika močno vplivajo tudi psihosocialna tveganja (pritisk na zaposlenega, časov- na stiska, stres, nadlegovanje …), ki so bolj povezana z ravnanjem nadrejenih v odnosu do podrejenih. Zaradi tega je v določenih primerih potrebno spremeniti način vodenja. Ključne besede: človeški dejavnik, nezgode pri delu, psihosocialna tveganja, osebnostne lastnosti Denis Štemberger, mag., Go- renje group, Velenje; prof. dr. Zvone Balantič, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakul- teta za organizacijske vede; mag. Vilma Fece, univ. dipl. inž., Gorenje group, Velenje 275Ventil 23 /2017/ 4 VARNOST PRI DELU ji, v energetskih objektih in ostalih industrijskih kompleksih z visokim tveganjem. Namen raziskave je bil identificirati človeške lastnosti, ki naznanjajo nezgode pri delu, in naj- ti njihovo povezavo s psihosocialni- mi tveganji, ki so eden glavnih de- javnikov za vzroke nezgod pri delu v delovnem okolju. Prav psiha po- sameznika sproža njegovo ravnanje in obnašanje v določenih situacijah, ob katerih lahko napovedujemo tvegano ravnanje. Človeške napake predstavljajo od 60 do 90 % vseh sistemskih napak. V zadnjih 40 letih se delež nezgod, ka- terih vzrok je človeška napaka, viša. To ne pomeni, da ljudje povzročajo čedalje več napak, ampak postajajo te s tehnološkim razvojem vedno iz- razitejše. Z uvajanjem sistemov nad- zora kakovosti (vse do sistema po- polne kakovosti) prihaja do redkejših lomov strojev, človeška zanesljivost pa je ostala približno nespremenje- na. V začetku 70 let je bilo veliko za- nimanje za tehnološko zanesljivost, v 80 letih so prišli do spoznanja, da je ključen človek, v 90 letih pa, da je pomembna organizacija [2]. Devetdeseta leta prejšnjega stole- tja pomenijo preporod raziskovanja osebnosti, s katerim so znanstveniki na področju psihologije osebnosti in z matematično metodo analize glav- nih komponent, rotiranih z metodo varimax, prišli do spoznanj, da je pri osebnosti ključnih pet faktorjev oz. osebnostnih lastnosti. Čeprav si strokovnjaki s področja psihologije niso povsem enotni glede pravilne- ga opisa določenih faktorjev, lahko med ključne faktorje ali dejavnike, ki gradijo osebnostne lastnosti, uvrsti- mo predvsem naslednje: - energija (ekstravertnost, surgen- tnost): • zgovoren – molčeč, • družaben – samotarski, • radoživ – razsoden, • spontan – zadržan, • odkritosrčen – skrivnosten, - sprejemljivost (prijaznost): • popustljiv – trmast, • dobrosrčen – brezobziren, • odpustljiv – maščevalen, • zaupljiv – nezaupljiv, • blag – osoren, - vestnost (skrbnost): • odgovoren – nezanesljiv, • tankovesten – površen, • vesten – nemaren, • prizadeven – len, • redoljuben – neurejen, - čustvena stabilnost: • uravnovešen – nervozen, • miren – anksiozen, • odporen – ranljiv, • hladnokrven – zaskrbljen, • sproščen – napet, - odprtost (intelekt): • razumen – omejen, • ustvarjalen – neustvarjalen, • širokih interesov – ozkih interesov, • inteligenten – neinteligenten in • iznajdljiv – nedomiseln. Pet velikih faktorjev, ki v grobem opi- šejo večino najpomembnejših oseb- nostnih lastnosti, zagotovo vpliva tudi na posameznikovo ravnanje, ki je neposredno povezano s spreje- manjem določenega tveganja [3]. ■ 2 Osebnostne lastnosti in nezgode pri delu, povezane s človeškim dejavnikom V Sloveniji je večina nezgod pri delu v veliki meri povezana s človeškim dejavnikom. Na človeški dejavnik vpliva ogromno dejavnikov iz šir- šega in ožjega delovnega okolja. To so psihosocialna tveganja, ki so jim zaposleni izpostavljeni pretežno v službi in dolgoročno vplivajo na nezadovoljstvo, nezbranost, moti- vacijo, kazalce negativnega zdravja, absentizem itd. Predvsem zaradi različnih osebnostnih lastnosti med zaposlenimi obstajajo določeni po- samezniki, ki so psihosocialnim tve- ganjem bolj podvrženi kot ostali, kar pomeni, da so za psihosocialna tveganja bolj dovzetni. Namen raz- iskave je poiskati vzorec ravnanja zaposlenih posameznikov, ki so se poškodovali in so imeli nezgodo pri delu, ki je zahtevala krajšo ali daljšo odsotnost z dela. Z raziskavo smo poiskali individualne osebnostne razlike in odnos do dela ter tudi ravnanje posameznika v določenih situacijah. Ravnanja posameznika so glede na pretekle raziskave že pokazala manjše ali večje razlike v odnosu do dela. S tem raziskavo povezujemo z osebnostnimi la- stnostmi, na katerih temelji ustre- zna samoocenjevalna lestvica posa- meznika. Opravili smo raziskavo med zapo- slenimi, ki so imeli v preteklih petih letih enega ali več incidentov (manj- ša nezgoda brez bolniške odsotno- sti) ali nezgodo pri delu (nezgoda pri delu z bolniško odsotnostjo). Na podlagi raziskave je bila opra- vljena primerjava njihovih oseb- nostnih lastnosti. Poiskali smo tudi razlike med posameznimi merljivimi osebnostnimi lastnostmi (energija, sprejemljivost, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost). V raziskavi je uporabljen psihološki vprašalnik BFO (Big Five Observer) za merjenje strukture osebnostnih lastnosti, ki temelji na oblikovanju petih faktor- jev osebnosti [4]. V raziskavi je bil uporabljen vprašal- nik za merjenje strukture osebnosti po modelu velikih petih faktorjev, in sicer različica BFO-S. Vprašalnik je avtorsko zaščiten. V Sloveniji ga distribuira Center za psihodiagno- stična sredstva, d. o. o., v Ljubljani. Njegova uporaba je zaradi strokov- nih zahtev omejena na univerzite- tne diplomirane psihologe (kate- gorija B: zahtevnejša v smislu inter- pretacije). Lestvica BFO je seznam pridevnikov, ki opisujejo človeške lastnosti. Samoocenjevalni vprašal- nik oz. lestvica BFO je namenjena merjenju posameznikovih oseb- nostnih lastnosti, izstopajo faktorji za merjenje osebnostnih dimenzij: energije, sprejemljivosti, vestnosti, čustvene stabilnosti in odprtosti. Na levi in desni strani samoocenje- valnega vprašalnika je navedenih dvoje nasprotujočih si osebnostnih lastnosti. Oseba se glede na lastno poznavanje opredeli na 7-stopenj- ski lestvici. Pridevniki osebnostnih lastnosti na lestvici omogočajo eko- nomično in hitro metodo za opiso- vanje in merjenje osebnosti. Glavna prednost lestvic je v tem, da so krat- ke in popolnoma razumljive tudi za tistega, ki nima izkušenj s psiholo- škim izrazoslovjem ali opisovanjem osebnosti. Pri lestvici BFO, ki je na- 276 Ventil 23 /2017/ 4 menjena merjenju posamezniko- vih lastnosti, izstopajo faktorji za merjenje energije, sprejemljivosti, vestnosti, čustvene stabilnosti in odprtosti. Lestvica BFO je sestavlje- na iz 40 pridevnikov (osebnostnih lastnosti) na levi in desni strani, ki opisujejo osebnost posameznika. Posamezniki oz. zaposleni se na samoocenjevalnem obrazcu oseb- nostnih lastnosti (BFO) ocenijo. S šablono se za vsako od posameznih petih osebnostnih lastnosti izraču- na nivo strukture osebnosti [5]. Z drugim delom vprašalnika, ki se nanaša predvsem na vedenje in ravnanje zaposlenih v sklopu posa- meznih psihosocialnih tveganj, se ugotavljajo razlike med zaposlenimi z incidenti (nezgoda brez bolniške odsotnosti) in nezgodami pri delu z bolniško odsotnostjo. Drugi del vprašalnika je sestavljen iz 55 vprašanj oz. spremenljivk in je namenjen raziskavi statistično zna- čilnih spremenljivk med posame- zniki, ki so v preteklem petletnem obdobju imeli incident (nezgoda brez bolniške odsotnosti) ali nezgo- do pri delu. Z raziskavo, ki vključuje samooce- njevalni vprašalnik o osebnostnih lastnostih za odrasle po modelu velikih petih osebnostnih lastno- sti (BFO-S) in vprašalnik, ki se navezuje na vedenje in ravnanje v sklopu psihosocialnih tveganj, želimo poiskati osebnostne la- stnosti, ki nakazujejo incidente (manjše nezgode brez bolniške odsotnosti) in nezgode pri delu (nezgode z bolniško odsotno- stjo). Namen raziskave je oceni- ti tudi stopnjo povezanosti med incidenti in nezgodami pri delu zaposlenih pod vplivom psihoso- cialnih tveganj in tudi z njihovim vplivom na nastanek incidentov in nezgod pri delu. V raziskavo je bilo vključenih 213 zaposlenih, ki opravljajo različna delovna opravila v proizvodnji in so pri delu izpostavljeni tveganjem za nastanek incidenta oz. nezgode pri delu. Iz preglednice 1 je razvidno, da je bilo v raziskavo vključenih 213 za- poslenih. Vsi zaposleni so odgovo- rili na vprašanje o starosti in delovni dobi, le 3 zaposleni se niso opre- delili glede izobrazbe. Povprečna starost anketirancev je 41,98 let, več kot polovica anketirancev pa je mlajših od 41 let. Najmlajši anketi- ranec je bil star 21 let, najstarejši 60 let. Zaposleni so izbirali med naslednji- mi stopnjami izobrazbe: 1 – nedokončana osnovna šola, 2 – osnovna šola, 3 – poklicna srednja šola, 4 – tehnična ali druga štiriletna šola, 5 – višja strokovna šola. Najmanj izobražen anketiranec ima nedokončano osnovno šolo – 1, najviše izobražen pa višjo strokovno izobrazbo – 5. Večina anketiranih ima dokončano srednjo poklicno šolo (graf 1). Anketiranci so odgovorili na večino zastavljenih demografskih vprašanj (spol, starost, delovna doba in izo- brazba).Slika 1. Izobrazba zaposlenih v proizvodnih obratih Preglednica 1. Starost, delovna doba in izobrazba anketiranih Statistika Vprašanje: Parametri: V_02_Starost V_03_Del_doba V_04_Izobr N Veljavni odg. 213 213 210 Manjkajoči odg. 0 0 3 Povprečje 41,98 21,70 3,05 Mediana 41,00 21,00 3,00 Minimum 21 1 1 Maksimum 60 41 5 VARNOST PRI DELU 277Ventil 23 /2017/ 4 Od anketiranih je več kot polovica moških. Na anketo je odgovorilo 133 moških (62,4 %) in 80 žensk (37,6 %) (preglednica 2). Vprašanja o incidentih in nezgodah pri delu zajemajo časovno obdobje petih let (preglednica 3). Izpostavljamo vprašanje o dogod- ku ali incidentu v obdobju zadnjih petih let: Ste se na delovnem mestu v zadnjih petih letih poškodova- li, imeli incident (nezgoda pri delu brez bolniške odsotnosti). Od 213 anketiranih dva zaposle- na nista odgovorila. 65,7 % ali 140 zaposlenih v zadnjih petih letih ni imelo incidenta (manjše nezgode pri delu brez bolniške odsotnosti), 33,3 % oz. 71 zaposlenih pa je v zadnjih petih letih imelo incident (manjšo nezgodo pri delu brez bol- niške). Dejanski vzorec 213 anketiranih za- jema 33,3 % zaposlenih z inciden- tom v zadnjih petih letih. Vzorec za- poslenih z incidenti je nekoliko višji, kot je dejansko povprečje inciden- tov in nezgod pri delu v Sloveniji. Zaposlene smo tudi vprašali: Ali ste se na delovnem mestu v zadnjih pe- tih letih poškodovali (nezgoda pri delu z bolniško odsotnostjo (pre- glednica 4)? Število anketiranih, ki niso imeli nezgode pri delu, je bilo 161 oz. 75,6 %, 49 oz. 23,0 % zapo- slenih pa je imelo nezgodo pri delu, ki je zahtevala bolniško odsotnost. Trije anketirani (1,4 % zaposlenih) na to vprašanje niso odgovorili. Z diskriminantno analizo primer- jave dimenzij BFO osebnostnih lastnosti (energija, sprejemljivost, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost) smo ugotovili, ali obsta- ja razlika med zaposlenimi, ki so v zadnjih petih letih imeli incident (nezgodo pri delu brez bolniške odsotnosti), in tistimi, ki incidenta niso imeli. Postavili smo hipotezo, da nima- mo statistično značilnih razlik med osebnostnimi lastnostmi zaposle- nih. H0 1: Med zaposlenimi, ki so imeli incident (manjšo nezgodo pri delu brez bolniške odsotnosti), in med osebami, ki niso imele nezgod, ni razlik. Ha 1: Med zaposlenimi, ki so imeli incident (manjšo nezgodo pri delu brez bolniške odsotnosti), obstajajo razlike osebnostnih lastnosti. Preglednica 2. Spol anketiranih V_01_Spol Stat. parametri: Odgovori: Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek Odstotek skupaj Veljavni odg. Moški 133 62,4 62,4 62,4 Ženska 80 37,6 37,6 100,0 Skupaj 213 100,0 100,0 Preglednica 4. Število anketiranih zaposlenih z nezgodo pri delu V_06_Nezgoda_na_DM Stat. parametri: Odgovori: Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek Odstotek skupaj Veljavni odg. Ne 161 75,6 76,7 76,7 Da 49 23,0 23,3 100,0 Skupaj 210 98,6 100,0 Manjkajoči odg. Ni odgovora 3 1,4 Skupaj 213 100,0 Preglednica 3. Število anketiranih zaposlenih z incidenti V_05_Incident_na_DM Stat. parametri: Odgovori: Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek Odstotek skupaj Veljavni odg. Ne 140 65,7 66,4 66,4 Da 71 33,3 33,6 100,0 Skupaj 211 99,1 100,0 Manjkajoči odg. Ni odgovora 2 0,9 Skupaj 213 100,0 VARNOST PRI DELU 278 Ventil 23 /2017/ 4 V preglednici 5 so prikazane povpreč- ne vrednosti in standardni odkloni po dimenzijah osebnostnih lastnosti BFO (BFO_E – energija, BFO_S – spre- jemljivost, BFO_V – vestnost, BFO_C – čustvena stabilnost in BFO_O – od- prtost). Med osebami, ki so v prete- klosti že imele incidente (nezgode brez bolniške odsotnosti), in tistimi, ki incidentov niso imele, pri povpreč- nih vrednostih ni bistvenih razlik. Glede na manjše razlike povprečnih vrednosti pri dimenzijah osebno- stnih lastnosti BFO ugotavljamo, ali obstajajo pri testu enakosti povpre- čij statistično značilne razlike med osebami, ki so imele incident (ne- zgodo pri delu brez bolniške odso- tnosti), in osebami, ki incidenta niso imele (preglednica 6). Ničelne hipoteze ne zavrnemo, ker vrednosti (p) Sig. (koeficient po- membnosti) niso manjše od 0,05, z izjemo BFO_S, kar pomeni, da so povprečja pri spremenljivkah oz. di- menzijah osebnostnih lastnosti po- dobne. To posebej velja za dimen- zije BFO_E – energija, BFO_V – ve- stnost, BFO_C – čustvena stabilnost in BFO_O –odprtost, medtem ko ima dimenzija BFO_S – sprejemljivost raz- lična povprečja, ki so različna med ti- stimi zaposlenimi, ki so imeli incident (nezgodo brez bolniške odsotnosti), in tudi tistimi, ki incidenta niso imeli. Ker imamo samo dve skupini, pre- glednica lastnih vrednosti (pregle- dnica 7) prikazuje 100-odstotno razliko oz. varianco med skupinama, izračunana moč (kanonična korela- cija) med diskriminantno funkcijo in skupinama pa je 0,322. Preglednica 5. Skupinska statistika dimenzij osebnostnih lastnosti BFO – incidenti Skupinska statistika Stat. parametri: V_05_Incident_na_DM Povprečje Standardni odklon Število odgovorov skupaj Neutežene vrednosti Utežene vrednosti Ne BFO_E 34,22 5,893 132 132,000 BFO_C 39,95 7,243 132 132,000 BFO_O 39,08 6,024 132 132,000 BFO_S 41,04 6,688 132 132,000 BFO_V 43,55 6,755 132 132,000 Da BFO_E 32,99 5,714 70 70,000 BFO_C 39,20 7,162 70 70,000 BFO_O 40,60 6,130 70 70,000 BFO_S 42,93 5,834 70 70,000 BFO_V 43,50 6,462 70 70,000 Skupaj BFO_E 33,79 5,847 202 202,000 BFO_C 39,69 7,206 202 202,000 BFO_O 39,61 6,089 202 202,000 BFO_S 41,69 6,453 202 202,000 BFO_V 43,53 6,639 202 202,000 Preglednica 6. Test enakosti povprečij dimenzij osebnostnih lastnosti BFO – incidenti (nezgoda pri delu brez bolniške) Test enakosti povprečij Stat. param. Os.lastnosti: Wilksova lambda F df1 df2 Koeficient pomembnosti Sig. BFO_E ,990 2,048 1 200 ,154 BFO_C ,998 ,500 1 200 ,480 BFO_O ,986 2,864 1 200 ,092 BFO_S ,980 3,985 1 200 ,047 BFO_V 1,000 ,002 1 200 ,963 Preglednica 7. Preglednica lastnih vrednosti osebnostnih lastnosti BFO – incidenti (nezgoda pri delu brez bolniške) Lastne vrednosti Funkcija Lastne vrednosti Sprememba [%] Kumulativa [%] Kanonična korelacija 1 ,115* 100,0 100,0 ,322 * Prva kanonična diskriminantna funkcija uporabljena v analizi VARNOST PRI DELU 279Ventil 23 /2017/ 4 V preglednici 8 je prikazana vrednost Wilksove lambde s statistično zna- čilnostjo diskriminantne funkcije. Na statistično značilnost vpliva zgolj spremenljivka oz. osebnostna dimen- zija BFO_S – sprejemljivost. V preglednici 9 – standardizirani ko- eficienti diskriminantnih funkcij so prikazane vrednosti spremenljivk. Najvišjo vrednost ima spremenljivka oz. osebnostna dimenzija BFO_S – sprejemljivost, 1,016, druga je spre- menljivka BFO_O – odprtost, medtem ko so vse ostale spremenljivke, kot so BFO_V – vestnost, BFO_C – čustve- nost in BFO_E – energija, z negativnim predznakom. Povezane korelacije znotraj skupine med diskriminantnimi spremenljiv- kami in standardiziranimi kanon- skimi diskriminacijskimi funkcijami. Spremenljivke, ki jih določi absolutna velikost korelacije. Preglednica strukturnih vrednosti uteži (preglednica 10) prikazuje po- dane korelacije med spremenljivko in diskriminantno funkcijo. V matriki so izpisane korelacije tudi za spre- menljivke osebnostnih dimenzij BFO, ki niso statistično značilne. Največji vpliv na oblikovanje diskriminantne funkcije ima statistično značilna spre- menljivka BFO_S (sprejemljivost). Z nestandardiziranimi koeficienti osebnostnih lastnosti BFO_S lahko zaposlenim z ustreznim poznavanjem enot dodelimo (opredelimo) ustrezno pripadajočo skupino (preglednica 11). Skupina = 0,159*X1 – 1.985 (1) Nestandardizirane kanonične diskri- minantne funkcije, ocenjene v skupine Povprečna vrednost centroidov (pre- glednica 12) prikazuje vrednosti po diskriminantni funkciji za posamezni- ke z osebnostnimi lastnostmi BFO, ki so v preteklosti imeli incident (nezgo- do pri delu brez bolniške odsotnosti), in tistimi, ki tega niso imeli. Preglednica 8. Wilksova lambda osebnostnih lastnosti BFO – incidenti (nezgoda pri delu brez bolniške) Wilksova lambda Preizkus funkcije Wilksova lambda Hi-kvadrat df Koeficient pomembnosti 1 ,897 21,578 5 ,001 Preglednica 9. Standardizirani koeficienti diskriminantnih funkcij osebno- stnih lastnosti BFO – incidenti (nezgoda pri delu brez bolniške) Standardizirani koeficienti diskriminantnih funkcij Koeficienti: Os.lastnosti: Funkcija 1 BFO_E –,746 BFO_C –,516 BFO_O ,784 BFO_S 1,016 BFO_V –,395 Preglednica 10. Strukturne vrednosti uteži osebnostnih lastnosti BFO – in- cidenti (nezgoda pri delu brez bolniške) Strukturna matrika variance Koeficienti: Os.lastnosti: Funkcija 1 BFO_S ,415 BFO_O ,352 BFO_E –,298 BFO_C –,147 BFO_V –,010 Preglednica 11. Nestandardizirani koeficienti osebnostnih lastnosti – inci- denti (nezgoda pri delu brez bolniške) Nestandardizirani koeficienti Koeficienti: Os.lastnosti: Funkcija 1 BFO_E –,128 BFO_C –,072 BFO_O ,129 BFO_S ,159 BFO_V –,059 (konstanta) –1,985 Preglednica 12. Preglednica centroidov osebnostnih lastnosti BFO – inci- denti (nezgoda pri delu brez bolniške) Funkcija centroidov Koeficienti: V_05_Incident_na_DM Funkcija 1 Ne –,246 Da ,464 VARNOST PRI DELU 280 Ventil 23 /2017/ 4 Fisherjeva linearna diskriminantna funkcija S preglednico klasifikacijskih ko- eficientov (preglednica 13) lahko v bodoče glede na osebnostne lastnosti posameznikov in pri- dobljene osebnostne lastnosti dimenzije BFO razvrščamo po- sameznike tako, da ugotavljamo, ali so zaradi osebnostnih lastno- sti bolj podvrženi incidentom kot ostali. ■ 3. Rezultati raziskave osebnostnih lastnosti in povezava z incidenti Z izdelano formulo iz klasifikacijskih koeficientov osebnostnih lastnosti lahko ob ustreznem poznavanju enot zaposlene razvrstimo v ustre- zno skupino. Zaposlenega glede na enoto X1 opredelimo v skupino, v kateri doseže večjo število točk. Incident (nezgoda pri delu brez bolniške) (Ne) = 0,416*X1 – 28,810 (2) Incident (nezgoda pri delu brez bolniške) (Da) = 0,529*X1 – 30,932 (3) Iz preglednice 14 je razvidno, da je skupno pravilno razvrščenih 68,8 % anketirancev, od tega 91,7 % zaposlenih, ki niso imeli inciden- ta (Ne) oz. nezgode brez bolniške odsotnosti, in 24,3 % zaposlenih, ki so imeli incident (Da) oz. nezgodo brez bolniške odsotnosti. Ugotovili smo, da je BFO_S (spreje- mljivost) statistično značilna oseb- Preglednica 13. Klasifikacijski koeficienti osebnostnih lastnosti BFO – inci- denti (nezgoda pri delu brez bolniške) Klasifikacijski koeficienti V_05: Os.lastnosti: V_05_Incident_na_DM Ne Da BFO_E ,248 ,157 BFO_C –,033 –,084 BFO_O ,490 ,582 BFO_S ,416 ,529 BFO_V ,307 ,265 (konstanta) –28,810 –30,932 Preglednica 14. Klasifikacijska preglednica osebnostnih lastnosti BFO – incidenti Klasifikacijski rezultati* V_05_Incident_ na_DM Odg.: Predvidena razvrstitev po skupinah Skupaj Ne Da O rig in al Št. Ne 121 11 132 Da 53 17 70 Neusklajeni primeri 1 0 1 % Ne 91,7 8,3 100,0 Da 75,7 24,3 100,0 Neusklajeni primeri 100,0 ,0 100,0 * 68,3 % prvotno razvrščenih primerov se pravilno razvrsti. Preglednica 15. Skupinska statistika dimenzij osebnostnih lastnosti BFO – nezgod Skupinska statistika Stat. parametri: V_05_Incident_na_DM Povprečje Standardni odklon Število odgovorov skupaj Neutežene vrednosti Utežene vrednosti Ne BFO_E 38,05 6,216 153 153,0 BFO_C 39,52 7,192 153 153,0 BFO_O 39,25 6,062 153 153,0 BFO_S 41,15 6,386 153 153,0 BFO_V 43,33 6,685 153 153,0 Da BFO_E 38,06 5,761 49 49,0 BFO_C 40,22 7,298 49 49,0 BFO_O 40,73 6,096 49 49,0 BFO_S 43,39 6,432 49 49,0 BFO_V 44,14 6,522 49 49,0 Skupaj BFO_E 38,05 6,094 202 202,0 BFO_C 39,69 7,206 202 202,0 BFO_O 39,61 6,089 202 202,0 BFO_S 41,69 6,453 202 202,0 BFO_V 43,53 6,639 202 202,0 VARNOST PRI DELU 281Ventil 23 /2017/ 4 nostna lastnost, ki vpliva na ravnanje posameznikov, povezanih z incidenti oz. z manjšimi nezgodami pri delu, ki ne zahtevajo bolniškega staleža. Z diskriminantno analizo smo poi- skali razlike med osebnostnimi la- stnostmi v skupinah zaposlenih, ki so v preteklosti imeli nezgodo pri delu, ki je zahtevala bolniški stalež, in zaposlenimi, ki nezgode pri delu niso imeli. H0 1: Med zaposlenimi, ki so imeli nezgodo pri delu z bolniško od- sotnostjo, in med osebami, ki niso imeli nezgode pri delu, ni razlik. Ha 1: Med zaposlenimi, ki so imeli incident (manjšo nezgodo pri delu brez bolniške odsotnosti), obstajajo razlike v osebnostnih lastnostih. Iz preglednice 15 Skupinska statisti- ka dimenzij osebnostnih lastnosti BFO – nezgode je razvidno, da med skupinama zaposlenih, ki so imeli nezgodo pri delu z bolniško odso- tnostjo (Da), in skupino zaposlenih (Ne), ki nezgode pri delu niso imeli, ni večjih razlik. Med povprečnimi vrednostmi osebnostnih dimenzij BFO_E (energija), BFO_V (vestnost), BFO_C (čustvena stabilnost), BFO_S (sprejemljivost) in BFO_O (odprtost) ni bistvenih razlik. V preglednici 16 Test enakosti pov- prečij so vidne izračunane vredno- sti Sig. > 0,0. Izjema je le vrednost BFO_S (sprejemljivost), ki ima vre- dnost koeficient pomembnosti Sig. < 0,05. Preglednica lastne vrednosti oseb- nostnih lastnosti BFO – nezgo- de (preglednica 17) nam nakazuje nizko lastno vrednost, kar odraža tudi šibkost diskriminantne funk- cije. Vrednost kanonične korelacije 0,196 je nižja od primerne, ki znaša med 0,3 in 0,9. V preglednici Wilksove lambde osebnostnih lastnosti BFO – nezgo- de (preglednica 18) je vrednost ko- eficienta pomembnosti Sig. > 0,05, kar pomeni, da je diskriminantna funkcija statistično neznačilna. Ničelne hipoteze ne zavrnemo, ker je izračunana vrednost Sig. 0,170 > 0,05. Med zaposlenimi, ki so imeli nezgodo pri delu z bolniško odso- tnostjo, in zaposlenimi, ki niso imeli nezgode pri delu, ni razlik. ■ 4 Zaključek Raziskava je kombinacija dveh vpra- šalnikov: vprašalnika, izdelanega s psihologom, ki temelji na lastni raz- iskavi psihosocialnih tveganj, ki vpli- vajo na vedenje in ravnanje zaposle- nih, ter vprašalnika za merjenje struk- ture osebnosti (BFO), ki ga pri svojem delu uporabljajo izključno psihologi. Z raziskavo osebnostnih lastnosti BFO_E (energija), BFO_V (vestnost), BFO_C (čustvena stabilnost) in BFO_O (odprtost) je bila opravlje- na raziskava med zaposlenimi z nezgodami pri delu in zaposlenimi brez nezgod. Pri raziskavi osebnostnih lastnosti zaposlenih v podjetju smo primer- jali skupine zaposlenih, ki so ime- li incident (manjšo nezgodo brez bolniške odsotnosti), in zaposlene z nezgodo pri delu, ki je zahtevala bolniško odsotnost. Preglednica 16. Test enakosti povprečij dimenzij osebnostnih lastnosti BFO – nezgode Test enakosti povprečij Stat. param. Os.lastnosti: Wilksova lambda F df1 df2 Koeficient pomembnosti Sig. BFO_E 1,000 ,000 1 200 ,988 BFO_C ,998 ,351 1 200 ,554 BFO_O ,989 2,225 1 200 ,137 BFO_S ,978 4,540 1 200 ,034 BFO_V ,997 ,551 1 200 ,459 Preglednica 17. Preglednica lastnih vrednosti osebnostnih lastnosti BFO – nezgode Lastne vrednosti Funkcija Lastne vrednosti Sprememba v [%] Kumulativa v [%] Kanonična korelacija 1 ,040* 100,0 100,0 ,196 * Prva kanonična diskriminatna funkcija je uporabljena v analizi. Preglednica 18. Wilksova lambda osebnostnih lastnosti BFO – nezgode Wilksova lambda Preizkus funkcije Wilksova lambda Hi-kvadrat df Koeficient pomembnosti Sig. 1 ,962 7,753 5 ,170 VARNOST PRI DELU 282 Ventil 23 /2017/ 4 Rezultati raziskave so pokazali, da je skupina zaposlenih z osebnostnimi lastnostmi BFO_S (sprejemljivost), ki so bolj nagnjeni k sodelovanju in prijaznosti, tudi bolj podvržena incidentom (manjšim nezgodam pri delu brez bolniške), kar je naka- zala tudi statistična značilnost. Za nezgode pri delu, ki zahtevajo bol- niško odsotnost, nismo dobili sta- tistične značilnosti za osebnostne lastnosti. Z raziskavo vpliva človeškega de- javnika na ravnanje in vedenje za- poslenih, kadar so pod vplivom do- ločenih psihosocialnih tveganj, smo primerjali štiri skupine zaposlenih. Z diskriminantno analizo smo primer- jali zaposlene: · ki niso imeli nezgode, · ki so imeli incident - manjšo ne- zgodo pri delu brez bolniške od- sotnosti, · ki so imeli incident in nezgodo pri delu, ter tiste, · ki so imeli samo nezgodo pri delu z bolniško odsotnostjo. Celoten vprašalnik je zajemal 55 vprašanj ali 55 spremenljivk, od katerih je bilo 31 statistično značil- nih. Večina spremenljivk je vezanih na vedenje in ravnanje zaposlenih. Poseben poudarek pa je bil na 11 spremenljivkah, ki so neposredno povezane s psihosocialnimi tvega- nji. Rezultati raziskave, neposredno vezane na psihosocialna tveganja, kadar so zaposleni podvrženi dolo- čenim pritiskom za dosego cilja, so med 11 spremenljivkami nakazali 9 statistično značilnih spremenljivk. Lahko zaključimo, da so osebnostne lastnosti posameznikov povezane z vedenjem in ravnanjem zaposlenih, kar vpliva na manjše nezgode pri delu. Prav tako to velja za različno vedenje in ravnanje zaposlenih v trenutkih, kadar so podvrženi priti- skom. Ugotovljeno je, da zaposleni za dosego cilja, še posebej zaposle- ni z incidenti in nezgodami, opu- ščajo določena pravila ravnanja, kar hitreje vodi do nastanka nezgod. Literatura [1] Balantič, Z., Polajnar. A., Jevšnik, S.: Ergonomija v teoriji in pra- ksi (Ergonomics in theory and practice), Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016. [2] Zupančič, J., Marn, J.: Sinteza orodij za analizo človeške na- pake po metodi analize spo- znavne zanesljivosti in napak ter analize drevesa odpovedi, Strojniški vestnik 8, Ljubljana, 2002. [3] Bucik, V., Boben, D., Hruševar - Bobek, B.: Pet velikih faktorjev osebnosti, Psihološka obzorja 4, 1997. [4] Bucik, V., Boben, D., Hruševar - Bobek, B.: Samoocenjevalna lestvica BFO-S, Center za psi- hodiagnostična sredstva, d. o. o., Ljubljana, 1998. [5] Caprara, G. V., Barbaranelli, C., Borgogni, L., Bucik, V., Boben, D.: Priročnik Model velikih pet, Pripomočki za merjenje strukturne osebnosti, Center za psihodiagnostična sredstva, Ljubljana, 2002. Individuals' personality traits in relation to work accidents Abstract: When performing monotonous work, similar accidents may occur for a variety of reasons. Most of them originate in the nature of the individual or in their personality traits. The main and predominant causes are those related to the human factor. We have conducted research into the psychology of human traits (or personal characteristics) of those indi- viduals who have already been involved in an incident (minor accident not resulting in medical leave) or in a work accident. We the used discriminant analysis to identify the differences between personality traits or characteristics of the employees involved in an incident or work accident and the employees who have not been involved in them. In a similar way, we separated specific variables pertaining to the psychosocial risks and directly in- fluencing employee conduct, which in turn is related to incidents and accidents. Employee conduct can be identified in view of personality traits, and conclusions can be applied in preventive action. Conduct of the human factor is also strongly affected by psychosocial risks (pressure on the employee, tight schedule, stress, harassment, etc.) which are more related to the conduct of superiors in relation to their su- bordinates. Therefore, the management or leadership methods and approaches should be changed in some cases. Keywords: human factor, work accidents, psychosocial risks, personality traits VARNOST PRI DELU MEHATRONIKA Prvi priročnik za mehatroniko v slovenskem jeziku Mehatronika - Prevod izvirnika: Fachkunde Mechatronik - Vezava: trda - Strani: 624 - Mere: 170 x 240 mm - ISBN: 9789616361873 Cena: 40,00 EUR Založba Pasadena d.o.o. Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 475 95 35 e-pošta: knjige@pasadena.si www.pasadena.si Družite se z nami na družabnih omrežjih! POKLIČ ITE (01) 475 95 35 OBIŠČIT E www.pas adena.si Pasadena_Mehatronika_A4 oglas_1k.qxp_Layout 1 229/08/16 13:29 Page 1