Naroča se pod naslovom .KOROŠKI SLOVENEC*
Kiagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj po-	23
šiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Kiagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust
politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25’— celoletno : Din. 100-—
Pozamezna številka 10 grošev.
Slovenska koroška narodna
Naši vrli pevci iz Bilčovsa, Št. lija in Loge vasi so imeli izprva zamišljen skromen poset Slovenije in njenih kulturnih ognjišč. Bržkone so bili radovedni na odmev naše domače pesmi aied rojaki politično ločenega materinskega naroda; hoteli so izmeriti lepoto njene melodije >n prisrčnost njene vsebine. Ob njej so hoteli fiiožje in fantje navdušiti svoja in bratska srca za skupno lepo harmonijo. Dovolj je bilo drznosti v misli; saj so se podali s preprosto Pesmijo naše vasi v velika mesta z razvajenim in fino čutečim prebivalstvom. Morda pa so Pevci vendarle občutili lepoto preprostosti življenja in melodije, ko pai jih je bilo samo navdušenje in nič zadrege.
Dobro je izvežbal naš Pavle Kernjak s Tre-ojnje svoj osemindvajset mož in fantov broječi zbor. Njegovo je bilo delo, da je imela vsaka Pesem bogatega sporeda svojo pravo dušo: smeh je bil na ustnih pevcev, ko so okroglo zaokrožili, in čutil si na njih bol mehke in otožne
melodije.
Pojdamo v Škufce.
Kaj pa z’ani?
Te hovšč’ ’n bilčovšč’ pu’bč,
Saj smo mvadi.
Lojzej je juckov’c, Hanzej ž’brač, Jozej je šparov’c, Maksej čaglač. Petrej je drimov’c, Pavlej hvavač, Jokej je garov’c, Foltej krofač.
Evo jih par imen naših pevcev in nekoliko trdega opisa njihovih posebnosti. Da izpopolnimo ta originalni seznam pevcev vsaj neko-nko, pripomnimo, da Jozej iz Št. lija ni samo sparov’c, marveč obenem izboren baritonist, ki zna s svojim vodilnim glasom dati najboljšo barvo domači pesmi. Sicer pa moraš vzljubiti vse te naše, čisto naše, značaje vseh pevcev, y katerih lahko bereš dobrosrčnost vsega na-Sesa ljudstva.
Vprašali boste, kakšne da so bile pesmi. Bile so to pristne narodne, katerih m.elodijaje v najtesnejši vezi z na-sim koroškim značajem, pesmi, ki sorodne lepoti naše dežele. Kot 16 svojevrstno življenje ljudstva v deželi gora, Planin in jezer, tako je tudi njegova pesem, ki Pripoveduje o vigredi, poje o veselju do življe-nia, povdarja ljubezen do domovja, a je zelo po-jtosto zaljubljena, kot je mladi rod te zemlje. Najrajši pač opeva ta naša pesem ljubezen, Pieno srečo in njeno bol. Nekatere so nežne, Pahovite, druge bolj robate in trde. V nekatera je mnogo življenske modrosti in te enačijo Pogovorom v rimah in z melodijo. Te pesmi s° trenutne slike življenja in so postale danes Poezija vsakdanjosti. Melodija je deloma vejala, a čestokrat otožno sentimentalna. Te Pasmi so vsaj v prvi kitici vedno originalne, vsebujejo vprašanja in odgovore, udare in ProtitKiare ali pa so v drugi kitici opisi istega Položaja v drugi sliki. Tudi sosednji nemški od poseduje mnogo pesmi specifično koroške-p.a značaja in sorodne so tem našim pesmim, besedilo naših koroških narodnih pesmi je če-^okrat naslonjeno na nemški način izražanja, ®elodi}a pa je pristno slovenska, pravi utrip tik-r enslteKa srca* N’ čuda, da pripisujejo mnogi Vo* neslovenski strokovnjaki nemško koroško -plodijo slovenskemu vplivu. Znani harmoni-«toj- jn pevec koroških pesmi, Tomaž Koschat, te itak ostal po rodu in melodiji Slovenec, «J^ui te Nemec po svojem mišljenju in po be-svojih pesmi.
Te pesmi so naj lepši dokaz samostojnega našega duševnega življenja in spadajo k našemu narodnemu bogastvu kot narodna noša naših dolin, kot kralj Matjaž pod Peco, kot slavna zgodovina knežjega kamna in vojvodskega prestola, kot vse domače naše življenje in mišljenje.
Da spoznate vsaj del tega našega bogastva, vam navajamo pesmi naše turneje in z njimi izražamo željo, da bi postal ta del našega zaklada tudi vaš zaklad:
N’mav čriez jizaro.
Dobar večar, ljuba dakle.
Da b’ biva lipa ura.
Bom pa rufč zvorav.
Dečva, to m’ povej.
Spomvad pa uštno je.
Jes mam tri lubce.
Saj nči frajda več na svite.
Moja lubca m’ je pošto posvava.
Bodi zdrava, sestra draga.
Trieba ni, k mojej dečli jiti.
Kadar Žila noj Drava nazaj potače.
Horjanò’ce so dro lape.
Niederfh s’m se podava.
Čoj so tiste sfzdice.
Santr pojd’, santr pojd’.
Je pa krajò’é posvava.
Spvuv tičke pojo.
Dečva je činkelca.
Juhe, vigred približa se.
Draha Minka, bodi zdrava.
Dojdam v rute.
Pojdamo v Škufče.
Kakšen je bil uspeh teh pesmi? Ni jih izvajal umeten zbor, marveč krog domačih fantov in mo žin morda bi se pesmice bolje počutile v domačem obiležju naše vasi. In vendar jih je hvaležno sprejela bela Ljubljana in za nie obdarila pevce z venci in cvetjem, navdušeno je sprejelo pesem in pevce celjsko občinstvo in tako domače so se počutili v njihovem krogu. Godba jih je sprejela, dekleta v narodnih koroških nošah so jih pogostile in velika dvorana je bila polna hvaležnega občinstva, ki je dobro vedelo ceniti lepoto preproste pesmi, podane od zbora domačih fantov. V Mariboru pa je doživela naša pesem, slično kot v ljubljanskem radiu, svoj veliki dan. Zaslužila si je naša pesem boljšega prostora na solncu, ko pa je najmanj tako lepa kot njena nemška koroška soseda. Zato pa smo hvaležni vsem, ki so spoznali poslanstvo naše narodne pesmi!
Morda bo hotel marsikateri stikati po političnem ozadju naše turneje. Tem v odgovor bodi omenjeno, da je bila to le nedolžna pesem naše vasi, katero spoštuje in ceni vsak, v katerem je vsaj trohica prave „Heimatliebe und Heimattreue“. Sicer pa prav dobro vemo, da je v ljubezni svoje domačije celotno slovensko ljudstvo na Koroškem ene in iste misli. Istotako bo vedel ceniti vsak drugi, če bo hotel biti sebi dosleden. Ta naša turneja je bila izključno kulturnega značaja, kot je bil lanski pevski nastop Gradčanov v Mariboru ali mariborskih Nemcev na Dunaju, istega značaja, kot je nastop dunajskih „Sangerknaben“ v teh dneh v Celju.
Postavljena je naša manjšina med nemškega soseda in državno politično mejo republike Avstrije in kraljevine Jugoslavije. Kaj pač je njeno pravo kulturno poslanstvo? Napram nemškemu sosedu? Napram politično ločenemu materinskemu narodu? Pro-
blemi so to, ki še in že čakajo rešitve. V naši narodni pesmi, njeni vsebini in predvsem v njeni melodiji je dobro izkristalovan alpski element naše slovenske duše. Tako se , morda vidi naša smer in delo. Kdo ve, li ne iz-! gubi slovenska melodija svoj lahki alpski zna-; čaj, če bi nekoč pozabili našo koroško narodno pesem. Revija slovenskih narodnih noš je morda nepopolna, če se ji ne prišteje noše naših deklet. Kam s kraljem Matjažem, ki spi danes pod koroško Peco in je lojalen avstrijski državljan, četudi cel Slovenec. Morda pod gorenjski Triglav. Dejal je nekoč veliki dr. Krek ob nekem zborovanju: Na jug, kjer greje žarko solnce in rastejo citrone in oranže! Da bi bil dejal : Na sever, kjer sameva tisočletni prestol iz trdega kamna pod milim nebom. Kdo bi temu bil odrekel upravičenosti?
Slovenska mladina! Vstajaš iz pretežkih hudih sanj. Združi vse to neizmerno bogastvo, ki ga razsipa med nas naša domača zemlja, naša slovenska koroška duša in naš veliki Bog, združi v en sam neizmeren zaklad. Dovolj bogata si in ob tebi lahko obogatijo drugi, dovolj razkošna si in zato daj razkošja drugim.
M POLITIČNI PREGLED ||
Okrog ustavne reforme in drugo. Ustavni pododbor je svoje delo končal in predložil u-stavno spremembo ustavnemu odboru, ki se sestane danes. V ustavnem pododboru so bili soglasno sprejeti le manj pomembni paragrafi, druge pa je sprejela meščanska večina. Zadevo je pretekli teden vzel v roke zvezni kancler Schober sam in se pričel pogajati s strankami. Opaziti je popuščanje na obeh straneh. Pa se v zadnjem času zelo živahno bavi z avstrijskim vprašanjem češkoslovaški, jugoslovanski, francoski, angleški in tisk drugih držav, ki odločno svari vlado pred tem, da bi se udala pritisku Heimwehra in uzakonila ustavno spremembo neparlamentarnim potom. — Voditelji heim-wehrovcev so 12. t. m. ponovili svoje grožnje v Gradcu in Inomostu. Sliši se, da je prišlo med Schoberjem in soc. dem. do sporazuma, kako pa so izpadla pogajanja z meščanskimi strankami in voditelji Heimwehra, še ni znano. Malo verjetno je, da bi Pfriemer in Steidle pristala na to, kakor daleč je popustila opozicija. Kljub temu pa se smatra, da bo ustavna reforma sprejeta še ta mesec, da bo o božiču med strankami že vladal mir. — V“ proračunskem odboru je landbundovski govornik predlagal za omejitev krize v kmetijstvu: 1. Avstrijski mlini prevzamejo od poljedelcev vso pšenico in rž. Zakon naj bi uredil to tako, da bi se mline prisililo, da zmeljejo na leto gotov odstotek domačega žita. 2. Mlini bi morali plačevati žito dražje nego je cena na svetovnem trgu. 3. Mlini bi morali dati kmetom na razpolago otrobe (krmila) in sicer cenejši kot stanejo inozemski otrobi. 4. Pekarne naj mešajo inozemsko moko s tuzemsko v gotovem odstotku. Vpelje naj se enoten kruh, kakor je vpeljan v Italiji. Višja carina na moko ni priporočljiva, pač pa naj se vpelje davek na moko.
Nižjeavstrijske občinske volitve. V nedeljo 10. t. m. se je volilo v 1711 nižjeavstrij-skih občinah. Pri zadnjih volitvah leta 1924 so imele meščanske stranke 16.938 mandatov, sedaj so jih dobile 18.246, soc. demokratska stranka je imela 3630 mandatov, sedaj jih je dosegla 4111. Prirastek mandatov meščanskih strank znaša tedaj 1308, prirastek soc. dem. mandatov pa 481, da so meščanske stranke na-
predovale za preko 7 odstotkov, socialdemokrati pa za preko 13 odstotkov. Za letošnje volitve je bil volilni red spremenjen in število mandatov zvišano. Omeniti je treba tudi, da se je znižalo število podpisov na kandidatni listi na 15, vsled česar so mogli soc. dem. kandidirati v 149 občinah več. Značilno pa je, da so soc. dem. izgubili na glasovih in mandatih v industrijskih krajih, kjer so imeli občine v svojih rokah in so mogli praktično pokazati, kako se naj dobro gospodari.
Zveza evropskih manjšinskih časnikarjev.
V septembru se je v Ženevi ustanovila Zveza evropskih manjšinskih novinarjev. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili zastopniki tiska vseh mogočih narodnosti in skoro iz vseh srednje in vzhodno evropskih držav. Zveza, na čelu katere stoji odbor s predsednikom dr.
E. Besednjakom, bivšim slovenskim poslancem v italijanskem parlamentu, je že pričela z delovanjem. Svoj sedež ima v Ženevi, kjer vodi posle zastopnik ruskih časnikarjev g. B. Nicolsky. Na Dunaju vodita iste posle zastopnik čeških časnikarjev in baron F. v. Uexkiill-Giildenbrand, delegat nemških zastopnikov tiska, Dunaj, VI., Gumpendorferstrasse 8. Od strani predsednika in odbora organizacije so se v zadnjem času storili že koraki, ki zagotavljajo uspeh, o prostih vozovnicah in znižani vožnji v raznih državah, katere bodo deležni člani organizacije. Zveza pripravlja dalje za prihodnje zborovanje Društva narodov v Ženevi ureditev posebnega zastopstva, da doseže različne olajšave za obisk Ženeve. Pri tem pa vodi vodstvo misel, da je za politične uradnike manjšinskega tiska načelne važnosti spoznavanje mednarodnih vprašanj in skladnosti, iskanje zvez itd. med zborovanjem Društva narodov. Prihodnje zborovanje manjšinskih časnikarjev se bo vršilo prihodnjo jesen. Začasno se sestavlja seznam vseh časnikov in zastopnikov tiska evropskih manjšin. Že danes se more reči, da je več sto listov, ki zastopajo interese različnih evropskih manjšin.
M DOMAČE NOVICE ~i
Gg. poverjenikom Družbe sv. Mohorja
sporočamo, da je dosel letošnji književni dar in da se dobijo knjige za župnije: Kotmara vas, Hodiše, Žihpolje, Vetrini, Radiše, Škofiče, Loga vas, Bilčovs, Tinje, Št. Tomaž, Podkrnos, Podgrad in Medgorje v prostorih Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Plačati je še prevozne stroške in davek na blagovni promet.
Ruda. <Kako delajo.) Pri nas namerava prirediti S. K. S. Z. gospodinjsko-kuharski tečaj. Kakor hitro smo razglasili, da se tečaj vrši, so gotove osebe takoj letele v šolo in sklenile, i da se mora vršiti tudi nemški kuharski tečaj. Iz tega sledi, da bo nemški tečaj prirejen najprej vsled konkurence z našim in šele v drugi vrsti v korist deklet. Od naših obč. odbornikov smo kasneje izvedeli, da se je na obč. seji 10. t. m. govorilo tudi o tem, da bi dal za nemški tečaj drva krajni šolski svet na razpolago. Proti temu pa moramo odločno protestirati, ker ta
BI PODLISTEK ji
Kovač Franc:
Zadnji Čarovniški proces na Važen-bergu.
(Nadaljevanje.)
III.
Nenavadno mrzlo je bilo« drugo jutro, ko so že pred solnčnim vzhodom prihajali kmetje, oblečeni v debele kožuhe, s kosmatimi kučmami na glavi, potegnjenimi čez ušesa in debelimi gorjačami v rokah. Prvi so dospeli na Važen-berg Gosinjčani, drug za drugim so prihajali sklonjeni, gazeč sneg po ozki gazi Trpečani, nadalje tlačani iz Grunčič in Vogelj. Oskrbnik Hubert je strogo naročil, da morajo biti ob sedmih zjutraj pripravljeni na spodnjem dvorišču. In ko je odbila cerkvena ura v Št. Jurju sedem, so stali kmetje že vsi zbrani na dvorišču, a gospode še ni bilo od nikoder. V zimskem mrazu so stopicali sem in tja, si mencali mrzle roke, tu In tam je naredil kdo globok požirek iz steklenice. Nepotrpežljivo so se ozirali na zastrta grajska okna — gospoda je počivala že v toplih pernicah.
drva plačujemo tudi mi, ki bomo poslali naša dekleta v tečaj S. K. S. Z. Zdi se nam, da se upajo konkurirati z nami samo z našo podporo. — Starši deklet, ki bodo obiskovale gospodinjsko-kuharski tečaj.
Železna Kapla. Kmetijska podružnica Železna Kapla priredi v nedeljo dne 24. novembra ob 11. uri dopoldne v gostilni Karl Domnik gospodarski shod.
Ruda. (Občinska seja 10. nov.) Najprej se je prečital zapisnik zadnje seje in odobril, nato so se reševale ubožne podpore, sprejemi v občinsko zvezo in zadeva prezidave ali nazidave občinske hiše, za kar se je poleg župana posebno potegnil učitelj Derbuch. Pri slučajnostih je prišla na vrsto tudi prošnja Junglandbunda za oprostitev 20odstotnega veseličnega davka in sicer zato, ker bo s čistim dobičkom prireditve ustanovil knjižnico. K tej točki se je o-glasil tudi slovenski odbornik, da mora veljati za vse enaka pravica, da če se Junglandbundu spregleda veselični davek, se mora istotako spregledati tudi domačemu izobraževalnemu društvu, kadar bo imelo kako prireditev. Po kratki razpravi je bil sprejet proti enemu glasu predlog, da domačim društvom ni treba plačevati veseličnega davka. Proti temu predlogu je glasoval seveda učitelj Derbuch. Čujmo, kaj je rekel: Kaj ima ljudstvo od slovenskega izobraževalnega društva? Nič drugega nego časnike, ki jih društvo naroča itd., ki ljudi še bolj začarajo. To so prav lepe besede za visoko izobraženega gospoda. Potem je slovenski kuharski tečaj tudi samo zato tu. Slovenske knjige in časopisi so pač zapeljivi, zato pa so nemške knjige in časopisi tako otroško nedolžni, ko tako lepo učijo naše ljudi ljubiti svoj materni jezik. Tako lepo, da bi najrajši videli, da bi jih ne bilo več. Če bo na prihodnji seji zopet kaj zanimivega, se bomo oglasili. Do tedaj pa si bo gotovo tudi g. Derbuch prisvojil lepših izrazov.
Reberca. Kmetijska podružnica priredi dne 8. decembra gospodarsko zborovanje pri Graj-narju po sv. maši ob pol 8. uri.
Št. Peter na Vašinjah. (Razno.) Letino smo imeli letos srednjo. Pohvaliti se moremo še najbolj s pridelkom rži in pšenice. Oves je bil bolj kratek, ker je manjkalo dežja, da bi se mogel pravilno in pravočasno razviti. Primanjkovalo nam bo krme, ker je bil letošnji pridelek za tretjino slabši od običajnega. Krompir je dobro uspel. Ker se je lani dobro prodajal, ga je vsak sadil letos nekoliko več, sedaj pa nima cene. Iz vseh ust prihajajo tožbe: Kje bom jaz dobi v, kje bom jemav, da bom te velke štajre pvač-vav, ki jih je vedno več. — Sedaj nas pa zopet jezi ta neprestani jesenski dež, da ne moremo dobiti stelje. Ko je poleti primanjkovalo vode, smo vpili: „Le lij, le lij!“ sedaj pa: „A če bo še dbst štega pludronja?“ — Ker radi deževja ne moremo delati zunaj, smo se začeli ženiti. Ma-čeldonikov Pavle je šel po Jezernikovo Ne-žiko, da jo popelje pred oltar in ji tam priseže zvestobo in ona njemu. Bog blagoslovi vajin zakon! Veliko se govori, da se ta in oni pripravlja, ali govorice ostanejo običajno le go-
»Gospoda rada dolgo spi zjutraj,“ pripomni Vajncerl in ponudi steklenico Pečniku.
„Saj bi jaz tudi rad in ti tudi, pa mi nismo gospodje. Bog ve, kako dolgo bomo še čakali in prezebali tukaj.“
„Jaz bom že pokazal tej gospodi, nikamor se ne ganem in tudi temu Hubertu bom take povedal, da jih bo pomnil,“ se širokousti Hubma-nov Foltej, velik in močan fant, ki je imel navado, da se je vedno hvalil in bahal, kadar ni bilo nobene nevarnosti, a mu je takoj upadel pogum, če je bilo treba pokazati moža. Tedaj je bil strahopetec in je ubogal na migljaj.
.^Ti pa, Foltej, ti si vedno prvi, da ubogaš, kar ti je zaukazano," zabavljajo okoli stoječi.
„Jaz se tega valpeta Huberta čisto nič ne bojim," ha, naj se me le dotakne s tistim svojim bičem, še danes me bo spoznal," se repenči Foltej in stiska pesti v žepih.
Dobro uro so kmetje gonjači postopali po dvorišču sem in tja, se razgovarjali z grajskimi hlapci, ki so krmili živino in skušali zvedeti od njih, kdaj da se lov prične.
„Saj še povabljenih gospodov ni od nikoder in konji še tudi niso nasedlani," odvrne veliki hlapec Hanej in vrne Jumu steklenico, iz katere je naredil globok požirek.
„A, ta pogreje v tem mrazu, pa vas bo itak
vorice. Premalo korajže je opažati in preveč se gleda na denar. Pa hiteti je treba, ker zima bo huda. — Na tukajšnji šoli se je otvoril sedaj tretji razred in smo dobili v to svrho novega učitelja.
Celovec. (Razno.) Državni praznik, 12. november, se je praznoval letos mirno in dostojno. Na predvečer je priredila vojaščina baklja-do in na praznik dopoldne so se zbrale na trgu vse edinice, kjer se je vršil pregled čet in parada. Soc. dem. so zborovali na Kardinalskem trgu. Zastave je bilo opaziti samo na uradih in javnih poslopjih. — Podpiranih brezposelnih so zabeležili na Koroškem 9. novembra 3065. V enem tednu se je število pomnožilo za 634 podpiranih. — V Gradnicah pri Žrelcu se je 24-letni Anton Rebernik sprl s posestnikovim sinom Josipom Kramarjem in ga udaril s polno steklenico tako močno po glavi, da se je steklenica razbila. Poškodba sicer ni bila težka, vendar pa povzročena s takim orodjem, da je bilo življenje v nevarnosti. Dobil je 2 meseca strogega zapora pogojno. — Dne 10. t. m. so v Grabštanju položili k večnemu počitku Mdrt-lovo mater Marijo Strukl v starosti 78 let, doma iz Brega ob Krki. Bodi ji zemljica lahka! —• Peter Havbic, pd. Novak v Kamenu je popravljal 28. okt. studenec. Pri delu v studencu je padla na njega cev, ki mu je poškodovala medenične kosti, meh in rebra. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. — V noči na 13. t. m. se je v Rožeku ustrelil 221etni ključavničarski pomočnik Rudolf Weiss, doma iz Vinar, občina Vernberg. — Nadučitelj Josef Possnig je bil imenovan okrajnim šolskim nadzornikom v Šmohorju.
Josip Schaller, p. d. Martin. Kdo od koroških Slovencev ni poznal Schaller-Martina? Na vseh občnih zborih naše politične organizacije smo občudovali pred vojno njegovo krepko-svežo veliko postavo v sredini njegovih ožjih prijateljev, mož-korenjakov. In nenadoma je nas zapustil. Pokopali smo ga v soboto 26. oktobra na pokopališču v Št. liju ob Dravi. Čeravno je bilo skrajno slabo jesensko vreme, je bila udeležba pri njegovem pogrebu tako obilna, kakršne Št. Ilj še nikdar ni videl. Bolehal pa je Martin že dalj časa na poapnenju odvodnice. Tudi kri mu je silila tako v glavo, da si jo je že med svetovno vojno moral dati ponovno puščati. Več noči pred smrtjo ni mogel več zaspati. V četrtek dne 24. oktobra si je pa iskal hladilno kopel pri Logu v Vrbskem jezeru, iz katere se ni več vrnil. Zadela ga je v mrzlih nočnih valovih srčna kap. Bil je v štiridesetem letu. Njegova domačija je bila pri Martinu na Trebinji. Martinova hiša je slovela že od nekdaj po svoji velikosti in svojih gospodarjih. Za svojo nevesto si je izbral Martiu Barbijo Goričnik, ki mu je prinesla za doto Čevnarjevo kmetijo v Hodišah. Porodila mu je 10 otrok. Najstarejšega sina Janka je dal izšolati na trgovski šoli v Trstu, da bi mu potem tem lažje pomagal pri lesni trgovini, ki jo je razvil daleč noter na Laško in tudi skoro po vsej Nemčiji. Rajni naš Martin je bil tudi dvanajst let župan logavaške občine. In to tudi ves
dosti grelo, ko boste cel dan okrog letali P° strmini in hosti. Daj mi ga še en požirek!"
Solnce je stalo že precej visoko na nebu in obsevalo Važenberško polje, ko se je pri' peljala v lahnem diru dvovprežna kočija, v kateri sta sedela vsa zavita v kožuhe deželni vi' cedom in tollerberški gospod. Jasno je odmeval čez tiho snežno ravan srebrni glas kraguljev. Polagoma zavije kočija navzgor po izpe' Ijani cesti v grad in čez en četrt ure obstane na velikem grajskem dvorišču.
Gospod Sigmund že povsem gotov, oble' čen v lovsko obleko in na razpolago, da do* stojno sprejme povabljene goste, stopi iz hJŠe visokemu gostu naproti, globoko se klanjajoč-
„Vaše blagorodje ste prvi tukaj, drugi g0' spodje v kratkem pridejo, je še zgodaj," se klanja gospod Sigmund in pomaga vicedomu kočije ter ga odpelje v sobo, da se nekoliko okrepča in ogreje.
»Vedno se veselim vašega lova," pripomj1' laskavo vicedom: »imate izvrstno lovišče m plemeniti gospodje iz cele okolice pridejo m skupaj. Vaša gostoljubnost je znana po celi do' želi."
»Samo stanovske dolžnosti, vaše blag0' rodje."	.
(Dalje sledi.r


cas med svetovno vojno. Koliko potov je imel v lem času k okrajnemu glavarstvu, koliko k armadni komandi! Zaračunal pa si ni ne enega svojih neŠtevilnih uradnih potov. Večkrat je Peljal med vojno cele vreče, polne živil in o-Jttepčil ranjenim vojakom v celovške bolnice. ^Ploh je bil največji dobrotnik vseh revežev in znan podpornik vseh dobrodelnih narodnih društev. Največji dobrotnik pa je bil farni cerkvi v St. liju in posebno še Marijini cerkvi na numcu, ki jo je dal tudi nanovo pokriti na svoje stroške. Gospodar je bil prvovrsten. V hlevu piu je ostalo okoli 30 glav goveje živine, po 10 do 15 konj in mnogo prvovrstnih svinj. Vedno Po dva plemenska žrebca, bika in mrjasca. Bil Je Martin tudi vedno načelnik kmetijske podružnice, načelnik tudi okrajnega šolskega sveta in tudi cerkveni ključar. Ves čas pred vojno vodil tudi uravnavo Drave od Rožeka do Zihpolj. Preskrboval je tudi celovške šole in arade z zimskim kurivom. Imel je tudi lastno tovorno ladjo na Vrbskem jezeru. Z višjo deželno in državno gosposko je bil vedno v pri-iasteljskih stikih. Nesrečni plebiscit je seveda Marsikaj izpremenil, posebno še, ker se je ^mešalo med njega toliko nekoroških oseb. Več-^rat je bil porotnik. Lesni trgovec je bil kar ve-“kega obsega. Izplačeval je kmetom kupne ^ne vedno takoj v gotovini. Dal je vedno tudi Služiti lepe denarje delavcem in voznikom, r°!rodeicem in obrtnikom. Ljubil je tudi šalo in Petje. Postavil si je „pod pečmi“ tudi lastno °Pekarno. Več posestev si je še nakupil in pojavil v Logi vasi lično vilo. Ko so bili 1899 v Celovški okolici manevri in so morali okoliški Gradovi sprejeti več višjih ofisirjev v hrano in stanovanje, je telefoniral rajni knez Rosenberg Iz Grabštanja Martinu: »Pošljite mi takoj 2000 Kron. Obračun v gozdu." Seve je Martin rad ustregel. Ko je po vojni nemška marka sfrčala Kar v milijarde, pride Martin ravno iz Mona-Koyega xerjce pri jur£u ga napadejo. Odkupil se je z — milijardami. Po vojni so ga označili Za ..Landesverraterja" in bi moral v Litzlhof, v mamertinsko ječo, a se ie pravočasno u-ujaknil. Domači pa so morali zato pretrpeti )jse nečloveške šikane nemške soldateske. ‘rajno zaslugo, ki bo ostala v zlatem spominu za vse čase, pa si je naš Martin med jugoslovansko zasedbo vendar pridobil. Vedel je privabiti merodajne jugoslovanske kroge za Sradbo nove ceste Drava—Št. Ilj—Škofiče, "en je bilo poprej blata do kolen, je sedaj kras-J!a cesta. Posebno veselje pa je imel naš Mar-s primicijami. Pomagal je z veseljem pri J^edičevi, Maierhoferjevi in Wornigovi. Ma-'evžu Wornigu je bil tudi duhovni oče. Prav jjjuogo jih ie, ki se bodo še dolgo spominjali pjurtina, katerim je bil krstni ali birmski boter, ribava novih zvonov za farno cerkev in po-Vfužnico na Humcu je slonela večinoma na nje-^°vih ramah. Na slovesno okiiičanih vozovih ][■: pripeljal skupno s soključarjem Rudlom “aierhoferjem nove zvonove s postaje v Vrbi.
Moder, delaven, napreden, veren, trezen, Vubrotljiv, mil in prijazen je bil naš Martin vse voje žive dni. Kdo mu je bil enak od Celovca r1 Beljaka? Ko mu je, že mrtvemu, zapel na Jjan pogreba šentiljsko-logavaški pevski zbor z* slovo od domače hiše pesem „Nad zvezda-?u“. je glasno zaihtelo vse. In ko so mu zapeli p ob odprtem grobu pesem »Vigred se po-ìjrile“, so se rosile dolgo in dolgo še oči vseh SfezŠtevilnih navzočih. Kondukt so vodili čgg. jptrič, Šnedic in Wornig. G. Matej Rainer, žu-logavaške občine je govoril na grobu v Lslovenščini nezabnemu Martinu zadnje za-.valne in poslovilne besede. Končal je z bese-n?hri: »Le večni, vsemogočni Bog more povr-: o našemu Martinu vse velike dobrote, katere j. ‘zkazal v tako obilni meri svoji družini, svo-JJJI) sosedom, svoji fari, svoji občini, svojemu puemu narodu in svoji ljubi koroški deželi!" P" Res je! V Schaller-Martina smo gledali vsi uajvečjim spoštovanjem. Nejgov spomin o-‘ane v časti za vedno med nami! Bog večni uj mu bo plačnik!
z Kamen. (Smrt.) Žalostno so peli kamenski na vernih duš dan, ko smo nesli k tujemu počitku rajno Marjeto Blazutič, vdo-t Po železničarju. Rajna je bila res žena Jku. Moža ji je povozil, ko je imel ponoči ^«zbo, brzovlak, v vojni ji je padel edini sin. , *m pa še ni bilo konca trpljenja. Prišlo je ie k«i ^ ‘n z ni*01 zopet nova nesreča. V Tinjah Ijal utab°rien Volkswehr, ki je pogosto strepa Kamen. Prebivalci so imeli svoje reči
sicer varno shranjene, a ko je bil nekaj dni mir, so jih spravili zopet v hiše. Naenkrat se je neko popoldne zopet pričelo streljanje in prva granata je priletela v hišo, v kateri je stanovala gospa Blazutič, in jo vžgala, da je pogorela do tal. Rajna je bila odločna Slovenka in je iskreno ljubila to našo zemljo. Kako je bila priljubljena, je pokazal krasen pogreb. V pretresljivih besedah se je ob grobu poslovil od rajne domači g. župnik. Bodi ji domača zemlja lahka I
| DRUŠTVENI VESTNIK-!
Kotmara vas. (Naša kri.) Vzdramili smo se po dolgih poletnih počitnicah. V nedeljo zvečer ob 7. uri dne 24. novembra uprizorimo pri Ilcu v Gorjah narodno igro »Naša kri". V načrtu imamo tudi »Miklavžev večer", ki se vrši predvidoma 8. decembra. Natančni spored naznanimo pozneje. — Obenem opozarjamo člane društva in tudi druge, ki hočejo izpopolniti -svojo izobrazbo, da se je s 1. novembrom zopet odprla knjižnica. Na razpolago je mnogo novih zabavnih in poučnih knjig. Knjige se izposoju- 1 jejo vsako nedeljo po maši pri Marinjaku.
Vogrče. (Sestanki.) Naše društvo bo za-naprej imelo svoje redne mesečne sestanke vsako prvo nedeljo v mesecu po blagoslovu v župnišču. Vsaj člani naj se sestankov polnoštevilno udeležujejo! — Knjige iz društvene knjižnice je treba vrniti, da se more knjižnica zopet urediti.
Kazaze. (Prireditve.) Dekleta in deklice so počastile matere na praznik sv. Rešnjega telesa z dvema ljubkima igrama »Pismo" in »Močna mati" ter deklamacijami iz knjižice
Steckenpterd-LIlienmilchcream :
Prvovrstna lepotilna krema z osupljivim učinkom ; ustvarja mehko, prožno kožo in nežno, mehko polt. (Tolščna krema za noč, suha krema za dan.)	se
»Materi". — Prvo nedeljo novembra se je v kratki igri pet deklet poklonilo svetemu očetu. — Društvo v času poljskega dela ni utegnilo .misliti na kako svojo prireditev, čuje se pa, da bo v kratkem stopilo na noge in brž pričelo spet delati.
Šmihel na Pliberkom. (Društveno gibanje.) Minulo je letošnje vroče poletje in nastopila je hladna jesen. Društveno življenje se zopet začenja. Priredil se je že prvi sestanek zimske sezone. Le škoda, da je pri nas tako, da se postavljajo osebam, ki se največ prizadevajo in trudijo, polena pod noge. Odborniki, drugače ravnajte! Poglejmo sosedna društva! Ali mora naše društvo zaostajati za njimi? Jesen nas mora vzdramiti k novemu, vztrajnemu in uspešnemu delovanju! Vsak mesec naj bo sestanek in zato naj skrbi tajnik! Mogoče ima knjižničar par raztrganih knjig, ki jih je treba popraviti. Zato pa je treba sredstev. Oder imamo. Nastopajmo radi in večkrat na njem! Vzemimo si za zgled Globašane! Skrbeti pa je treba, da je pri prirejanju iger samo en režiser, ker se drugače stvar zavleče ali tudi popolnoma opusti. Kako more napredovati pri takih razmerah društvo? Tedaj glejte, da se bo za mladino priredilo res kaj dobrega in stvarnega. Vsak mesec naj bo sestanek in še kaj drugega zraven! Pa brez zamere.
Vogrče. (Gostovanje globaških igralcev.) Dolgi so se nam zdeli dnevi pred igro, ki so jo nam uprizorili globaški igralci, ker smo težko čakali nanje. Dne 27. novembra, po maši, smo pričeli pripravljati prostor za gledalce in goste. Ko smo bili že v dvomih, se pripelje avto z i-gralci. Ker je bil že skrajni čas za igro, so morali odpasti vsi pozdravni govori. Udeležba je bila vsled slabega vremena bolj pičla. Mislili smo, da bo naš oder za tako veliko igro premajhen, pa so Globašani vse tako uredili, da je šlo gladko naprej. Nazadnje smo jih malo pogostili, nakar so nam Globašani zapeli nekaj pesmic. In nedelja je minila in poslovili smo se v upanju, da se zopet kmalu snidemo. Bog živi!
Slovenski krožek na Dunaju se je pretekli teden poslovil kar od štirih svojih agilnih članov, ki so po dovršenih študijah zapustili Dunaj. Že v zadnji številki smo omenili — radi pomanjkanja prostora le prav kratko —, da nas zapuščajo trije medicinci, rojaki iz Jugoslavije, odnosno Italije, sedaj pa odhaja tudi
naš koroški rojak Zdravko Zwitter, ki bo promoviral prihodnji petek. Odhod vsakega člana je za Slovenski krožek težka izguba, kajti kljub precejšnjemu številu Slovencev na Dunaju število krožkovih članov razmeroma počasi narašča. Prav posebno pa bodemo pogrešali našega Zdravkota, soustanovitelja Slovenskega krožka, kajti on je tekom let postal radi svoje obče priljubljenosti središče vsega organiziranega koroškega življa na Dunaju ter nam, je nemalo pomagal pri agitaciji. Z njegovim odhodom iz Dunaja nastaja novo vprašanje, kdo bo stopil na njegovo mesto med dunajskimi koroškimi Slovenci! Vprašanje je tem težje, ker pravzaprav med njimi ni nobenega, ki bi bil za to sposoben, nobenega, ki bi smatral nadaljevanje organizatoričnega dela v smeri intencij Slovenskega krožka za svojo neizogibno dolžnost. Ob njegovem odhodu nas tolaži misel, da on kljub temu za Slovenski krožek ni izgubljen, ker ima na Koroškem mnogo več prilike, da agitira zanj; kajti tam še niti ledina ni preorana, dočim smo tu na Dunaju že — hvala Bogu — tako daleč. Mi se poslavljamo v upanju, da ne bodemo varani v nadah, ki jih stavimo nanj, ter mu želimo kar največ uspehov v njegovem novem delokrogu v domovini. •—č.
Slovenski krožek na Dunaju priredi, kakor običajno, tudi letos svoj Miklavžev večer, na kar vse dunajske Slovence že danes opozarjamo. Dan, lokal, program in druge podrobnosti priobčimo pravočasno.	—č.
M GOSPODARSKI VESTNIK M
Sefa deželnega kulturnega sveta dne 10. oktobra 1929.
Previsoki doneski za bolniško blaeaino.
Poljedelski odsek se je bavil s previsokimi doneski za bolniško blagajno. Izprva se je zahtevalo, naj se ženske vpostavijo v tretji in moški kratkomalo v četrti plačilni razred. Prehrana ljudi se v gorah ne more previsoko ceniti, ne kakor se dobi pri malem branjevcu, marveč kakor je mogoče kmetu svoj pridelek v gorah spraviti v denar. Zdaj so se pa mladi ljudje do 14 leta postavili v prvi razred, od 14 do 16 leta v tretjega, drugi pa, in sicer moški in ženske, v peti plačilni razred. Gorjanski kmetje se pritožujejo, ker se blago tako ne plačuje kakor v dolini in potem se more gorjanec zdravnika manj posluževati, kakor ljudje, ki imajo zdravnika v vasi. Bolniška blagajna zopet povdarja, da se gorjanski kmet od poljanca ne more ločiti in potem pravijo gospodje, da je pač v gorah vsak zdravniški obisk dražji kakor v dolini in da n. pr. doneski iz občine Winklern niti lastnih stroškov ne krijejo.
Gruber poroča, da položaj kmetijske bolniške blagajne nikakor ni ugoden in da se blagajna radi tega brani znižanja doneskov. Bolniška zavarovalnica za uradnike je radi tega uvadla donesek bolnika. Ko morajo zavarovanci sami nekaj plačati, manj hodijo k zdravniku in blagajni naraste manj stroškov. Tak donesek se naj uvede tudi pri kmetijski zavarovalnici.
Msgr. P o d g o r c opozarja, da se zadnji čas pritožujejo zdravniki, ker se jih, ko ne stane nič, nadleguje prav brez potrebe. Zdravniki so nevoljni in preobremenjeni, ko je treba bolnike odpravljati kakor blago v tovarni, bolniki sami pa se pritožujejo, da se zdravnik z njimi ne bavi zadosti natančno. O tem vprašanju se bo treba posvetovati temeljito.
Hernler: To je nujna zadeva, ker gorjanski kmet ne more plačevati tolikih doneskov in bo pozimi odslavljal svoje ljudi. Prehrana je pri gorjancih vse druga kakor v dolini in uvrščevanje v te razrede ni upravičeno. Srednjemu posestniku se toliko predpiše, da gre za zavarovalnico kar vsa cena enega goveda. Blagajna naj sama preudari, kako bi se mogli doneski znižati?
Supersberg:	Doneski bolnika bi se zelo
lahko uvedli in menda bi vsakokratno doplačilo 50 g zadostovalo, da bi ljudje manj hodili k zdravniku. Od drvarjev bolniška blagajna tudi nima posebnih dohodkov, ker je na Koroškem gozd za 66% le kmečki in so drvarji zaposleni le za tovarne.
Traussnig: Prav je, da se gorjancem doneski znižajo, ali znižati se morajo tudi poljancem. Vsaj ni mogoče, da bi srednje velik kmet v letu plačeval 10 milijonov za bolniško blagajno!
Konjereja:
D. S c h e u c h: Žrebci so se potrjevali v šestih krajih. Prignalo se jih je 20, potrdilo 19, subven-cijoniralo se jih bo 13. L. 1924. je bilo še 73 zasebnih žrebeov, letos samo 19! Ker je zasebnih žrebcev tako malo, se jih od države zahteva 97. Koojerejski
odsek je naglasa!, da bo treba boljših državnih žrebcev. Ker je v Solnogradu veliko število izbornih žrebcev, se sme soditi, da se je za Solnograd bolje skrbelo kakor za Koroško in se bo od ministrstva zahtevalo, da se zanaprej pošlje na Koroško več prvovrstnih konj.
(Konec prihodnjič.)
Kurjereja.
(Konec.)
Kurnik in iztek.
Po stari šegi vtaknejo naše gospodinje kuretnino v najslabšo luknjo. Pa kakor človek potrebuje za spanje čist zrak, da si ne nakoplje različnih bolezni, tako tudi kuretnina potrebuje primernih kurnikov za prenočitev. Dostikrat prenočuje naša perotnina pozimi na prostem pod milim nebom. To za letni čas ni niti slabo. Letne noči niso mrzle, je tam gotovo čist zrak in ni tam nadležnega mrčesa, ki nadleguje perotnino v zanemarjenih hlevih. Lahko jo nam pa tam znosi požrešna lisica, lahko pa tudi dvonožni dihurji. Iz tega sledi, da je kur-nik tudi v letnem času potreben, neizbežen pozimi, ker moramo naše kokoši varovati pred mrazom, da nam morejo nesti jajca. Za jajčnost še nikakor ne zadostuje prava pasma, niti ne pravilno krmljenje, temveč treba je našim kokošim preskrbeti tudi še premiren kurnik. Pod primernim kurnikom pa razumemo toliko topel prostor, da v njem ne zmrzuje voda, da je čist ter se tam ne nabirajo kokošji odpadki po cele mesece, kar kvari zrak in po-množuje mrčes, ki nadleguje kokoši ponoči, in da je zračen, da ima tedaj okno pozimi in žičasto mrežo poleti in sicer na solnčni strani, da prihaja v notranjščino dosti svetlobe. Nikdar pa ne sme biti v kurniku prepiha, ker so kokoši za prepih jako občutljive.
Kje bomo postavili kurnik? Pri nas je še v navadi, da imamo kokoši pozimi v hlevu. Če bi imeli v naših hlevih vetrilnike (Dunstschlot) in bi bili torej naši hlevi dobro prezračeni, bi za silo še šlo.
Naši hlevi pa so vlažni, perotnina pride z vlažnim perjem na mraz in ni čuda, da potem, ko jo spustimo na zrak, ozebe. Saj bi tudi človek, če bi se polil z vodo, ne vzdržal v zimskem mrazu na prostem. Kurnik bomo tedaj napravili izven hleva. Da ne bo premrzel in da ne bo v njem prepiha, napravimo dvojno steno iz desk, med obema stenama prazen prostor, ki ga napolnimo najboljše s šoto (Tori) ali pepelom ali s sličnim. Nekateri napolnjujejo stene z žagovino, ki pa nikakor ni primeren ma-terijal, ker se v žagovini naseli različna mrčes, kakor bolhe itd. Mislimo, da je skoraj boljše, da: pustimo prostor prazen, kakor da ga napolnjujemo z žagovino. Hlev ne sme biti večji, kakor da ga more perotnina ogreti s svojo lastno toploto. Če torej kdo napravi večji kurnik za bodoča leta in še sedaj nima toliko perotnine, naj kurnik za zimo pregradi in odvišen del pusti prazen. To pregrajo lahko napravi iz slame. Da napravimo kurnik bolj topel, lahko prevlečemo pozimi stene od zunaj s slamnja-čami.
Kakšen hlev naj priporočamo? Kurnik mora odplačevati kurjereja in nas torej nikakor ne sme toliko stati, da bi porabili ves donos vseh jajc leta in leta. Ravna se torej po številu kokoši. Čim več kokoši imamo, tem več moremo žrtvovati za kurnik. Ako imamo 20 kokoši, ki vsaka znese v letu 100 jajc, ki jih prodamo povprečno po 15 g, tako izkupimo od vsake kokoši 15 S na leto, od vseh 300 S. Donos enega leta, mislimo, da že lahko žrtvujemo. Da bi pa stavili kurnik, ki bi nas stal 1000 šilingov ali še več za to število jajčaric, bi prišla dobičkanosnost perotninarstva iz ravnotežja.
Pa povrnimo se k stavbi! Za lesen kurnik smo se že odločili, ker imamo les običajno sami in ker je lesen kurnik gorek. Višina bo znašala okoli 1 m 80 cm. Za streho bomo deske ostružili na zunanji strani, da bo deževnica in snežnica hitrejše odtekala. Strešne deske bodo padale od sprednje proti zadnji strani. Sprednja, čelna stran bo obrnjena proti solncu, ker bomo napravili tu okna, oziroma žičasto mrežo. Kot notranjo opravo bomo napravili vodoravno ležeče droge, kjer bodo se-
dele ponoči kokoši vse v isti višini, ker bi se drugače naše kokoši ravsale in kavsale vse za najvišji drog, ker se ne bojijo tega, da bo, kdor se povišuje, ponižan. Trdovratno se bojujejo za najvišje mesto noleg svojega kralja petelina. Sedalne droge bomo vložili v zareze, da jih lahko vsak čas snamemo za snaženje. Za sejo rabi ena kokoš 10 kvadratnih decimetrov, da pride na kvadratni meter 10 kokoši ali 30 piščet. Mera kurnika bi torej znašala za 30 kokoši: 3 metre v dolžini in 1 meter v širini. Prijetno je pa, če imamo tudi hodnik. Za hodnik rabimo en meter širine. Kurnik s hodnikom za 30 kokoši ali 20 kokoši in 30 piščet bi imel torej 3 m dolžine in 2 m širine, en meter nad tlom, okoli 3 decimetre pod sedalnimi drogi, vložimo deske za kurjake, da se tlo ne onesnaži. Hodnik bi šel na sprednji strani, toraj pred prenočiščem. Na blatne deske nasujemo steljo, da se blato ne prisuši na deske. Na ta način blato z grabljami lahko hitro odstranimo. Tudi te deske naj bodo premakljivo vložene, da jih lahko osnažimo in desinficiramo. Tlo posujemo za 2 decimetra s peskom. Za strop obijemo pod streho z deskami, da drži kurnik toploto.
Kura rada brska in se rada koplje v pesku. Da more brskati tudi pozimi in ob slabem vremenu, napravimo hlev daljši in ta podaljšani del služi potem kot prostor za brskanje. Stene prostora za brskanje so pa samo od tleh do višine enega metra dvojne. In tudi krmimo. Krmljenje v zaprtem prostoru bi priporočali že radi tega, ker, če polagamo krmo na prostem, privabimo vrabce, ki lahko prinesejo marsikatero bolezen domači perotnini. Krmo pa polagajmo v koritca, ki jih lahko vsak gospodar sam pripravi iz tankih desk, najboljše deske od zabojev. Koritca naj bodo v notranjosti ostru-žena, da jih lažje očistimo, in naj imajo po dolžini korita v sredini drog, ki nam služi v to svrho, da koritca lažje prenašamo in da ne-rotnina ne more v koritca. Koritca napravimo po en meter dolga.
O hibah in neprijetnostih, če ima kuretina prost iztek, smo že govorili. Radi tega jo o-gradimo. Plot mora biti tako visok, da ga kuretina ne preskoči, in tako gost, da ne more skozi. Paša ima pa tudi svojo vrednost in se je odrečemo le v skrajni sili. Ogradimo premalo prostora, potem ne’bo paše, ker bo kuretina ta mali prostor porabila za brskanje. Ena kokoš rabi 10 kvadratnih metrov za pašo, 30 kokoši tedaj 300 kvadratnih metrov. Temu prostoru odgovarja pravokotnik, ki ima 18 m dolžine in 17 m širine. Širino in dolžino si izberemo vsak po svoje, kakor pač odgovarja prostoru, ki ga imamo na razpolago.
Celovške tržne cene. V celovški klavnici se je plačeval kilogram mesa tam zaklane živine: voli 3,20—3,45, telice 3—3,20, mlade krave 3—3,10, starejše krave 2,60—2,80, pitani biki 3—3,10, klobasarice 2,60—2,80, drobnica 2—2,40, mesne svinje, žive dobavljene, 3—3,10, mrtve dobavljene 3, teleta, mrtva pripeljana, 3—3,10 S. — Žito: pšenica 30—31, rž 25—26, ječmen 25—27, oves 23—25, ajda 23 do 25, koruza 24—25, fižol 60, krompir 10—12 grošev, grah 1,40—1,60, leča 1,60—1,80 S za kg. Sladko seno 14—16, kislo 12, slama 10—12 S za meterski stot. Zelje 20—30, repa 10—15, goveja mast 6,80, sirovo maslo za kuho 5, prekajena slanina 4,50, sirova slanina 3, zaseka 3,20, sladka smetana 4, kisla 2,40 S, mleko 42—46 g, skuta 1,40—1,60 S kg. Jajce 23—25 g. Živina: plemenske krave 1,20—1,50, krave za klanje 0,80—1, pitani prašiči 2,40—2,70, plemenski 2,60—2,90 S za kg žive teže.
Borza. Dunaj, 19. XI. 1929. Dinar 0,125; lira 0,3707; češka krona 0,21; nemška marka 1,6945; francoski frank 0,2786; švicarski frank 1,3732; dolar 7,0846._________________
M RAZNE VESTI H
Drobne vesti. Deutsche Beamtenbank v Nemčiji je napovedala konkurz. Ravnatelj je bil nek narednik, ki je bil baje zaradi poneverbe že enkrat kaznovan. V zadnjem času se je razletela tudi Reichsbank A. G. Pri prvi so prizadeti nižji, pri drugi pa višji uradniki. — V pokrajini Senci na Kitajskem je umrlo 2,100.000 ljudi od gladu, poleg tega pa je 1,300.000 oseb
Lai mik: Pol. in (o«p. d mètro za Sloraace aa Koroftcaa r Celovcu. — Založnik, izda tel j in odgovorni uradnik: Ziakevik^
Lidovi tiskarna Ant Machit in «kužba (za tisk odgovoren Jot. Ziokovikž). Dunaj,
tako bolnih, da je računati z njihovo smrtjo.
10. t. m. se je na progi cestne železnice Kaffeli —Thonocres v Belgiji pripetila, težka železniška nesreča. Vlak, obstoječ iz 21 vozov in 2 lokomotivi, je peljal okrog 1000 ljudi v mesto. Na nekem ovinku sta se lokomotivi prevrnili» naslednji trije vagoni so se razbili, četrti pa se je postavil počez. Izpod ruševin so potegnili 32 mrtvih in 10 težko ranjenih. — V oktobru je bilo v Avstriji pripravljenih 197 prisilnih P°' ravnav in 57 konkurzov. Število tvrdk, ki so ustavile plačila, se je v primeri s septembrom zdatno pomnožilo.
Si	Vabilo	i
=ma	na igro
M Turški križ
ki jo uprizori Izobraževalno društvo „Danica“
dne 24. novembra 1929 ob 3. uri popoldne pri Voglu v Št. Primožu v Podjuni
I
I 1
BHHHIHi
Sodeluje moški pevski zbor
Prijazno vabi
odbor 132
, 2» 'e^o

jV«
lvV»
Vabilo
Dekliška Marijina družba v Dobrli vasi uprizori v nedeljo, dne 24. novembra 1929 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih sledeči igri:
Junaška deklica Ivana Dark
in
Strabevi
Vsi ste prisrčno povabljeni od blizu in daleč.
Odbor.
VABILO
RAZSTAVI
kmetijsko-gospodinjskeg' tečajni se vrši v nedeljo 1. decembra 1“^ pri Miklavžu v Bilčovsu od 8. m dopoldne do 6. ure popol®1*’
Spored popoldneva ob pol 3.
1.	Nastop združenega moškega zboj^
iz Bilčovsa in Loge vasi z dom čimi pesmimi zadnje turneje.
2.	Govor med odmorem.
Pridite vsi. ki cenite naš domači svet, uspeh gospod'11^ skega dela in domače pesmi !	Vabi od
Inserirajte v Koroškem Slovencu
loti», typograf. Dunaj, X., EttMureidkgaMa 9» — Tilk* V, Margaret espiati 7.