kamniški občan GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE KAMNIK LETO I. • ŠTEVlLTKA 9 DECEMBEB 1962 CENA 20 DIN OBČINSKA KONFERENCA ZK VJZACETKU PRETEKLEGA MESECA JE BILA V KAMNIKU OBClNSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV, KATERE SE JE UDELEŽILO 78 DELEGATOV OSNOVNIH ORGANIZACIJ, CE- LOTNI OBCINSKI KOMITE TER POVABLJENI GOSTJE, MED NJIMI LJUDSKI POSLANEC TOMO BREJC, ČLAN CENTRAL- NEGA KOMlTEJA ZKJ TOV. JURAK TER ČLANA OKRAJNEGA KOMITETA ZKS JANEZ NEDOG IN MIHA BERClC. KONFE- RENCA JE OBRAVNAVALA DELO KOMUNISTOV V OBDOBJU OD ZADNJE OBCINSKE KONFERENCE IN SI ZADALA NA- LOGE ZA NADALJNJE DELO. Na podlagi referata, podanoga na konterenci in poročila o delu komunistov v kamniški občini, ki so ga prejeli vsi delegati in os- novne organizacije že pred kon- ferenco, se je razvila obširna raz- pi'ava, ki je pokazala, da so na- loge komunistov na vsch podroć- jih družbenega življenja čedaljc odgovornejše. Foročilo, referat, zlasti pa ra/.prava na konlercnci jki občinski komite LMS nudil aktivom v kolektivih in na vaši še već konkretne pomoći pri iz- polnj«vanju njihovih n*l«g. _____Predstavnikt kulturno pros vetnih društev našej)bčine so na neđavnem občnem zboru občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev ugotovili, da je bil na področju kulturno prosvetne de- javnosti v občini v preteklem letu napravljen sicer precejšen ko- rak, vendar se bodo morala društva v prihodnje še bolj zavzeti in pogumneje uvajati sodobnejše oblike dela. V kamniški občini deluje 13 kulturno prosvetnih društev, ki vključujejo preko 2100 članov. V pretekli sezoni so društva pri- pravila 72 proslav in izveđla 24 DROVENIK DORE, Tdhinj: Lctos smo končno le prišli do prostora za prosvetno delo. Imeli smo že prvo prireditev dramskih predstav. Med najbolj aktivne vsekakor sodi pevsko društvo »Lira«, katerega zbor je v preteklem obdobju izvedel se- dem samostojnih koncertov. i Klubsko življenje v okviru pro- svetnih društev naše občine do- slej še ni našlo pravega mesta. Prve izkušnje na tem pođročju imajo zaenkrat samo v Komendi, kjer so letos februar ja odprli klubski prostor. Prav komend- ski primer kaže, da je moč z nekoliko prizadevanja uspešno uveljaviti nove privlačnejše ob- like dela. Televizija, časopisi, re- viie, kniižnica itd. so pritegnili k izobraževanju već vaščanov kot prejšnje oblike. V kratkem na- meravajo v komendskem klubu začeti s klubskimi večeri, na ka- terih se bodo občani pomenko- vali o najrazličnejših vprašanjih. Zlasti med mlađimi je veliko za- nimanje za razgovore o tematiki sole za življenje. Razprava na občnem zboru je pokazala, da je bila ena glavnih ovlr za uspeSnejSe đelo druStev v preteklem obdobju pomanjka- nje ustreznih prostorov. Udele- ženci so bili mnenja, da je treba to vprašanje zlasti na področju Tuhinjske doline in Motnika, kjer je kmetijska zadruga zgradila ustrezne objekte in jih je moč usposobiti za kulturno prosvet- no dejavnost, hitreje reševati. Precej je bilo v razpravi tuđi govora o mestu kulture v ob- Činskem statutu in o organu, ki naj bi vsklaieval kulturno politi- ko na področiu občine. Delegati so bili mnenia, da se je treba pred odinčitviio o n^c-tavUv' kul- turne tribune temeljito pogovori- ti o problemih, s katerimi se se- dai srečuieta občinski Svet Svo- bod in svet za kulturo pri ob- činskem ljuđskem odboru. V tem smislu so priporočali nove- mu devetci a nskemu uoravnemu odboru občinskeea sveta Svo- bod, naj dobro prouči vsa vpra- šanja s področia kulturno pro- svetne dejavnosti. še posebel pa probleme financiranja te dejav- nosti. Ti zakliučki na naj bi nri- pomogli k đokončn^mu obliko- van i u tistega določila osnutka občinskega statuta, ki govori o kulturno prosvetni dejavnosti v naši komuni. ČUTURA SLOBODAN, KOMUNI)A: Med naSimi Ijudmi je za klubsko življenje veliko zanimanje. Seđaj smo pripravili program več različnih pređavanj oziroma razifovo- rov OB RAZPRAVI O USTAVI V NASl OBClNI Ustavna načela soočiti z življenjem v komuni Tuđi v kamniški občini so se v prvih dneh novembra za- fcelc javne razprave o osnutku zvezne in republiške ustave. Zadnja številka Kamniškega obćana pa je občanom posredo- vala tuđi osnutek statuta naše občine. Ccprav še prevladuje mnenje, naj bi občani o tem osnutku razpravljali posebej, vendar že sedanje razprave o ustavnih načelih, zlasti pa zelo konkretna vprašanja o teh razpravah kažejo, da razprav o enem in đrugem dokumentu ni moč ločiti. Nasprotno, še tes- neje jih bo treba povezovati, saj ravno določila občinskega statuta pređstavljajo konkretizacijo načel naše ustavnosti. V ten dneh krajevne organizacije SZDL sklicujejo sestan- ke svojih članov, ki jih vodijo člani občinskega politične«?a oziroma prcdavatcl.jskega aktiva. Pravzaprav ta predavanja, če jih lahko tako imenujemo, pomenijo uvod v široko javno razpravo, ki se je že Zfičela tuđi v delovnih kolektivih, društ- vih, šolah in đruTod. Kot je bilo že rečeno, so vprašanja, ki jih postavljajo občani v razpravah o ustavi, zelo konkretna in terjajt) tuđi konkretne odgovore. Kot je pokazala đos^da- nja razprava, so predavatclji večinoma uspeli povezati odgo- vore na ta vprašanja z načeli, ki jih za posamezno področje vsebuje nova ustava. Kaže, da so prav take razprave najbolj uspele, saj so konkretno problematiko postavile v luč nove ustave in na ta način mobilizacijsko vplivale na reševanje problemov. Naloga vođstev krajevnih organizacij pa z organizacijo enega predavanja ali razgovora še ni izpolnjena, pač pa bo treba v ta namen izkoristiti tuđi razpravo na letnih konfe- rencah in drugih sestankih, kjer se bodo obravnavali aktu- alni gospodarski in đružbeno politični problemi kraja ali komune. V delovnih kolektivih je d osi ej razprava o ustavi v glav- nem zajela le vodstva samoupravnih organov in đružbeno političnih organizacij, ni pa še v večjem obsegu prodrla do neposrednih proizvajalcev. Tu bi bile razprave lahko zelo konkretne, zlasti v tem času, ko kolektivi pripravljajo gra- divo za izdelavo statutov delovnih organizacij. V ustavno razpravo so že posegli tuđi delavci v družbenih službah. Tako so na neđavnem sestanku razpravljali o novi ustavi prosvetni delavci naše občine. Poleg nekaterih vsebin-'" skih vprašanj. nanašajočih se na probleme obveznega šolanja,' izkoriščanja delovnega časa, delitve dohodka, so dali pro- svetni delavci zlasti poudarck metodam, s katerimi naj bi duh in načela nove ustavnosti prodrli v sole, med mlade ljudi. Razprava je opozorila na to. da bodo morali o tem vprašanju več razpravljati v kolektivih posameznih šol. Prav bi bilo, če bi podobne razprave. morda še bolj po- globljene, organizirali tuđi zdravstveni delavci, delavci v jav- ni upravi (ObLO) in drugi, saj bi te razprave najbrž mnogo prispevale k reaJnejši opredelitvi ten služb v novem občin- skem statutu. -lj IJU0SM KKJIŽIHC4 OBCNI tBOR SVETA STOBOD IN PROSVETNIH DRVSTEV OBĆINE KAMNIK Odločneje uveljaviti nove oblike dela KAMNIŠKI OBCAN 3 kamniSki obCan Tuđi trgovska mladina se vkljucuje v LMS Misel, da bi vključili v or- ganizacijo LMS tuđi trgovsko mladino naše občine, ni po- polnoma nova. Vendar je do njene realizacije prišlo sele pred kratkim v okviru praz- novanja Dneva republike. Na ustanovni konferenci so novosprejeti mladinci po izvo- litvi delovnega predsedstva poslušali kratek referat tova- riša Rajka Kvasa. Ko je ori- sal zgodovino našega mladin- skega gibanja, je med drugim poudaril nekatere naloge, ki jih bodo morali najprej re- siti; povedal je tuđi, da se bodo v kolektivu uveljavili le še z boljšim delom in si na ta način pridobili zaupanje starejših, prav tako pa tuđi člane v delavskih svetih. Navzoće je pozdravit v ime- nu občinskega komiteja LMS tovariš Peter Lavrič, ki je mla- dino tuđi opomnil na njene nalnne in na vlnoo, ki jo ima v življenju podjetja. Po razdelitvi izkaznic se je pričela živahna razprava. Go- vorili so predvsem o slabih poslovnih prostorih, o odno- sih poslovodia-mladinec, rota- ciji kadrov in o zavesti mla,- dincev. V debato je posegel tuđi predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Dobni- kar, ki je v svojem izvajanju odgovoril na nekatera vpraša- nja v širšem smislu, tovariš Gregorič in drugi predstavni- ki vodjetja pa še bolj kon- kretno. Nnvnsvreieti rnJfrfinri so izvalili tuđi sedemčlanski se- kretariat, ki se bo moral, res- no lotiti zadanih nalog, mi vsi pa upamo. da jih bo tuđi v redu izvršit OB OBĆNEM ZBORU PROSVETNEGA DRUŠTVA PODGORJE Društveni prostor—poglavitna ovira uspešnemu delu Pred dnevi so se člani Prosvetnega društva Podgorje zbralipotem bo prav gotovo realiziran na letnem občnem zboru. Povabili so tuđi vse mlađince in mla- dinke, ki žive v tej krajevni skupnosti. Na dncvnem redu je bila analiza dela v pretekli sezoni. Takoj na začetku so ugotovili, da je bilo kulturnoprosvetne dejavnosti v Podgorju v tem obdobju manj kot v prejšnjih letih. V Prosvetnem društvu Podgor- je obstajata dve sekciji, dramska in šahovska. Dramska sekcija je v pretekli sezoni pripravila pro- gram ob priliki odkritja spomin- ske plošće pođgorskemu rojaku pisatelju in šahistu Josipu Ogrin- cu. Program je bil sestavljen v sodelovanju s svetom za pro- sveto in kulturo občinskega LO Kamnik in je vseboval Ogrinče- vo komedijo »Kje je meja« ter interpretacijo nekaterih njegovih črtic. Ražen tega je dramska sekcija sodelovala tuđi pri izved- bi programa v poćastitev 8. mar- ca, mednarodnega dneva žena. šahovska sekcija je letošnjo sezono dosegla došlej največji uspeh, saj so njeni člani uspeli osvojiti moštveno prvenstvo ob- čine za leto 1962. Prav tako kot dramsko je tuđi šahovsko sekci- jo zelo oviralo pomanjkanje pri- memih prostorov. Morda bo kdo ugotovitev, da je bila deiavnost vodstva društva pa tuđi njegovih aktivnih članov v nreteklem obdobju usmerjena v glavem v čimprejšnjo izgrad- njo nujno potrebnega prostora, unošteval kot opravičilo za manj- šo đejavnost na kulturnoDrosvet- nem področju. Vendar temu ni tako. Odbor prosvetnega društva je menil, da. če nai bo ta perec problem v Podeforiu enkr^t re- šen, je treba združiti vse sile in seveda tndi sr^rf^tvfi vs"h or^a- nov v kraievni skironosti za iz- gradnjo vsaj provizoričnega pro- stora. Tako pobudo sta vsestransko nodr>ri'' tuđi Kraievrii o^bo^ prometu na javnih cestah prepoveduje pešcem hoditi po cestišču kjerkoli obstajajo pločniki. sicer pa morajo pešci providno uporabljati skrajni desni rob cestišča. V mestu je določenih 8 krajev za shranjevanje dvokoles, ki nišo oddaljeni drug od drugega nikjer več kot 100 metrov. Te shram.be so na nasilednjih krajih: — za vogalom pri ETA — pri cerkvi v ulici B. Kidriča — pri glasbenii soli — v Prešernovi ulici — na Titovem trgu, v kotu pri telefonski govorilnici — v Gregorčičevi ulici, kjer je tuđi parkirni prostor na motor- na kolesa — ob zidu stavbe Stare pošte, sedaj otroškega dispanzerja in — pri vhodu v garaže podjotja »Ljubljana Transport« v Med- vedovi ulici. V vseh shrambah so sedaj že postavljena betonska stajala za kolesa, tako da se kolesa lahko pravilno^ shranijo in jih ni treba naslanjati ob zidove. V shrambah bo postavljenih še več sitojal in ludi strehe bodo v bližnji bodočno-sti narejene. Poleg naštetih shramb za kolcsa imajo svoje tuđi vsa gostišča v mestu. Vse kolesarje opozarjamo na to, da ni treba sedaj puščati dvo- koles povsod, kjer se jim zdi, le da nišo na glavni ulici. Shrambe s stojali za kolesa so določene tako, da ne ovi rajo prometa na sitran- skih ulicah in ne kvarijo estetskoga izgleda mesta. Zato naj bi kolesarji res uporabljali samo shram.be za shranjevanje koles, Starše, ppedvsem pa. učiteiljRkL kader v osnovnih šolah, oppzar- jamo na določila 19. flena odloka, ki prepoveduje otrokom do 10. leta starosli, da bi sami samostojno vozili kolesa po javnih cestah: ni*roči od 10. do 14. Itrta starosti pa morajo v šolah opraviti kolesar- sfoi izpit, če se hočejo voziti .samosiojno po javnih cestah. Osnovne čo'io morajo sprejeti nalogo, da tište otroke, ki morajo imeti ko'le- sarska izpit, za ta izpit pripravijo. Učitelji nekaterih Sol so stvar riravilno razumeli in je v teh Snl'ah večinia otrok izpite že opravila. Zal pa to šols-ka vodstva nišo storila v tištih šolah, kjer je na.ipo- trebnejše, kot je to v Kamniku. kamor se otroci vozijo s kolesi v Solo od vseh strani. Kako bndo učitelji odgovarjali' otrokom na vorašanja, zakaj ne morejo polagati izpitov ko bodo starši otrok, ki se vozijo v solo, kaznovanj? Določilo 19. člena odloka ni zaradi tega, ker se je nekomu za- hoteio. da odilok vsebuje tako doiločilo, pač pa zaradi zaščite naših najmlajSih. k.i jim je treba dati možnost, da se usposobijo za samo- stojno vožnjo v cestnem prometu. V Kamniku je dosedaj vsakdo na mnogih ulicah lahko opazil drva in razne druge predmete, ki so ležali na ulicah ali pločnikih in kvarili estetski izsled mesita, poleg tega pa seveda tuđi ovirali promet, v drugom odstavku 11. člena te določeno, da se mora ku- nvo in drugi predmeti pospraviti s pločnikov in ulic v dnevnem času v oni uri, v nočnem času na do 7. ure zjutraj. To volja za vsr mesto Kamnik, ne samo za glavne ulice. Upamo. da bodo prebi- vale i mesta to razumeli in poskrbeli. da bodo v bodofe takoj po- spravili kurivo in druge predmete, ki jih dobijo na dorn Končno Pa moramo poudariti, da je ulica za vse in si je nima nihče pra- v'ce lastiiti izključno samo zase. Določila o zavarovanju delovišč ob cestah in na samih cestah ■o bila tuđi nujno potrebna, sa.i je na splošno znano, da do sedaj Y''11t7'ositne merp pi nihče skrbe]. Vse določene varnostme mero ie dolzan napraviti izvajalec del ne glede, ali je to zasebnik ali Kospndarska ali družbena organizacija ali pa ustanova. Odlok vsebuje še več določil, ki pa nišo večjega pomena. pač JM zadevajo le posamrvne pravne ali fizične osebe, vendar pa skr- ouo za varnost na na.ših cestah, predVsem pa v mestu. W S Priradevan.ilf-m vseh občanov borno ob upoštevanju dol oči 1 ««a odloka in drugih cestnoprometnih predpisov bistveno zboljšali vumost vseh ljudi in premoženja na naših cestah # i1 (' l1 Skupinski izleti kamniških upokojencev Kakor vsako leto tako so tuđi letos poleti organizirali upoko- jene! skupinske izlete po naši lepi domovini. Prvi izlet z avtobusom je veljal obisku rojstne hiše maršala Tita v Kumrovcu, na povratku so si ogledali Brezice in čateške topli- ce. Dobre volje so se vrnili pozno zvečer skozi dolenjske vasice v Kamnik. V septembru je nudila uprava počitniškepa doma ŽTP Ljublja- na v Rovinju oskrbo in prenoči- šče skupini upokojencev podruž- nice Kamnik. Tokrat so potovali z vlakom. Ogledali so si še mesto in pristanišče Pulj, le žal, da iz Rovinja nišo imeli ladijske zveze do Ptilja, ćlani izleta pa so bili kljub temu zadovoljni. Tretji izlet naj bi izletnikom poikazal našo Novo Gorico, Sol- kan ter pokrajino, kjer so se ne- kateri izmed njih vojskovali v I. svetovni vojni za tuje interese. Na vzpetini Kostanjevice, odko- der je lep razgled onstran meje na italijansko Gorico, so grobni- ce poslednjih franeoskih Bourbo- nova. Nova Gorica se hitro raz- vija, kakor da bi rasla iz tal. Po kosilu v hotelu Sabotin, kjer smo bili dobro postreženi, nas je avto- bus popeljal k Solkanskemu mo- stu, na to pa sko/ii Sempeter Dorn- berk in Branik po ozki cesti skozi Štanjel in Vipavo, zopet na asfalt. Izletniki smo lahko v Braniku sami obirali grozdje, vi- Braniku sami obirallii groadjo. Ustanavimo fata^kinakdd Marsikak naš obćan ima foto- aparat, nekateri ćelo kinokamero za ozki trak, nimajo pa potreb- nega znanja in priprav, da bi si izdelali sami svoje posnetke v črnobeli ali kolor tehniki, pri kontaktnem kopiranju ali pove- ćavah, če bi to znanje imeli, bi s svojimi prispevki popularizi- rali naša prizadevanja, naše. delo. Sredstva in učni kader imamo, imamo pa tuđi trdno voljo za ustanovitev takega kluba v okvi- ru Občinske organizacije ljud- ske tehnike. Zaradi tega napro- Hamo vse one, ki se zanimajo za prelepi fotosport, da se vpikejo v spisek članstva, ki je na razpo- lago v pisarni Avtomotodru&tva Kamnik. Na ustanovnem obć- nem zboru, ki je predviđen še v tem letu, borno spreieli pravila in določili skromne članarine. Pohitite z vpisom v spisek članstva! 2REBANJE NAGRAD V KOMUNALNI BANKI IN HRA- NILNICI OB SVETOVNEM DNEVU VARCEVAN.IA Komunalna banka in hranilnica Kamnik je ob svftovncm dnevu varčevanja, 31. oktobra, izžrcbala med vlagatelji, ki so vložili v oktobru najmanj 1000 dinarjev na svojo hranilno kjižico, denarne nagrade po 3000 din. Komunalna banka in hranilnica Kamnik ima 4150 svojih rodnih vlagatcljcv, ki so vložili 190 milijonov dinarjev, od ('•csar ođpade na mladino nad 20 milijonov dinarjev. D. K. Dclavska univerza Kamnik namerava tuđi v tej sezoni organizirati JEZIKOVNE TEČAJ E nemškcga in angleškega jezika. Ti-ćaji bodo začetni in nada- Ijcvalni. Po tek tečajev in šolnino borno določili po »es tanku s pri- javljcnci. Prijavite se čim prejc na upravo Delavske univerze — Kamnik, Japljeva ulica 2 ali na telefon št. 63-17. KAMNISKI OBCAN 5 KAMNISKI OBCAN Kamniški »Sinajec« pripoveduje Srečanja z vojaki s© vselej zanimiva, saj vedo le-ti povcdatl toliko o prljetnlh in grenkih doživetjih življenja » puško. Se posebej pa je zanimiv pogovor z mladim vojakom odreda .TLA, ki v sestavu sli Združenih narodov ohranja mir na Sinaju, na meji med Izraelom in Združeno arab- sko republiko. V uredništvu Občana smo imeli zadnjič sproščen pogovor z desetar- jem Viktorjcm Dobovškom, doma iz Stran.j, ki je z 12. odredom JLA preživel šest me- secev na Sinajskem pol otoku. Pripovedoval nam je, da dolgo ni vedel, da so ga kat vzornega vojaka izbrali za Sinajski odred. naju, kjer je štab jugoslovanskih sil in kjer so se z raportom posio- vili od 11. odreda. Sele ko so se v Zagrebu zbrali in ko jim je general-major povedal, kaj pričakuje od njih naša arma- da in naši narodi, im jim zaželel srečno pot, je verjel, da bo lahko s ponosom nosil na tujem unifor- mo jugoslovanskega vojaka. S piskom ladijske sirene, po- slednjim pozdravom domovini, so se poslovili od Reke. Dekle na pomolu je objokano mahalo v slo- vo; na palubi »Jadrana«, naše najmodernejše potniške ladje, pa je mladenič v sivem s ponosnim! in iskrečimi očmi začel opravljati častno službo za mir med narodi. »Nikomur nisem pisal, da odha- jam na Sinaj", je pripovedoval Dobovšek, »ne samo zato, ker bi hotel svojce in znance presenetiri, temveč predvsem, ker sem bil sele na ladji popolnoma prepričan, da odhajam. Po Ortrantskih vratih je bilo morje vražje nemirno. Nam — zemljanom — je delalo kar dosti težav, zato je bil po štiridnevni plovbi pristanek, zlasti pa še spre- jem v Port Saidu, toliko bolj ve- sel. Pristanišče je kar odmevalo od vzklikov množice pristaniških delavcev, trgovcev in domačinov, ki so vzklikali nam v pozdrav, prijateljstvu med Jugoslavije in Egiptom, zlasti pa še prijateljstvu med Titom in Naserjem.« Po desetih urah vožnje z vla- kom so prišli v EL Ariš na Sl- za prevajalce, in tuđi hranili so se v naši kuhinji. Posebno zvest je bil dvanajstletni Arabec Suljo, ki je bil hkrati tuđi naš uradni tolmač. Življenje v pustinji ni lahko, Se posebno ni bilo lahko za nas. Podnevi in ponoći smo patrulji- rali po brezupno enoličnemu pos- ku. Temperatura je bila v senci povprečno 50° C. Nikjer drevesa, nikjer vode. Hrano in vodo dova- žajo v naša stražarska taborišča s puščavskimi kamioni ali letali. V vseh šestih mesecih mojega služ- bovanja nd padla niti kaplja dež- ja in pravili so, da lahko to traja tuđi vse I eto. Kadar pa pada dež, je to le kratkotrajna ploha. Edina vodena osvežitev je noćna rosa, ki zelo ohladi tuđi zrak. Nič čud- nega potem, da so beduini vsak dan čakali ob našem taborišču na vodo, ki so nam jo d ova žale naže preskrbovalne enote. Tovariško smo si jo delili, delili tako, kaikor smo skupa.j živeli v pesku, žgoćem soncu in brezmejni goli pustinji; delili teko, kakor je zraslo med nami človeško prijateljstvo in kakor je velevalo bratstvo, ki je ustvarjeno med našimi narodi in narodii ZAR. Odveć bi bilo zato poudarjati, da so domaćini poma- gali vselej, kadar nam je, recimo, obtičal avto v pesku, in odveć go- voriti, da so bili naši bolničar.ji zdravniki za domaćine«, je zaklju- ćil pogovor o prvi službi na arab- ski meji mlad:i desetar. Po petinštiridesetdnevnem stra- žarenju so dobili dopust, ki so ga t Uprava DRLAVSKE UNI- VERZE KATVINTK prosi vse, kl žele najeli dvorano DU (nad kavarno), da sporoCe svojo že- ljo najmanj teden dni pred prireditvijo. I^e tako borno lah- ko ustvarlli red pri oddajanju dvorane, hkrati n^, tud! zago- tovlli pravočasno ogrevanjc. Uprava DU Delavska univerza Kamnik je pred leti dobila v najem ne- kaj istrošenih pisalnlh stro,jev. Prosimo Usta POO.IET.IA IN USTANOVE, ki so strojc poso- dila, da to sporoče upravi DU. Stroji, za katere se ne bo ugo- tovilo lastništvo, bodo po enem mesecu od objave last DU. Uspela ekskurzija Clani našega društva lzu.rp.i- teljev in avtorjev tehničnih izboljšav so tuđi letos v so- boto, dne 10. novembra, iz- vedli uspelo ekskurzijo v in- dustrijska podjetja »Iskra« v Kranju, tovarno industrijske opreme v Lescah in v tovarno »Elan« v Begunjah. z zanima- njem so si ogledali zanimive industrijske panoge, različne postopke in mehanizacijo pri izdelavi sestavnih delov kakor tuđi konćnih izdelkov, primer- jali so le-te s postopki na la- stnih delovnih mestih, lastne izkušnje pa so posredovali tu- đi tovarUem ob strojih dru- gih delovnih mest. Priznanje sa izvedbo uspele ekskurzije gre organizatorju, predsedniku društva, tovarišu Francu Uršiču in vsem našim podjetjem, ki so kakorkoli k nje) pripomogla. S. P. Devetdnevno bivanje v polzida- nih barakah je bilo uvod za služ- bo v enem izmed štirih stražar- skih taborišć na 180 km dolgem obmejne pasu, ki ga ščitijo sile JLA. »V obmejTiem taborišču smo ži- veli čisto svoje življenje«, je pri- povedoval dalje tovariš Dobovšek. »Sto in sto kilometrov okoli je sam pesek in pustinja. Ob našem taborišču je bilo nekdaj mesto — El Kuseima. Izraelci so ga ob napadu leta 1956 z bombami do tal porušili, prebivalstvo (7000) pa većinoma pobili. Zdaj živi tu le nekaj beduinov — večnih pu- stinjskih popotnikov. To so čudo- vito vzdržljivi in prilagodljivi Ijudje. Nikomur izmed nas ni uspelo, da bi do kraja razvozlal uganko, od ćesa pravzaprav ži- vijo. Otroci domajčinov so bili naši najboljši prijatelji. Presene- tilo nas je, da vsi izredno dobro govorijo srbski jezik. Bili so nam iskoristili za žilet v državo Liba- non, v Bejrut — v mesto ljubazni mornarjev vsega sveta. Ogledali so si muzeje in spomenike stare arabske kulture, med katerimi so bile najbolj zanimive ruševine gradu Balbek. To trdnjavo so po- zidali še pred našim štetjem, ka- menje zanjo pa so suužnji vlačili iz oddaljenih libanonskih gora. Tisoče okostij izmučenih sužnjev je puščavski pesek že zdavnaj prekri 1. Po kratkem oddihu so spet od- šli na zapuščeno mejo. Enoličnost so spreminjale le precej pogoste športne igre in kulturne priredit- ve. Obiski z indijskimi, švedskimii, danskim!, kanadskimi in drugimi vojaki v sestavu sil ZN so bili vsekj prijetmo doživetje. Najbolj pa jih je navdušil obi.sk Beograj- Čanov, s katerimi je nastopila tu- đi Plivora Markovič. Na naše skoraj preveč zvedavo vprašanje, kaj ga je najbolj pre- senetilo, je tovariš Dobovšek de- jal: »Prvič v življenju sem videl in ot'ipal kamelo, ki jo je k na- šemu taborišču pripeljal izžujani beduin. Dali smo mu vedro vode. Sam ga je popi I več kakor polo- vico. Njegova žival je popila de- vet veder. Zdaj vem, da je arab- sko reklo — voda je več kakor kruh — resnica!« 6 llflnlfllClf A KRONIKA -*- ROJENI Panika Cevka iz Zakala št. 17; Mojca Koželj iz Tunjic 22-a; Ma- rinka Novak iz Zg. Tuhinja 42; in Marija Spiruk iz Meiklinj n. h. in Marija SPRUK iz Mekinj n. h. Mlađinsko nogometno moštvo Kamnika si je v jesenskem dclu nogometnega prvenstva okra.ja Ljubljana priborilo drugo mesto. Požrtvovalni in disciplinirani Igralci so lahko za vzgled marsikatcremu članskemu moštvu. V zadnji tekmi jescnskega đela tekmovanja so premagali Dupličane s 3:0. Manj sreCe kot mladine! pa so imeli članl, saj so v pretekli tekmovalni sezoni zamudili preccj priložnosti za dosego bolj- Sega mcsta. Ena takih je bila tudi tekma z Litijo, ki jo kaže naša slika. Z zadnje tekme jesenskega dela tekmovanja 8 Svobodo iz Dupllce so prinesli eno točko (1:1). ^. POROCENI bernulovec Leopold, klepar dz Zahomca 2, star 26 let in Marija Vrankar, administratorka, stara 20 let iz Buča 36; Grkman Franc, kmet, star 33 let iz Komende 16 in štefanija Perne, gospodinjska pomoćnica, stara 31 let iz Križa št. 14; Izlakar Viktor, ključavni- čar iz Bukovžlaka — Celje, star 29 let in Škoflek Milena, pisar- niška uslužbenka iz Zgornje Hu- dinje _ Celje, stara 23 let; Ka- vaš Martin, zidar, star 23 let iz Mengša 54 in Sušnik Francka, gospodinjska pomoćnica stara 15 let iz Podstudenca št. 6; Kovačič Karei, vodovodni instalater star 19 let iz Kamnika — Kersnikova 8 in Weber Rozalija-Vilma, poli- tirka, stara 19 let iz Kamnika — Kersnikova 8; Pavlič Stanislav, delavec star 23 let iz Buča 29 in Burja Marija, delavka, stara 24 let iz Markovega 8; Pavlič Vin- cencij, delavec, star 35 let iz Si- dola št. 10 in Jerše Marija, de- lavka, stara 30 let iz Zakala št. 10; Petje Ferdinand, gradbeni delavec, star 26 let iz Nevelj 13 in Novak Marija, tkalka, stara 33 let iz Nevelj št. 11; Resnik Ivan, kmet, star 26 let iz Most št. 76 in Ju van Marta, gospodinjska pomoćnica, stara 20 let iz Most št. 98; Skerjanc Jožef, kmečki de- lavec, star 34 let iz Stefanje gore 14 in Vrtačnik Cecilija, tovarni- ška delavka, stara 34 let iz Most št. 13; Tonin Andrej, delavec, star 34 let iz Raven 3 in Drolc Ivana, delavka, stara 33 let iz šmarce 93; Zakovšek Julij, dela- vec, star 26 let iz Crne in Za- muda Jožefa, uslužbenka, stara 23 let iz Stahovice št. 17; žagar Franc, strojni delavec, star 23 let iz Kamnika — Jurčičeva ulica 14; Žnidar Marijan, star 27 let priučeni slikar iz Klanca št. 1 in Bavdek Albina, delavka, stara 22 let iz Duplice 34. * UMRLI Cej Rozalija, osebna upokojen- ka, stara 75 let iz Godiča 32; Ig- nac Lužar, kmet, star 70 let iz Klanca št. 41; Sušnik Franc, pre- užitkar, star 72 let iz Zavrha 2; Štrajhar Anton, rudarski upoko- jenec iz Motnika, star 84 let in Žavbi Vid, bivši gostilničar, kmet iz Zg. Tuhinja 32, star 74 let. SPORED ZA JANUAR 1963 KINO KAMNIK: 1.—3. franc. barvni film, TILL UELLENSPIEGEL; 5.-7. bolgar- ski film, PRVA LJUBEZEN; 8. do 10. jugoslovanski film, PIKO DIRJA ZA MOTORJEM; 12.—14. ital. barv. CS film, DAVID IN GOLIJAT; 15.—17. franc. krim. film, DIVJAD JE SPUŠCENA; 19.—21. ital. barv. film, ANA IZ BROOKLYNA; 22—24. jugoslov. film, NENAVADNO DEKLE; 26. do 28. ital. barv. CS film, NOC OB VELIKEM NAPADU; 29.—31. amer. barv. CS film, BRATJE KARAMAZOVI. KINO DUPLICA 1—3. ital. barvni CS film, MA- RATONSKA BITKA; 5.-6. angl. film, NI DRE VESA NA ULICI; 6. od 10. uri dop. mladinska ma- tineja; 9.—10. angleški film, BE- TONSKA DŽUNGLA; 12.-13. nemški film, SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO; 16.—17. švedski film, POLETJE Z MONIKO; 19. do 20. nemški barvni CS film, MED ČASOM IN VECNOSTJO; 20. ob 10. uri mladinska mati- neja; 23.-24. sovjetski barv. film NOĆNI DIREKTOR, 26.-27. nemški barv. film, GRASCINA STRAHOV; 30.—31. franc. film NEPREDVIĐENO. KINO KOMENDA 5.—6. amer. barv. CS film, RI- SARKA MODELOV; 12.—13. ame- riški barv. CS film, SLAB DAN V BLACK ROCKY; 19.—20. angle- ški film, POVEST O DVEH ME- STIH; 26.-27. ameriški barvni film, MAČKA NA VROCI PLO- ČE VINASTI STREHI. -J>£ceno Lti usidrio a fćino NOVO LETO 1963 želijo vsem občanom: Občinski ljudski odbor Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS Vse ostale politične in družbene organizacije ter uredniški odbor »Kamniškega občana« ** KAMNISKI OBČAN N»»»»»J»»_»»».»»>-»*»>■»»♦»»♦♦»»♦♦♦»♦ H41MD 7 rov^/?;i, 500 o// kazni I stopili STE S.PLOČNIKA" KO BI ]IH RILA VSA] POLOVICA i NA POLJANAH— ĆE Ml LUČKA ME GORI, MI PA LUNCA SVETI ■■ (SlOV. A//1)?OOA A) S>0% I I t I AMD I KAMNIK i želi vsem svojim članom in občanom srečno novo i leto 1963, vsem šoferjem tuđi varno in srečno i vožnjo i Vsakomur nudimo v naši lastni mehanični delav- : nici najboljše usluge po znižani ceni 1 JCmeUfska zadruga Kamnik želi svojim članom, sodelavcetn in vsem ofičanom srečno in uspenovjflt)ty.ij^foqp leto 1963