v CELJU Glasilo kolektiva izdaja Gl P »Ingrad« Celje v nakladi 3200 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca JagriČ, tehnični urednik: Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Določiti osebno odgovornost Gospodarske razmere, s katerimi se soočamo v današnjem času, niso rožnate. Stanje v svetu ter pri nas v Jugoslaviji, še zlasti na področju gradbeništva, zahteva od vseh nas zaposlenih, da imamo pri razreševanju ključnih problemov aktiven in kritičen odnos. Se posebej je treba opozoriti na osebno odgovornost ne samo vodilnih delavcev, temveč vseh, ki delajo na konkretnih nalogah za doseganje predvidenih pozitivnih rezultatov. Glavni direktor Ingrada je pripravil akcijski program stabilizacijskih ukrepov, ki ga je nato obravnaval in uskladil Koordinacijski odbor, za njim še Odbor za gospodarjenje in končno ga je sprejel Delavski svet na seji 12. julija letos. Objavljamo ga v skrajšani obliki. Naloge v naši delovni organizaciij kot stalno akcijo bomo usmerili na kratkoročne operativne ukrepe, hkrati pa upoštevali program dolgoročnejših ukrepov. KRATKOROČNI OPERATIVNI UKREPI Namen teh je zagotavljanje tekočih ciljev gospodarjenja, to je ohranjanje primernega obsega proizvodnje na domačem trgu in zaposlovanje obstoječega števila delavcev v Ingradu. Za dosego teh ciljev so opredeljene zadolžitve in roki za izvedbo posameznih nalog. Komercialni sektor bo skrbno zbiral informacije o izvajanju investicijskih del na širšem jugoslovanskem trgu, pri tem sodelujejo tudi temeljne organizacije. Pri organizaciji dela za pripravo ponudb direktor skliče nosilce posameznih nalog s področja komerciale, tehnične priprave, proizvodne operati-ve in finančnega področja. Vsi ti se po svoji vsebini vključijo v projektivno nalogo — priprava ponudbe. Vodja razdeli naloge v posamezne elemente s stališča optimalnih tehnoloških rešitev, vključevanje razpoložljivih proizvodnih kapacitet, konkurenčnosti izbrane variante, razpoložljive delovne sile in s stališča angažiranja finančnih sredstev. Osnovna naloga te delovne skupine je priprava takšnih rešitev, ki omogočajo najracionalnejšo izvedbo in pridobitev posla. Tehnični sektor v sodelovanju temeljne organiza- cije gradbene operative tako pridobljena dela analizira s stališča določitve tehnologije, plana izvedbe del, določitve potrebnih kapacitet, organizacije dela in gradbišča, kvalitete izvedbe, varstva pri delu, materialnega poslovanja, razporeditev delovne sile itd. Direktor tiste TOZD, ki bo dela izvajala, je nato zadolžen, da organizira proizvodnjo tako, da bodo pri delu doseženi optimalni rezultati ne samo s stališča TOZD, temveč celotne delovne organizacije. Temeljne organizacije gradbene operative v sodelovanju s strokovnimi službami pripravijo operativne plane poslovanja v zoženih razmerah, pri čemer določijo možne oblike dela v primeru pomanjkanja prevzetih del, časovnih zastojev v proizvodnji (npr. pomanjkanje materiala) in možne prerazporeditve delovnega časa. V primerih, ko istočasno z viškom delovne sile v eni temeljni organizaciji, nastopa potreba zaradi časovnih zamud, oziroma možnosti pojačanih del v drugi TOZD, se opravi prerazporeditev delavcev po planu, ki ga izdela tehnični sektor. Zaradi možnih problemov pri zmanjšanju osebnih dohodkov ob padcu proizvodnje, je potrebno pripraviti ustrezne rešitve nagrajevanja, ki bodo aktivirale notranje rezerve (odprava nadur, vezanje OD na doseganje rezultatov itd.). Prodaja naših storitev na tuja tržišča GIP INGRAD mora povečati udeležbo pri izvaja- nju del na tujem tržišču, zlasti v deželah v razvoju. Pri izvajanju del v Iraku moramo zadržati sedanji trend del. Kadrovski sektor v sodelovanju s TOZD pripravi podroben program zagotavljanja potrebnega števila delavcev za že prevzeta dela v Iraku. Za izvajanje novih del v tujini je potrebno izdelati analizo razpoložljive delovne sile, oziroma strokovnega kadra. Na področju vzgoje kadrov je potrebno dopolnilno izobraževanje tistih, ki naj bi opravljali dela v tujini, zlasti za pridobivanje ustreznih strokovnih znanj in tujih jezikov. Kadrovati bo treba delavce za opravljanje del zunanjetrgovinske dejavnosti ob vključevanju obstoječih strokovnjakov. Proizvodne temeljne organizacije (IGM, Lesni obrati, Mobilia, Prevozi) morajo v sodelovanju s strokovnimi službami proučiti rentabilnost posameznih izdelkov oziroma proizvodnje. Pri tem se izdela program za pospeševanje tiste proizvodnje, ki je izvozno usmerjena in dohodkovno zanimiva. Posebej je treba proučiti možnosti za plasma posameznih izdelkov, oziroma storitev na tuja tržišča. PROGRAM DOLGOROČNEJŠIH UKREPOV Obstoječe planske zasnove je potrebno dopolniti z dolgoročnejšimi razvojnimi rešitvami. Potrebno je pristopiti k popravi letnega in srednjeročnega gospodarskega načrta vsake temeljne organizacije in delovne organizacije kot celote. Posebej se je treba opredeliti do programov in izdelkov, katerih proizvodnja ni donosna. V razvojne programe TOZD je potrebno vključiti nadomestne proizvodnje, oziroma izdelati nove nosilne programe, razviti nove proizvode itd. Pri gradbenih temeljnih organizacijah je treba proučiti obstoječe tehnologije in proizvodne programe posameznih temeljnih organizacij. Pri tem je potrebno nadaljevati specializacijo nekaterih temeljnih organizacij na področju gradbeništva z uvajanjem sodobnih tehnologij in opreme. Proučiti je treba dela pri gradnji posameznega objekta, ki jih zdaj ne izvajamo sami in izdelati programe za preusmeritev nekaterih temeljnih organizacij na ta področja. Skladno z razreševanjem naštetih nalog je treba ponovno proučiti zasnove v Delavski svet delovne organizacije je na tretjem rednem zasedanju, 12. julija 1982, imenoval Janka Goloba, dipl. oec., za dobo 4 let na dela in naloge Individualnega poslovodnega organa. Od 20. maja letos, ko je odšel na dela v Irak glavni direktor Inž. Marjan Prelec, je bil Janko Golob vršilec dolžnosti glavnega direktorja delovne organizacije. investicijskm programu s stališča primernosti in potrebnosti predvidenih naložb, zlasti je treba doseči preusmeritev sredstev v nove programe, za katere se bomo opredelili. Na osnovi teh zasnov izdelajo vse temeljne organizacije v sodelovanju s strokovnimi službami svoje akcijske programe z vsemi podrobnostmi, roki in nosilci nalog. Povsod pa določiti večjo delovno disciplino in osebno odgovornost pri izvajanju sprejetih obveznosti, kar je osnovni pogoj za uspešno uresničitev stabilizacijskih nalog in premostitev današnjih težav. Družbenopolitične organizacije so tedaj podprle imenovanje Janka Goloba za vršilca dolžnosti glavnega direktorja in mu hkrati izrazile zaupnico, da bi se prijavil tudi na razpis za dela in naloge glavnega direktorja delovne organizacije Ingrad Celje. Po tem Imenovanju je bil opravljen razpis v dnevnem časopisju. Občinska kadrovska ko-(Nadalj. na 2. strani) Povzetek: Vili Š. Delavski svet imenoval glavnega direktorja delovne organizacije JANKO GOLOB, diplomirani ekonomist, prevzel dela in naloge individualnega poslovodnega organa. Uspeh, ki obvezuje POSLOVANJE V PRVEM POLLETJU Poslovanje temeljnih organizacij poteka v letošnjem letu pod zelo zaostrenimi pogoji. Izredno ostra konkurenca pri pridobivanju novih del in porast cen reprodukcijskega leta kažejo, da se vsi, ki združujemo delo v delovni organizaciji GIF Ingrad, zavedamo resnosti položaja, da smo in bomo po svojih močeh prispevali k boljšim poslovnim rezulta- enako obdobje leta 1981 in 1982. Osnovne ekonomske kategorije (celotni prihodek, dohodek itd.) kažejo na sorazmerno dobro gospodarjenje in pravilne usmeritve manjši. Ob dejstvu, da so porabljena sredstva počasneje naraščala (indeks 105) kot celotni prihodek, beležimo znaten porast dohodka kot najpomembnejše ekonomske kategorije. Dohodek je v obravnavanem obdobju porasel za 30 odstotkov in znaša 655.726 tisoč din. Po raz- poreditvi dohodka na skupne in splošne družbene potrebe, za delovno skupnost in druge obveznosti, dobimo čisti dohodek, ki je porasel za 21 odstotkov in znaša 416.916 tisoč din. V čistem dohodku odpade 75,5 odstotkov na brutto osebne dohodke, 24,5 odstotkov pa na brutto sklade. Zbirni pregled poslovanja od 1. 1. do 30. 6. 1982 materiala zahtevata dosledno izvajanje sprejetega akcijskega programa kot člena v verigi ukrepov in dejanj uresničevanja ekonomske stabilizacije. Rezultati poslovanja temeljnih organizacij v prvih šestih mesecih letošnjega tom. Informacija o finančnih rezultatih TOZD je sestavljena na osnovi podatkov iz periodičnih obračunov posameznih temeljnih organizacij za obdobje januar — junij 1982. Podatki so podani primerjalno za v delitvi. Celotni prihodek, ki kaže vrednostni obseg poslovanja, je bil realiziran v višini 2,276.061 tisoč din, kar predstavlja 11 odstotno povečanje. Upoštevajoč inflacijo je jasno, da je fizični obseg proizvodnje Element Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek Osebni dohodki Del CD po odbitku OD (v tisoč din) PERIODIČNI OBRAČUN 30. 6. 1982 CELJE LAŠKO ŠENTJUR 1981 1982 Ind. 1981 1982 Ind. 1981 1982 Ind. Celotni prihodek 404.957 496.904 123 108.626 144.158 133 80.429 84.243 105 Porabljena sredstva 338.295 404.417 120 83.011 114.710 138 77.205 58.159 75 Dohodek 66.662 92.486 139 25.615 29.449 115 3.224 26.084 809 Čisti dohodek 48.853 66.767 137 13.432 18.575 129 9.947 17.496 176 Osebni dohodki 31.830 38.976 122 6.906 13.217 191 9.947 10.320 104 Del ČD po odbitku OD 17.022 27.792 163 6.526 5.358 82 — 7.176 — SL. KONJICE ŽALEC LJUBLJANA 1981 1982 Ind. 1981 1982 Ind. 1981 1982 Ind. Celotni prihodek 164.640 104.828 64 152.916 149.541 97 252.674 195.708 78 Porabljena sredstva 143.562 81.617 59 119.912 121.370 101 194.197 108.996 57 Dohodek 21.078 23.211 110 33.004 28.172 85 58.476 86.712 149 Čisti dohodek 13.223 11.514 87 24.387 17.034 70 35.831 38.239 107 Osebni dohodki 10.508 7.803 74 14.320 8.291 58 39.512 28.115 72 Del ČD po odbitku OD 2.715 3.711 137 10.067 8.742 87 — 10.124 IGM PO LESNI OBRATI 1981 1982 Ind. 1981 1982 Ind. 1981 1982 Ind. Celotni prihodek 307.042 328.831 107 98.643 126.383 128 34.848 58.220 107 Porabljena sredstva 239.691 257.742 111 59.689 73.023 122 20.386 35.145 172 Dohodek 74.351 71.089 96 38.953 53.370 137 14.462 23.075 160 Cisti dohodek 44.473 41.415 93 26.985 39.448 146 9.084 14.347 158 Osebni dohodki 33.791 39.289 116 18.019 24.095 134 6.696 8.508 127 Del ČD po odbitku OD 10.682 2.125 20 8.966 15.355 171 2.388 5.866 246 MOBILIA MEHANIZACIJA PREVOZI 1981 1982 Ind. 1981 1982 Ind. 1981 1982 Ind. Celotni prihodek 38.238 139.321 142.730 103 35.802 41.974 118 Porabljena sredstva 22.558 83.576 79.148 95 19.148 24.160 127 Dohodek 15.680 55.745 63.582 114 16.701 17.806 107 Čisti dohodek 10.476 36.465 39.693 109 10.212 10.525 103 Osebni dohodki 7.130 34.145 39.693 117 7.514 9.792 131 Del ČD po odbitku OD 3.346 2.320 2.698 733 28 PROJ. BIRO ROG, SLATINA DSSS 1981 1982 Ind. 1981 1982 Ind. 1981 1982 Ind. Celotni prihodek 12.360 12.820 104 140.001 223.791 160 72.926 107.813 148 Porabljena sredstva 1.274 1.516 119 109.496 173.021 158 29.833 46.149 155 Dohodek 11.086 11.304 102 30.506 50.770 166 43.094 61.664 143 Cisti dohodek 8.102 8.257 102 19.152 34.423 180 34.074 48.281 142 Osebni dohodki 5.307 6.854 116 17.466 25.303 149 32.025 44.829 140 Del ČD po odbitku OD 2.195 1.403 64 1.686 9.119 540 2.049 3.452 168 (v tisoč din) 1981 1982 Ind 2,036.966 2,276.095 112 1,534.767 1,620.369 105 502.199 655.726 130 344.697 416.917 121 275.716 314.819 114 68.981 102.098 148 V nadaljevanju sledi prikaz elementov za posa- mezne temeljne organizacije in delovno skupnost. Iz podatkov je razvidno, da nobena temeljna organizacija ni poslovala z izgubo, slabe poslovne rezultate pa beležijo TOZD Mehanizacija. IGM Medlog in Prevozi. Vzroki za takšno situacijo v omenjenih temeljnih organizacijah so v velikem povečanju amortizacijskih stopenj, zmanjšanem obsegu proizvodnje in povečanju stroškov poslovanja. Analiza, ki se že dela, bo nakazala še ostale objektivne in subjektivne vzroke za tako poslovanje. Doseženi rezultati v prvem polletju nas obvezujejo, da z ozirom na padec investicijske dejavnosti, aktiviramo notranje rezerve, ki so v večji produktivnosti, boljši organiziranosti in v boljšem gospodarjenju z materialom. Le ob doslednem uresničevanju teh treh vidikov, bomo lahko ob koncu leta ugotavljali uspešno poslovanje. In ne nazadnje moram omeniti, da lahko govorimo o relativno uspešni poslovni učinkovitosti v polletju. je tudi posledica vključitve dela naših kapacitet na inozemskem tržišču, kar mora postati naša trajna poslovna usmeritev. Ivo Steble UGOTOVITVE ODBORA ZA RACIONALIZACIJE IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE — OBISK OBČINSKE KOMISIJE Premalo inovacij (Nadalj. s 1. strani) ordinacija in Koordinacijski odbor pri OK SZDL Celje sta dala ugodno oceno o primernosti Janka Goloba za novega direktorja delovne organizacije Ingrad. »-Koordinacijski odbor je pri opredelitvi te ocene Izhajal iz dosedanje delovne učinkovitosti kandidata na vodenju sektorja, izredno pozornost pa Je namenil tudi pismenemu predlogu kandidata o načinu realizacije razvojnega programa in pri tem upošteval oceno Komiteja za družbenoekonomski razvoj pri Skupščini občine Celje, ki je v naslednjem: V predloženem konceptu opredelitve do razvojnega programa delovne organizacije Ingrad kandidat celovito in poglobljeno predstavlja poslovno usmeritev in pomembne dejavnike pri izvajanju gospodarskega plana in pri tem sam ugotavlja, da bo ob pred- videni reorganizaciji potrebno izvesti določene spremembe v organiziranju delovanja skupnih služb.« Ta opredelitev razvojnega programa Ingrada pa se dejansko odraža v akcijskem programu ukrepov, ki jih je delavski svet hkrati z imenovanjem Janka Goloba za glavnega direktorja obravnaval in sprejel 1 Janko Golob, rojen 29. 9. 1944. leta, je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V Ingradu se je zaposlil 1975. leta in je ves čas opravljal dela in naloge direktorja finančno-ra-čunovodskega sektorja. Pred tem je bil vodja raznih referentov pri Skupščini občine Laško in v TIM Laško. Njegova aktivnost se odraža tudi v številnih funkcijah, ki jih ima v delovni organizaciji in zunaj nje. -mj Bera tehničnih izboljšav in koristnih predlogov je bila v Ingradu v preteklih dveh letih skromna v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Pri pregledu statistike te dejavnosti vidimo, da je bilo najbolj uspešno 1978. leto. To nazadovanje je ugotovila tudi občinska komisija (sestavljena iz predstavnikov raziskovalne skupnosti in sindikata), ki je bila na svoji poti po celjskih kolektivih 25. maja letos tudi pri nas. Sindikat si bo moral skupno z odborom za racionalizacije in tehnične Izboljšave ter strokovnimi službami prizadevati, da inovacijsko dejavnost zopet poživi in jo dvigne nad raven, na kateri je bila v najboljših časih. V tem letu je prejel odbor dva nova predloga in dopolnitev enega iz prejšnjega leta. Pri novih gre za: — skonstruiranje novega cilindričnega svedra za oblikovanje glav špirovcev in leg. Letni prihranek s to napravo je cca 25.000 din. (Avtor: Jože Knez, delovodja tesarskega obrata, LO Gomilsko); — konstrukcija in izdelava 8 m dolgega kleparskega krlvilnega stroja. S proizvodnjo izdelkov na tem stroju je moč ustvariti letno cca 1,300.000 din prihranka. (Zamisel, konstruiranje, vodstvo izdelave: Milan Kovač, elektrotehnik v Proizvodnih ob- ratih. Izdelava: Stane Kovač, VK ključavničar, PO, Tone Oberžan, mojster v Mehanizaciji). O tem smo v prejšnjih številkah glasila že pisali, naslednjič pa bomo avtorje predstavili, saj je to ena najpomembnejših inovacij zadnjih let pri Ingradu. Dopolnitev z izračunom letnih prihrankov k lanskemu predlogu istočasnega zidanja in fuglranja fasadnega zidu pa je poslal Miran Krklec, dipl. gr. inž. v TOZD Gradbeništvo, Rog. Slatina. Odbor bo o teh predlogih razpravljal na prvi seji in potem obvestil člane kolektiva. Alojz Krajnc Pomembnejše odločitve samoupravnih organov DO GIP Ingrad V mesecu juliju je bila seja odbora za gospodarjenje in zasedanje delavskega sveta DO. Razprava na sejah obeh organov je bila osredotočena na gospodarsko in poslovno problematiko, zasedenost kapacitet naših temeljnih organizacij ter na pripravo in sprejem akcijskega programa ukrepov, ki so potrebni za reševanje nastale težke in pričakovane še težje gospodarske situacije. Pri razpravi o gospodarski problematiki in prevzetih delih je bilo ugotovljeno, da bo v nekaterih temeljnih organizacijah gradbene operative čez nekaj mesecev problematična zaposlitev obstoječih kapacitet zaradi zelo zaostrene tržne situacije in težkega pridobivanja novih del. Omejitve investicij so povzročile na slovenskem gradbenem tržišču med gradbinci ostro konkurenco, zato smo se primorani bolj angažirati pri pridobivanju del na področju drugih republik in v inozemstvu. V razpravi o akcijskem programu ukrepov, ki je bil predložen delavskemu svetu s konkretnimi zadolžitvami in roki za izvedbo posameznih nalog, je delavski svet ugotovil, da je program zelo kvalitetno pripravljen, ukrepi zelo dobro pripravljeni, treba je le vztrajati na njihovi dosledni realizaciji. Na tem zasedanju je delavski svet obravnaval in sklepal še o naslednjem: — Po odhodu inž. Marjana Prelca na nove delovne dolžnosti, so ostala prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — glavnega direktorja DO GIP »Ingrad« Celje. Za opravljanje teh del je delavski svet, po opravljenem razpisnem postopku, imenoval Janka Goloba, diplomiranega ekonomista, dosedanjega direktorja fi-nančno-računovodskega sektorja v delovni skupnosti skupne službe GIP Ingrad. — Sprejel je nove višine mesečnih nagrad študentom na obvezni počitniški praksi. Povišane nagrade znašajo: za 1. letnik srednje šole 21.00 din, kar znese za 182 ur 3.822 din, za 2. letnik srednje šole 22.50 din (4.095 din), za 3. letnik srednje šole 24.00 din (4.368 din) in za višje ter visoke šole 30.50 din, kar znese za 182 ur 5.551 din. — Zaradi zmanjšanja obsega dela v gradbeništvu in zaradi tega manjše možnosti za zaposlitev štipendistov in ostalih, ki končujejo študij, je delavski svet sklenil, da ponudimo prosilcem, za katere tre- nutno nimamo ustreznih nalog, možnost zaposlitve v proizvodnji na podobnih delih, kasneje pa se jih glede na prosto mesto razporedi na ustrezna dela in naloge. Glede na značaj gradbeništva ni možno točno planirati, kdaj bodo ti kadri razporejeni na ustrezna dela in naloge, zato se tudi delo v proizvodnji šteje v pripravniški staž. Prednost pri razporeditvi na ustrezna dela in naloge imajo načeloma tisti, ki bodo uspešno opravili prakso v proizvodnji. Kadrovsko pravni sektor je zadolžen, da izdela točna navodila, program opravljanja pripravništva v proizvodnji in čas njegovega trajanja ter da ta navodila pošlje vsem temeljnim organizacijam. — DS je potrdil nov cenik lesa in lesnih izdelkov TOZD Lesni obrati Gomil-sko. — Na zahtevo družbenega pravobranilca samoupravljanja in pogosta vprašanja članov kolektiva, kako daleč je z registracijo statusnih sprememb v DO Megrad in DO GIP »Ingrad«, je bilo naslednje pojasnilo: Delavci GP »Megrad« in GIP »Ingrad« so se na referendumu dne 28. maja 1981 odločili, da se GP Megrad združi v GIP Ingrad Celje s tem, da se iz te DO predhodno izločita TOZD AZA in TOZD TRGOVINA, dočim je bil nad TOZD PENOBETON uveden stečajni postopek, nad TOZD DRUŽBENI STANDARD pa likvidacijski postopek. TOZD AZA in TOZD Trgovina sta se združila v DO Giposs — Inženiring. Strokovna služba v delovni skupnosti skupne službe GIP Ingrad je na podlagi navedene združitve pripravila vse osnutke samoupravnih splošnih aktov, pridobila ustrezno dovoljenje od upravnih organov ter uredila vsa druga vprašanja, ki so bila potrebna za vložitev registracije s strani GIP Ingrad Celje. Na podlagi tako pripravljenega strokovnega gradiva so delavci združenih TOZD sprejeli v času od 1. 6. do 30. 8. 1982 vse samoupravne splošne akte, kakor tudi izvolili samoupravne organe ter opravili druga dejanja, ki so bila potrebna za konstituiranje TOZD oziroma za pravno-formal-no izpeljavo združitve TOZD iz sestava GP Megrad v GIP Ingrad. Po zbrani dokumentaciji je strokovna služba dne 23. oktobra 1981 vložila pri sodišču v Celju priglasitev za vpis združitve GP Megrad v GIP Ingrad. Za vpis združitve pa je potrebno sodišču predložiti tudi pravnomočen sklep o izbrisu TOZD AZA in TOZD Trgovina iz GP Megrad ter sklep o končnem likvidacijskem postopku TOZD Družbeni standard in soglasje stečajnega upravitelja nad TOZD Pe-nobeton v stečaju. Dočim je bil sklep o končnem likvidacijskem postopku izdan 30. aprila 1982, soglasje stečajnega upravitelja pa v mesecu oktobru 1982, sklepa o izbrisu TOZD AZA in TOZD Trgovina še nista izdana. Za priglasitev statusnih sprememb v TOZD AZA in TOZD Trgovina ni pooblaščen GIP Ingrad, temveč je v skladu z določili ZZD in Uredbo o vpisih OZD v sodni register dolžan opraviti pristojen individualni poslovodni organ prizadete TOZD. Sodišče pa izda sklep o izbrisu TOZD iz sestava GP Megrad šele takrat, ko bo vpisana združitev obeh TOZD v Giposs Inženiring. Po zadnjih informacijah, ki smo jih dobili na sodišču v Ljubljani, je bila priglasitev združitve vložena v mesecu juniju 1982 in je torej v postopku. Upamo, da bo sklep izdan v najkrajšem možnem času. Glede na zgoraj navedeno je sklepati, da je s strani strokovne službe GIP »Ingrad« opravljeno vse potrebno, da bi se registracija lahko izvršila, ni pa rešena izdaja sklepa o izbrisu TOZD AZA in TOZD Trgovina, na katerega pa GIP Ingrad nima vpliva. — Delavski svet je razpravljal tudi o svojem programu dela do konca letošnjega leta in ga sprejel. Po tem programu se bo delavski svet sestal v tem letu še štirikrat, trikrat na rednih zasedanjih, enkrat pa na slavnostnem zasedanju, ki bo posvečeno praznovanju Dneva republike in jubilantom za njihovo dolgoletno neprekinjeno delo v Ingradu. Na rednih zasedanjih bo delavski svet razpravljal o naslednjem: — polletni in tri četrtletni Delavski svet GIP »Ingrad« Celje, Delovna skupnost skupne službe razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati, ki se prijavijo na razpis, morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, ter 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog, — da so družbenopolitično aktivni, ter da imajo pozitiven odnos do samoupravljanja in razvijanja socialističnih odnosov. Kandidati naj vložijo prijave na razpis v 15 dneh od objave tega razpisa v ovojnici »za razpisno komisijo na naslov GIP »Ingrad« Celje, Lava 7 — kadrovsko pravni sektor«. obračun ter spremljanje izvajanja letnega plana, — poslovna problematika tuzemskega in inozemskega poslovanja ter redna spremljava zasedenosti kapacitet, — dohodkovni odnosi, — srednjeročni plan, — poročila kolektivnih izvršilnih organov delavskega sveta, — redno zasledovanje izvajanja akcijskega programa ukrepov, — inventura za leto 1982, — problematika varstva pri delu, — problematika družbenega standarda, — poročilo koordinacijskega komiteja za SLO in DS, — spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v GIP Ingrad in statut DO GIP Ingrad, — letni proizvodni program in plan investicij za leto 1983. Ivica Bezlaj Delegati in delegacije Smo že v drugi polovici poletja in komaj smo za nekaj časa »odložili« delegatske dolžnosti, že nas s septembrom čakajo nove. To poletje skoraj ni bilo zatišja, saj so se zadnje skupščine SIS sestale še do 15. julija, 20. julija pa je bila še zadnja slavnostna seja zbora združenega dela, oziroma občinske skupščine. Kljub temu, da je bil že čas počitnic, oziroma dopustov, so bile seje konferenc v naši DO sklepčne in so se določeni delegati udeležili sej skupščin. Ne tako redko slišimo trditev, da so delegati nezainteresirani za svoje delo, posebno, če kakšen predlog ni sprejet na skupščini. Logično ob tem se postavlja vprašanje: zakaj? Delegatska funkcija je postala tako pogosta, da zanjo ni mogoče več izbirati posebno »izbranih« delegatov. Več ali manj je opravljanje delegatskih dolžnosti že sestavni del življenja, oziroma delovnih obveznosti vsakega delavca. To je izrazito predvsem za TOZD z manjšim številom zaposlenih, kjer morajo praktično vsi zaposleni opravljati včasih tudi po več delegatskh funkcij. Seveda se delegati razlikujejo po tem, kako zavzeto opravljajo svoje funkcije. Delegat, ki z vso resnostjo opravlja svojo dolžnost je Edvard FIJACKO, KV slikopleskar v TOZD Proizvodni obrati. Zato je prav, da ga predstavimo v našem kotičku. Edvard Fijačko je bil delegat zbora združenega dela v svojem TOZD že v prejšnjem mandatnem obdobju, sedaj pa opravlja odgovorno funkcijo — vodje delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine. Na vprašanje, kakšne težave se pojavljajo pri njegovem delu, je odgovoril, da se na splošno pri nas v gradbeništvu pojavljajo težave predvsem zaradi terenskega dela. Skoraj nemogoče je pričakovati, da bodo na sejah prisotni vsi delegati, seveda pa je eden izmed vzrokov tudi neresnost posameznih delegatov. Ravno zaradi tega se je večkrat kar sam udeležil sej konferenc in skupščin in tam podal tudi delegatska vprašanja. Meni, da so delegati premalo poučeni o delegatskem sistemu, zato se tudi na skupščinah skoraj ne upajo oglasiti s predlogom. Bojijo se namreč preveč strokovnih odgovorov ali vprašanj strokovnih delavcev na skupščini. Zato se največkrat zgodi, da so sprejeti tisti predlogi, ki jih predlagajo strokovne službe. Poseben problem so tudi delegatska gradiva, ki so napisana preveč strokovno in preobsežno. Ker dobi vsaka delegacija samo nekaj izvodov poročevalcev (to velja za delegacije SIS), težko vsi delegati do seje delegacije to gradivo tudi predelajo. Kljub vsem težavam, s katerimi se srečujejo naši delegati upamo, da bomo lahko v kakšni izmed naslednjih številk glasila predstavili še katerega tako aktivnega delegata kot je Edvard Fijačko. Ob koncu pa v tolažbo vsem novim delegatom, ki se spopadajo z najrazlič-nejšiim težavami: v jesenskih mesecih bomo organizirali šolo za delegate, predvsem za vodje delegacij in konferenc. Upamo, da jim bo znanje, pridobljeno v šoli, koristilo pri nadaljnjem delu. Marta Ograjenšek IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD Na gradbišču sredi puščave DIPL. INŽ, PETEK PAVLIN O DELOVNIH IN ŽIVLJENJSKIH POGOJIH V IRAKU Prišel je na dopust. Iz Iraka. In že je bila tu priložnost za razgovor o vsem tistem, kar tudi naši delavci doživljajo v daljnji deželi, sredi puščave, kjer v oktobru lani, razen peska, še ni bilo nič, zdaj pa je tam ogromno delovišče, na katerem je tudi okoli dvesto naših delavcev. Med njimi že od vsega začetka in prvih priprav tudi dipl. inž. Peter Pavlin. Izreden sogovornik. Zato sta tudi dve uri minili prehitro in gotovo je ostala še dolga vrsta drobcev, ki se jih v pomenku nisva dotaknila. Morda kdaj drugič. In vendar je to srečanje z njim odkrilo zanimive strani iz dela in življenja na gradbišču v Iraku, kjer je tudi Ingrad s svojo ekipo postal del slovenske in jugoslovanske gradbene operative na tujih tleh, sicer pa v prijateljski državi. »Naša prva ekipa, ki se je 18. novembra 1981. leta znašla v Iraku, je štela 25 ljudi. Seveda nismo bili in nismo sami. Z nami so delavci Slovenijaceste - Tehnika iz Ljubljane, Graditelja iz Gornjega Milanov-ca pa tudi lepo število Pakistancev. Začetki niso bili lahki, toda zdajšnji delovni in življenjski pogoji so takšni, da bi si jih lahko samo želeli še drugod. Delamo in živimo na kompleksu enega kvadratnega kilometra. To ogromno gradbišče ima pet sektorjev. Gradimo velik tovarniški kompleks, se pravi več tovarn, z vso potrebno infrastrukturo. Na tem prostoru tudi živimo. Prve kontejnerje so zdaj zamenjale montažne barake. Lepo so urejene. V sobah, z vsemi klimatskimi napravami, so po trije delavci. Urejene so vse sanitarije. Imamo izredno restavracijo, dobro kuhinjo, ki jo vodi nekdanji šef kuhinje hotela Orel v Mariboru. In tudi drugi delavci v kuhinji so strokovnjaki. Opoldne in zvečer imamo na voljo po dva menuja. Hrana je raznovrstna in domača. Takšna tudi pijača. Toda, naj takoj povem, da alkoholnih pijač nimamo. , Imamo lepo klubsko sobo s televizijskim sprejemnikom. Spremljamo ne samo iraški program, temveč redno dobivamo tudi posnetke iz naših televizij- skih študijev. Tako tudi v daljnji deželi spremljamo domača dogajanja in podobno,« je pripovedoval inž. Pavlin. Da, seveda, na gradbišču, je tudi trgovina, v kateri je moč kupiti prav vse. Kot rečeno, bo imel ta velik industrijski kompleks vse spremljajoče objekte, tudi otroški vrtec. Matere, ki bodo prihajale na delo, bodo imele otroke v varstvu v neposredni bližini. »Ali med delavci na gradbišču ni domačinov?« »Ne, poleg Jugoslovanov, je na našem gradbišču okoli 200 Pakistancev. Domačini, pravi domorodci, felahi, se ukvarjajo s kmetijstvom, Arabci pa so v glavnem trgovci. Sicer pa moram reči, da se tako s Pakistanci kot domačini dobro razumemo. Mnogi Pakistanci že kar dobro govorijo in razumejo naš jezik. Tako delo tudi bolje poteka. Velik ugled pa imamo tudi ali zlasti med domačini, ki so izredno gostoljubni. Jugoslavija in Tito sta zanje pojem. Zato ni naključje, da že beseda Jugoslovan rešuje mnoge probleme. Tudi na carini.« Veliko gradbišče sredi puščave. Toda, življenje je normalno. Pitne vode je dovolj. Edina ovira so peščeni viharji, ki se ponavljajo skoraj vsak teden in trajajo po ves dan ali ne- kaj ur. Tedaj se je treba dobro zaščiti. Zlasti obraz, oči. In pesek, ki ga nosi močan veter, poišče tudi v barakah vsako razpoko. Poletni meseci so v tem predelu Iraka izredno vroči. Živo srebro se dvigne tudi do 50 stopinj Celzija. Že zjutraj, ko delo začne, je okoli 30 stopinj. Noči so hladnejše, sicer pa je moč v stanovanjskih in drugih prostorih s klimatskimi napravami po želji regulirati temperaturo. Redno delo se prične zjutraj ob šesti uri in traja do pol dvanajstih. Malice v tem času ni. Za kosilo je potem na razpolago ena ura, sicer pa traja ta del počitka vse do sedemnajste ure. To je tudi čas, ko je zlasti v poletnih mesecih najbolj vroče. To so tudi ure, ko ni mogoče delati na prostoru pod soncem. Drugi del rednega dela se pričenja ob sedemnajsti uri in traja do dvajsete. »Delamo vse dni v tednu razen ob petkih, ki je za Iračane praznik. Tako so nam petki na razpolago za izlete v druge kraje in mesta, za kopanje in podobno. Za izlete imamo avtobuse. Skratka, vse pogoje, da jih dobro pripravljamo.« »Kaj pa športno, kulturno in družabno življenje?« »To se začenja ob večerih. Le za nogomet ne velja to pravilo. To je najbolj priljubljena igra, ki je ne ovira niti največja vročina. Imamo veliko igrišč za vse igre z žogo. Igrišča so asfaltirana, razsvetljena in podobno. Skratka, idealni pogoji. Drugi del je seveda življenje pred televizijskimi sprejemniki. Zelo dobro imamo organizirano tudi informativno službo. Čeprav redno prejemamo naše časopise, je veliko večje zanimanje za tedenske informacije, ki nam jih posreduje jugoslovanska ambasada v Traku. Za del domačih informacij skrbi tudi kolektiv Slovenijaceste Naš sodelavec glasila, novinar Milan Božič v razgovoru s Petrom Pavlinom Posnetek z gradbišča KOL-7 v Iraku -Tehnika. To so informacije v obliki stenčasa. Zelo priljubljene in zanimive!« »Kako pa je s političnim in samoupravnim življenjem?« »Imamo vse samoupravne organe, od sveta delovne enote in komisij, ki so pri tem svetu do sveta gradbišča kot najvišjega samoupravnega organa. Ti organi delajo, četudi je treba povedati, da se srečujejo z drugačnimi problemi in nalogami kot doma. Problem, s katerim smo se srečevali v preteklosti, je bil dodatek za nadurno delo. S popravljenim sporazumom tega vprašanja ne bo več. Poleg tega delata med delavci tudi organizacija Zveze komunistov in sindikat. Torej, tudi po tej strani vsi pogoji za aktivno udejstvovanje vseh de- lavcev, za udejstvovanje na vseh področjih.« »Kakšni so osebni dohodki?« »Najprej to, da so odvisni od rezultatov dela. V povprečju dobijo kvalificirani delavci od 1.000 do 1.500 ameriških dolarjev na mesec. Nekateri tudi več. Za delovodje velja ta povpreček od 1.800 do 2.000 dolarjev, za šefe sektorjev pa okoli 2.200 dolarjev. Doslej smo 10 °/o osebnega dohodka prejemali v dinarjih, ostalo pa v dolarjih. Zdaj se bo delež v dinarjih povečal na 20 odstotkov. Osebni dohodek dobivajo delavci na tekoče dinarske, oziroma devizne račune v domovini, za potrebe na delovišču, ki pa so majhne, pa vzamejo akontacije, ki se seveda potem obračunajo. Akon- CLAN POSLOVNEGA ODBORA ZA GRADNJO V IRAKU, DIPL. INŽ. LEON CREPINŠEK: Že novembra lani smo se tudi mi vključili v skupna prizadevanja gradbincev za izvajanje del na tujih gradbiščih. Š podjetjem SCT iz Ljubljane in drugimi gradimo industrijski kompleks v Iraku v vrednosti 135,999.294 USA $. Idejne projekte za ta kompleks je izdelala projektantska organizacija »DOM« Sarajevo in si s tem pridobila tudi pravico za izdelavo glavnih projektov. Le del spremljajočih objektov so za izdelavo glavnih projektov po njihovih idejnih zasnovah prepustili projektantom SCT. Vsi objekti so bili zasnovani v klasični izvedbi in sicer kombinacija armiranobetonske konstrukcije z jeklenimi nosilci in klasično obzi-davo kombinirano iz navadne opeke in betonskih zidakov. Izvajanje del po klasičnih postopkih je v teh klimatskih pogojih še zlasti težavno tako glede delovnih pogojev delavcev kot tudi za doseganje ustrezne kvalitete izdelkov. To se je izkazalo že na številnih gradbiščih, kjer so zaradi problemov pri doseganju | kvalitete imeli že velike izgube. Zato je naša razvoj-j na služba pred pričetkom izdelave glavnih projektov ! izdelala predloge za izvajanje teh objektov v mon-tanžni izvedbi. Ingrad je prevzel na gradbišču v Iraku tudi izvedbo proizvodnje prefabrikatov in obrat IBK v celoti. Proizvodnja betonskih prefabrikatov je hitro stekla in znatno pospešila izvajanje del. Pri pripravah za gradbišče v Iraku je sodeloval skoraj ves tehnični sektor in sicer z mrežnimi plani, j pripravo proizvodnje, pri elaboratu za varstvo pri de-| lu ipd., od ostalih pa še zlasti kadrovska služba. Danes je v Iraku že veliko naših delavcev iz vseh področij dejavnosti. Naši delavci so se dobro izkazali. Z njimi so zadovoljni tako investitorji kot sodelavci. Čeprav so se zaradi številnih ovir dela na gradbišču začela z dvomesečno zamudo, so s prizadevnostjo in dobro organizacijo del že uspeli nadoknaditi en mesec. IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD Nogometna ekipa Ingrada je na turnirju v počastitev Dneva mladosti zmagala med ekipami delovnih organizacij, ki delajo na gradbišču KO L-7 in gosti iz drugih gradbišč v Iraku. tacije so izključno v iraški vrednosti.« »■Koliko časa ostanejo delavci na delu v Iraku?« »Pogodbe veljajo šest mesecev. Naša želja pa je, da jih delavci podaljšujejo še za nadaljnjih šest mesecev in več. To predvsem, ker so se že navadili okolja in dela v novih pogojih. Kolikor vem, so le redki tisti, ki se želijo po šestih mesecih dela v Iraku vrniti domov. Razen tega je urejeno tako, da pripada delavcu po šestih mesecih dela v tej deželi reden dopust. Za odhode domov in povratke na delo so organizirani letalski čarterski poleti. Stroški za ta potovanja ne bremenijo delavcev.« "Do kdaj boste delali v Iraku?« "Po pogodbi bi morali gradbena dela na tem gradbišču končati v maju prihodnjega leta. Rok je izre- dno zahteven. Zahteval bo veliko naporov. Sicer pa računamo, da bomo delali v tej deželi še naprej, saj so pogovori o novih delih že v teku. Upamo, da se bodo uspešno zaključili, saj je dela še veliko in Irak se je tudi sicer spremenil v eno samo gradbišče.« "Morda še besedo, dve o zdravstvenem stanju delavcev?« "Ce bi imeli tako malo bolezenskih izostankov doma kot jih imamo tu, bi bili veseli. Zdravstvena služba je odlično organizirana in opremljena z vsem potrebnim, tudi najboljšimi zdravili in podobno. Od bolezni pa so najpogostejše črevesne pa ne zaradi hrane, temveč zaradi nepazljivosti nekaterih delavcev samih, ki skušajo potešiti žejo s pitjem zelo hladne vode. Seveda je potem vse narobe. Na srečo tako pri enem delavcu samo enkrat. Drugič si kaj takšnega ne privošči več. Nekaj težav, zlasti na začetku, je bilo zaradi sončnih opeklin. Mnogi so delali goli, brez srajce in pokrivala. Toda, puščavsko vroče sonce, jih je hitro prisililo, da so se oblekli in pokrili. Zdaj zaradi tega ni več težav.« "Delate v državi, ki je v vojni. Ali čutite vojno stanje?« "Ne, sploh ne. Smo na varnem območju pa tudi sicer ne občutimo, da se daleč od nas bije bitka z orožjem. Vojno stanje občutimo le tu in tam v težavah pri oskrbi z materiali, sicer pa glavne materiale kot cement, železo itd. dobivamo iz Jugoslavije. Skratka, smo daleč od vojne, od govorice z orožjem.« Tako je pripovedoval dipl. inž. Peter Pavlin, član našega kolektiva, ki je zdaj v Iraku namestnik vodje gradbišča in torej član tehničnega in operativnega vodstva izredno pomembnega dela. Milan Božič S fotoaparatom po gradbiščih TOZD Gradbena operativa Ljubljana Stolpnica nedružlnsklh stanovanj ob Celovški cesti —izvajajo se zaključna dela .. gjl t53 * ■ t 1 PfHpl* r ' j Stanovanjski blok B-9 v soseski SS-8/2 v Dravljah Poslovno stanovanjski blok v Domžalah gradi TOZD GO Ljubljana skupaj z gradbenim podjetjem Beton Zasavje Dragoljub Granula, delovodja, Pero Kovačič, Sef gradbišča, Alojz Velenšek, delovodja Stanovanja in posojila 1982 PREMALO ZANIMANJA ZA ETAŽNA STANOVANJA Obseg potreb po stanovanjih je še vedno velik, zato na zmanjšanje stanovanjske gradnje neradi pomislimo. Žal pa sredstva sama spravljajo gradnjo stanovanj v realne okvire, zato računamo na manj stanovanj do leta 1985 kot je bilo planirano. To je razlog, ki sili delovne organizacije k angažiranju zasebnih sredstev tistih, ki stanovanja potrebujejo. Kljub nespremenjenim stopnjam stanovanjskega prispevka bodo v bodoče stanovanjska sredstva zaradi financiranja stanovanjske gradnje iz čistega dohodka nestabilna in zato obseg gradnje manjši. V Ingradu se je že v letu 1981 spremenil način Po gradbiščih TOZD GO Celje V stanovanjski soseski na Hudinji pri Celju je prvi blok pripravljen za vselitev Na gradbišču »Petrol« v Trnovljah pri Celju izvajamo obsežne zemeljske izkope Nadstrešnica za »Žično« — montažni sistem Ingrad reševanja stanovanjske proDlemaiike, kar se je odrazilo v manjšem oose-gu naKupa stanovanj m preusmeritvi sreasiev v Kreditiranje. Nakup stanovanj angažira veliko sredstev, najemanje Kreditov v ta namen pa zaradi velikih anuitet (v Ingradu znašajo Ze cca V,000.000.— din) sle-nerno TOZD dobesedno finančno ohromi za bodoče reševanje stanovanjskih vprašanj. To je temeljni razlog, da so TOZD letos večino svojih sredstev, ustvarjenih po ZR 1981 in oplojenih z bančnimi posojili, usmerile v kreditiranje. Pri kreditiranju so dale prednost nakupu etažnih stanovanj in zadružni gradnji. Za stanovanja je letos namenjeno 6,575.683.— din ali 23 °/o, za kreditiranje pa 22,316.161,— din ali 77 %. Razmerje porabljenih sredstev za stanovanja in kredite ni v skladu z družbeno usmeritvijo, ki predvideva v srednej ročnem pianu ravno obratno razmerje (več družbeno usmerjene gradnje — zadružne in blokovne). Čeprav je nakup etažnih stanovanj tudi v Ingradu stimuliran, prednost mu daje tudi stanovanjska skupnost z odobravanjem najvišje možne kvote posojila, v letošnjem letu v naši delovni organizaciji ni bilo toliko interesa kot je bilo pričakovati. Upajmo, da se bo v bodoče več delavcev odločalo za varčevanje za nakup stanovanja, ker so možnosti za najetje posojila v ta namen veliko večje kot na primer za individualno gradnjo. V sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami in nakupom stanovanj v GIP »Ingrad« predvidevamo v letu 1982 rešiti 10 stanovanjskih problemov. Planiramo nakup 7 stanovanj, v 3 primerih pa kreditiramo nakup z drugo delovno organizacijo. Stanovanja kupujejo TOZD: GO Celje (3 dvosobna), Projektivni biro (1 dvosobno), IGM (1 dvoinpolsobno), Rogaška (1 dvo- sobno), Slov. Konjice (1 enoinpolsobno). Za nakup so se odločile tiste TOZD, ki zadnja leta niso kupovale stanovanj, imajo pa potrebe v TOZD. V primerjavi s prejšnjimi leti je obseg nakupa znatno manjši in s tem manj re-šenin prosilcev iz prioritetne liste (le teh je bilo ob koncu julija 1982 okrog 180). V letu 1982 so imele TOZD za posojila 22.316.161.— din, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti petkrat več. Stanovanjske komisije so tokrat imele veliko lažje delo ob razdelitvi sredstev kot prej, ko je bilo vedno veliko prosilcev in zelo malo sredstev (več sredstev je bilo plasiranih v najemna stanovanja). Individualni graditelji so upravičeno vsa leta negodovali zaradi nizkih posojil, s katerimi so gradnjo zavlačevali tudi do 10 let. Letos znaša najnižji znesek posojila 30.000 din, najvišji pa 300.000.— din. Ker v TOZD Lesni obrati in DSSS postopek odobravanja posojil še teče, ni znano, koliko delavcev je dobilo posojilo, zanj pa je zaprosilo 270. V TOZD, kjer so posojila že razdeljena, so bile negativno rešene redke prošnje tistih, ki niso imeli urejene dokumentacije, ali končane III. faze (objekt pod streho), ali nezagotov-ljenih sredstev do III. faze. Tudi zadovoljstvo delavcev z višino posojila je letos veliko večje kot doslej in lahko ugotavljamo, da je letošnja usmeritev porabe sredstev za kredite pri marsikom stimulirala namensko varčevanje za stanovanje. Vsi tisti, ki še čakajo na stanovanje, oziroma ga bodo potrebovali, ko si bodo ustvarili družino, naj resno razmislijo o namenskem varčevanju. Informacije lahko dobijo v strokovni službi DSSS in v Ljubljanski banki v Celju, Vrunčeva 1, v Ljubljani pa v Stanovanjsko-komu-nalni banki. M. Gazvoda Ivan Drobne Naš dolgoletni sodelavec Ivan Drobne odhaja v pokoj. Polnih 25 let je v naši delovni organizaciji združeval delo na delovnem mestu gradbenega delovodje. V kolektivu je bil priljubljen, saj je znal preudarno reševati probleme. Zaradi njegove strokovnosti in delavnosti, so mu bile zaupane zahtevnejše gradnje. Za več gradbenih objektov, na katerih je bil Ivan delovodja, smo prejeli od investitorjev priznanje. Pogosto pa so ga tudi investitorji sami zahtevali za vodenje na kakem objektu. Bil je član samoupravnih organov in tako je tudi tu pomagal pri izvrševanju družbenopolitičnih akcij. Za vodenje pri gradnji ob- v pokoj jektov je dobil več priznanj, tako zlato značko Skupščine občine Žalec, ter priznanje Ingrada za vsestransko delovno in družbenopolitično prizadevnost. Ob odhodu v pokoj se mu zahvaljujemo za plodno sodelovanje in si želimo, da nas kdaj obišče. Kolektiv TOZD GO Žalec GLAS MLADIH Študent iz Madrida na praksi v Ingradu Ali bomo mladim zagotovili delo? SANCHEZ TOSCANO JAVIER bi bil samo eden od praktikantov letošnjega poletja v našem podjetju, če ne bi njegovo ime izdajalo, da prihaja iz Španije. V razgovoru je povedal, da se je rodil pred 22. leti v mestu Segovia, zdaj pa živi s starši in bratoma v Madridu, kjer študira gradbeništvo na tamkajšnji Politehnični univerzi. Za njim je že pet let študija, prihodnje leto bo končal. »Javier, kaj te je pripeljalo v to našo malo deželo?-« »Zame je bila ponudba »IASTE«, mednarodne zveze za izmenjavo študentov, ki je letos omogočala opravljanje počitniške prakse v številnih deželah Evrope in bližnjega vzhoda velik izziv. Od držav, ki so mi bile na razpolago, se mi je zdela Jugoslavija najzanimivejša.« »In kaj pričakuješ od svoje prakse?« »Predvsem bi se rad čimveč naučil. Poleg tega pa seveda tudi spoznal vaše kraje, navade in običaje.« »Kako se počutiš pri nas?« »V redu. Bilo je nekaj problemov pri nastanitvi itd., čemur pa je botrovalo predvsem nepoznavanje jezika. To je tudi vzrok, da sem malo osamljen. Sicer pa je vse O.K.« V mesecu juniju je OO ZSMS TOZD GO Laško organizirala na igrišču osnovne šole Laško nogometni turnir med gradbišči temeljne organizacije. Turnir je bil namenjen počastitvi dneva borca v naši temeljni organizaciji z željo, da bi postal tradicionalen. Na turnirju so sodelovale tri ekipe z naših gradbišč, od katerih je bila naj- »Ali imaš štipendijo?« »Ne. Vzdržujejo me starši, poleg tega pa delam med počitnicami. Tudi med šolskim letom občasno inštruiram. Študentom vsak dinar prav pride.« »Kakšni so tvoji načrti?« »Rad bi čimveč pridobil na tej počitniški praksi, nato pa končal študij v Madridu. Naprej še ne vem, verjetno pa se bom zaposlil kot gradbeni inženir. Ne vem še kje, kajti tudi v Španiji je službo težko dobiti.« Še sva se pogovarjala in primerjala Jugoslavijo in Španijo — sredozemski deželi, pa vendar toliko različni. Okrog naju se je zbrala gruča mladincev. Kramljali smo in delali načrte. Sproščeno. Tudi jezik ni bil ovira. P. O. boljša ekipa iz Radeč pred ekipama iz Laškega in Zagorja. Najboljša ekipa je dobila prehodni pokal, ki naj bi se po trikratni osvojitvi podelil v trajno last. Po tekmovanju je bilo še dolgo veselo, saj si je poleg igralcev tekmovanje ogledalo še veliko sodelavcev iz naše temeljne organizacije. Marjan Vengust Vsi poznamo težak gospodarski položaj pri nas. Pomanjkanju dela v gradbeništvu je sledilo tudi pomanjkanje novih delovnih mest. V pričakovanju, da bodo mladi potem, ko so končali šolanje ali se vrnili iz JLA, potrkali na vrata naše delovne organizacije, je mladinska organizacija GIF INGRAD v mesecu juliju svojo 10. redno sejo posvetila problematiki zaposlovanja. Ob prisotnosti predstavnikov sindikata ter strokovne službe je bila razveseljiva enotna ugotovitev, da je mladim vsekakor potrebno zagotoviti delo. V kolikor ni na voljo ustreznih del, se jim začasno ponudijo sorodna delovna opravila in naloge. Predvsem je potrebno še pregledati naše razmere, saj vemo da še marsikje škriplje in da so spodrsljaji tudi zaradi pomanjkanja kadra. Po drugi strani pa to ni opravičilo za številne nadure režijskega kadra. Mladi podpiramo uveljavljanje na inozemskem trgu in s stem v zvezi zaostritev glede odhoda režijskih delavcev v tujino; v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. Najbolj problematična je zaposlitev tehničnega kadra, mladih gradbenih tehnikov — pripravnikov. Ker trenutno zanje ni na razpolago ustreznih delovnih nalog in opravil, je bil sprejet sklep, da se jim začasno ponudi delo v proizvodnji kot sestavni del pripravniške dobe. Ob sprostitvi ustreznih del in Tudi letos so naši maturanti šli na zaključni izlet. Enako kot lani, smo izbrali za končni cilj naš počitniški dom v Piranu. Na izlet smo se odpravili v četrtek, 17. junija letos. Najprej smo se ustavili na Brniku in si ogledali letališče, nato pa nadaljevali pot proti Vršiču. Vmes smo se ustavili tudi na Bledu. Tu smo si ogledali otok v jezeru in muzej. Od Vršiča do Nove Gorice smo se ustavili še na izviru Soče. V Piran smo prispeli v večernih urah. Drugi dan smo imeli iz- nalog, pa se te delavce prerazporedi. Prednost imajo tisti z uspešno opravljeno proizvodno prakso. Seveda pa je potrebno proizvodno delo le omejiti oziroma omogočiti pripravnikom opravljanje zaključnega izpita, kar naj bi vsakdo opravil v roku 1. leta. Pri tem ne smemo pozabiti, da bo treba takšno delo ustrezno vpeljati in organizirati, pa tudi prav izkoristiti mlad kader, ki mu vsekakor ne manjka teoretičnega znanja. Izkoristiti sposobnosti, nuditi V okviru javne razprave o osnutkih dokumentov za 11. kongres ZSMS je bila 30. junija letos v poslovnem centru Ingrada okrogla miza na temo: STANOVANJSKA PROBLEMATIKA MLADIH V INGRADU. S sprejetjem zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki ne določa več združevanja solidarnostnih sredstev za reševanje stanovanjskega vprašanja mladih družin, pa tudi ob vse težjih pogojih gospodarjenja, katerim se tudi Ingrad kot gradbena organizacija ne more izogniti, so se možnosti za rešitev stanovanjskega problema mladih še zmanjšali. Prav gotovo pa se mladi ne smemo s tem sprijazniti. Tako je tudi okrogla miza po- let v Pulj in se med potjo ustavili v Limskem kanalu. Od številnih znamenitosti v Pulju smo si dobro ogeldali areno in arheološki muzej, Brione pa smo videli le z ladje, ker pristop ni bil dovoljen. Tretji dan smo imeli smolo, ker je pomalem ves dan deževalo in kopanje ni bilo možno. Za kopanje smo zato izkoristili četrti dan, ko se je vreme izboljšalo. Ostali smo ves dan na plaži in uživali toplo sonce. Kopali smo se tudi peti dan dopoldne, vmes pa še našli čas za ogled izobraževanje, usposabljanje itd. In ne pozabiti na mentorstvo, na prenašanje praktičnih izkušenj starejših delavcev, pri tem pa zaobiti mojstrsko miselnost. Predstavniki mladih gradbincev so na seji potrdili svojo pripravljenost do takšne zaposlitve. Vsi mi, na čelu z vodstvom in družbenopolitičnimi organizacijami DO, TOZD in strokovna služba pa moramo delati v duhu zaključkov in sklepov te seje. P. O. trdila, da moramo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami Ingrada in strokovnimi službami najti rešitve, ki bodo omogočale hitrejše reševanje tega problema. Bilo je sprejetih precej zaključkov s področja nakupa družbenih stanovanj, kreditiranja za nakup stanovanj in gradnje hiše, kadrovskih stanovanj. Razprava je tudi pokazala, da obstajajo precejšnje možnosti pri preureditvah podstrešij v podstrešna stanovanja in zadružni gradnji, kjer bi lahko izkoristili vse prednosti, ki jih imamo kot gradbeno podjetje, saj imamo takšen kadrovski potencial, da bi lahko to izvedli veliko ceneje. Seveda pa je osnova vsemu varčevanje, zato je tudi eden od zaključkov, da mora vsak ob prihodu v delovno organizacijo, ki nima rešenega stanovanjskega problema, začeti namensko varčevati. Zavedati pa se moramo, da vsi ti zaključki in sklepi, ki so bili sprejeti na tej okrogli mizi, ne pomenijo nič, če jih preko samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih organov ne bomo uresničevali. Aquariuma. Po kosilu smo se odpravili nazaj proti domu. Ustavili smo se v Postojni, kjer smo bili v Predjamskem gradu. Vseh 30 učencev, udeležencev izleta, je bilo navdušenih nad skrbno izbranim programom. Neki učenec, ki je zelo premišljeval, če bi šel z nami na izlet pa je od navdušenja, ko je zagledal Bled, dejal: »Če bi se izlet končal tu, bi bil povsem zadovoljen.« In na koncu še to: postrežba in kuhinja v Piranu sta odlični, zato Iskrena hvala osebju počitniškega doma in tudi vsem tistim, ki so pripomogli, da smo izlet realizirali. Rajko Djudarič Nogometni turnir v Laškem Predkongresno razmišljanje Dopustniški dnevi so tu. Po navadi ta čas usahne tudi družbenopolitična akitvnost. Letos ni časa za predah, posebno za nas mlade ne. Smo pred kongresi ZSM Slovenije in Jugoslavije, ti pa morajo dati odgovor na prenekatero vprašanje. Seveda ne le na kongresih; predkongresna aktivnost mora dati ton kongresu, ton preko angažiranja mladih v pripravah na kongres, v pogledu na družbene probleme v graditvi temeljev za jutri. To so želje. Odkrito rečeno, v stvarnosti je drugače. Precej je sopotnikov, ki le pričakujejo, niso pa sposobni prispevati skoraj nič. Tudi tu lako govorimo o odgovornosti. Predvsem odgovornosti nas mladih. Izgovarjanje na druge ne bo razreševalo problematike. Terezija Cvek Pavel Grabner Maturantski izlet UČENČEV DOMA DUŠANA FINŽGARJA Zagotovili bomo več stanovanj za mlade, če... POSVETOVALNICA NOVOSTI V ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH Zbor združenega dela Skupščine SRS je na seji 14. julija 1982 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 27, z dne 23. julija 1982, veljati pa je začel 31. julija 1982. Novela zakona prinaša naslednje bistvene novosti: 1. Sprejem pripravnikov vsako leto Delavci TOZD so dolžni v vsakem koledarskem letu skleniti delovno razmerje z določenim številom pripravnikov. To število morajo določiti v skladu s kadrovskim načrtom TOZD in s samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini — vsako leto najkasneje do 31. decembra. 2. Razporeditev v drug kraj Novela zakona prepušča prerazporeditev delavcev iz kraja v drug kraj samoupravnemu odločanju, ki naj določi primere in pogoje za tako prerazporeditev na delo — brez privolitve delavca. Vendar pa se v takem primeru ne smejo bistveno poslabšati življenjski pogoji delavca in njegove družine. 3. Razporeditev na delo izven DO oziroma SOZD V primeru »tehnološkega presežka« delavcev predvideva novela zakona možnost zagotovitve pravice dela z družbenimi sredstvi takim delavcem tudi izven sestave delovne organizacije, oziroma sestavljene organizacije združenega dela in sicer na podlagi sporazuma organov upravljanja obeh OZD. Novela zakona daje delavcu pravico, da na podlagi sporazuma organov upravljanja obeh OZD preide na delo v drugo OZD izven DO, oziroma SOZD tudi v primerih, ko mu je TOZD po zakonu dolžna zagotoviti delo v okviru TOZD, delovne organizacije ali sestavljene organizacije združenega dela pa ni ustreznih del, oziroma nalog, ki bi jih tak delavec lahko opravljal. 4. Za največ 6 mesecev v drugo TOZD Novela zakona upošteva tudi sedanje zaostrene gospodarske razmere, zaradi katerih preide ob pomanjkanju surovin in reproma-teriala, do začasnega zmanjšanja delovnega programa posamezne OZD in podobno. V takih primerih, ko naj bi delavec ostal brez dela, ga lahko TOZD začasno razporedi na delo v drugo TOZD, vendar največ za šest mesecev. Kdaj in ob kakšnih pogojih lahko preide do take začasne razporeditve delavca, določi Samoupravni splošni akt po predhodnem sporazumu organov upravljanja obeh TOZD. 5. Neenakomerna razporeditev delovnega časa Zaradi učinkovitejšega razporejanja delovnega časa novela zakona določa, da je lahko čas med letom neenakomerno razporejen tudi v primerih, če to zahteva narava dejavnosti v TOZD ali če to zahteva narava določenih del, oziroma zaradi organizacije dela, boljše izrabe delovnih sredstev, racionalnejše izrabe delovnega časa in v drugih podobnih primerih, ki so določeni v samoupravnih splošnih aktih. V vseh naštetih primerih se upošteva 42-urni delovni teden kot povprečna delovna obveznost posameznega delavca v obdobju največ do enega leta. 6. Sezonske dejavnosti — povprečje 42 ur v vsem letu Zaradi nesamoupravnega ravnanja delavcev v mnogih TOZD s sezonskim značajem dela se le-ti ne poslužujejo že sedanje možnosti zakona o delovnih razmerjih o prerazporeditvi delovnega časa med letom. Zato novela zakona določa obveznosti delavcev v TOZD s sezonskim značajem dela, da razporedijo delovni čas tako, da traja v času sezone več kot 42 ur na teden, izven sezone pa manj kot 42 ur na teden, vendar kot poprečna 42-urna tedenska delovna obveznost delavca v obdobju največ do enega leta. (Nadaljevanje sledi.) Stefan Gruškovnjak ZAHVALA Dne 13. julija 1982 smo pokopali našega dragega moža in očka LEOPOLDA RIHTERJA. Veliko število sodelavcev in brigadirjev ga je pospremilo na zadnji poti. Iskrena hvala vsem. Zahvaljujemo se tudi za vence TOZD IGM, aktivu ZB Ingrad in sodelavcem ter govorniku in sobriga-dirju-veteranu Rafku Kro-Slju. Žalujoča žena Anica in hčerke ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame KRISTINE URAN-KER, se iskreno zahvaljujem sodelavcem za darovano cvetje, spremstvo na pogrebu in izraženo sožalje. Slavko Uranker Kršitve delovne V času od 15. junija do 20. julija 1982 je skupna disciplinska komisija obravnavala 27 kršiteljev delovne obveznosti. V 2 primerih je bil postopek ustavljen iz razloga, ker sta odšla delavca na delo v tujino, v 2 primerih ukrep ni bil izrečen zaradi lažjih kršitev. Izrečenih je bilo 6 opominov, ostali ukrepi pa so: JAVNI OPOMIN KRESlC Ramo — TOZD Mobilia Ljubljana, spanje med opravljanjem čuvajskih obveznosti. DENARNA KAZEN v višini 7 °/o OD HRVACANIN Drngoljub — TOZD Mobila Ljubljana -odklanjanje delovnih obveznosti in 2 dni neopravičen izostanek z dela. v višini 5 °/o OD TOFAJ Josip — TOZD GO Prišli - V mesecih od maja do julija je bilo na novo kad-rovanih 109 delavcev, od tega jih je prišlo 17 iz JLA. V istem razdobju je odšlo 125 delavcev, od tega v JLA 25. Upokojeni so bili: Starostno: BIBIČ Ferdinand, rojen 24. 5. 1922, tesar na Celju. Delo je združeval pri naši organizaciji od 1. 4. 1954 do 31. 5. 1982. Stanuje Čopova 2, Celje. POTEKO Andrej, rojen 17. 9. 1928, elektrikar na Mehanizaciji. Delo je združeval od 4. 3. 1967 do 30. 6. 1982, stanuje Zabukovica 55, Griže. DROBNE Ivan, rojen 3. 4. 1923, gradbeni delovodja v Žalcu. Delo je združeval od 1957. leta do 12. 5. 1982, stanuje Zupančičeva 10, Žalec. GRABNER Jožica, rojena 19. 3. 1927, mater, knjigovodja na skupnih službah. Delo je združevala od 24. 2. 1964 do 4. 5. 1982, stanuje Malgajeva 14, Celje. KUGLER Anton, rojen 22. 5. 1922, skladiščni delavec na Skupnih službah. Delo je združeval od 13. 10. 1970 do 31. 5. 1982, stanuje Hrenova 6, Strmec. ARHANlC Sanda, rojena 22. 2. 1972, čistilka, na Skupnih službah. Delo je združevala od 14. 5. 1971 do 31. 3. 1982, stanuje Ir-šičeva 8, Celje. ARZENŠEK Marta, rojena 17. 7. 1932, kuharica na Skupnih službah. Delo je združevala od 1. 9. 1969 do 18. 8. 1982, stanuje Vrbno 6, Šentjur. Invalidsko PJAGULOVIC Djordje, rojen 15. 5. 1931, strojnik v obveznosti Žalec, povzročitev pretepa na delovnem mestu v višini 10 °/o OD GOLOTIC Emin, ŠABA-NOVIC Sahbaz, CALAH-METOVlC Ibrahim, ER-KlC Milomir, VELIC Ramo, MILEŠEVIC Rajko — vsi TOZD GO Ljubljana — neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu (odklanjanje nošenja čelad). v višini 10 % OD — pogojno na dobo 6 mesecev COJKIC Ljubice — TOZD GO Ljubljana — vinjenost na delovnem mestu, večkrat v višini 10 °/o OD — pogojno na dobo 1 leta DINIC Šalih — TOZD GO Ljubljana — vinjenost na delovnem mestu in prinašanje alkoholnih pijač na delovno mesto. v višini 5 % OD — pogojno na dobo 6 mesecev odšli Medlogu. Delo je združeval od 13. 2. 1964 do 14. 6. 1982, stanuje Velika Kamenica bb, Brza Palanka. ARTIČ Adolf, rojen 14. 4. 1944, tesar, v Šentjurju. Delo je združeval od 1. 10. 1970 do 17. 5. 1982, stanuje Žagaj 11, Rogaška Slatina. PALATINUŠ Drago, rojen 5. 12. 1926, gradbeni delavec v Rogaški Slatini. Delo je združeval od 15. 3. 1974 do 19. 7. 1982, stanuje Hlevnica 30, Durmanec. ELŠANI Gani, delavec v Ljubljani, delo je združeval do 18. 1. 1982. ROG AN Andrej, zidar v Ljubljani, delo je združeval do 21. 3. 1982. MIDŽAN Sadik, v Ljubljani do 23. 2. 1982. ZAVRL Janez, Ljubljana, delo je združeval do 7. 3. 1982. DUJAKOVIČ Jovan, delal v Ljubljani do 24. 3. 1982. MIŠKIČ Ramo, delal v Mobilii do 21. 4. 1982. Umrli so: PESTOTNIK Jože, rojen 4. 2. 1926, mizar na Gomil-skem. Delo je združeval od 24. 5. 1973 do 5. 6. 1982, stanoval je Čeplje 23, Vransko, VRABIČ Jože, rojen 15. 3. 1924, tesar na Gomilskem. Delo je združeval od 1. 10. 1945 do 28. 6. 1982, stanoval je Šmatevž 30, Gomilške. TAHIROVIČ Hasan, tesar iz Ljubljane. Delo je združeval do 1. 5. 1982. Na novo živi,jensko pot so stopili: Amon Bogomir in Gorišek Jelka iz DSSS, Jajalo Andjelko iz Mehanizacije, Slemenšek Srečko in Mo-čič Cvetko iz PO, Ivanjko Branko, Dražetič Juro, Kunuševci Fazli, vsi iz Celja. Marija Pšaker ALBI J ANI Franc — TOZD GO Žalec, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno na dobo 6 mesecev KAJTEZOVIC Arif — TOZD GO Ljubljana, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni pogojno na 1 leto BERIŠA Ahmed — TOZD GO Žalec, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni MALKIC Goran — TOZD GO Žalec, neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni prenehanje delovnega razmerja TRIFKOVIC Stanko — TOZD GO Ljubljana, neopravičen izostanek z dela 11 delovnih dni VRBA Vencelj — TOZD GO Ljubljana, neopravičen izostanek z dela več kot 20 delovnih dni. Štefka Krušič Umrl je IVAN ŠKORJANC Presenetila in prizadela nas je tragična vest, da smo iz svojih vrst izgubili sodelavca, tovariša, Ivana Škorjanca, človeka polnega dobre volje in življenjske energije. Ivan Škorjanc je začel v našem kolektivu leta 1957 kot učenec in po opravljeni strokovni šoli delal razna dela na gradbišču. Svoje bogate izkušnje, pridobljene z delom in vztrajnostjo, je nato kot inštruktor prenašal na mlade. Ker je bil ambiciozen in samozavesten, se je zavedal, da lahko v življenju nekaj dosežeš le z delom in učenjem. Tako je leta 1975 končal še delovodsko šolo. Od takrat dalje so mu bili zaupani v izvajanje najtežji objekti z novo tehnologijo. Bil je med najboljšimi delavci v kolektivu, aktiven tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah TOZD. Ko smo se v torek, 10. avgusta 1982 še zadnjič poslovili od našega Ivana, nas je presunilo spoznanje, da je nastala z njegovim odhodom praznina, ki je ne bo mogoče nadomestiti. Spomin nanj bo večno živel med nami. Egidij Fifer Obujamo spomineNOB “■BIL SEM UKRADEN OTROK ...« Da, bil je ukraden otrok, deček. Ta naš Stane Zagode, diplomirani gradbeni inženir, ki se je takoj po diplomi zaposlil pri Betonu, oziroma pozneje pri Ingradu. Vsa ta leta je imel vodilne naloge. Zdaj je direktor TOZD IGM Medlog. Rodil se je v Žalcu 1927. leta. Starša sta bila napredna in tako so rasli tudi otroci. Med tistimi, ki so aprila 1941. leta sprejeli nemške okupatorje z velikim odporom, so bili tudi Zagodeto-vi v Žalcu. Oče in starejši brat Jože sta se vključila v narodnoosvobodilno gibanje že od vsega začetka. Družina je ostala brez legitimacij, kajti okupator je spoznal, da na Zagode-tove ne more računati. Ostati brez legitimacije v tistem času pa je bilo prav toliko kot da nisi človek. Stane se spominja in ogorčeno pove, da jih je izdal domačin, podlež, Ernest Divjak. Izdal je več družin, ki so bile izseljene že v prvem letu okupacije. Ernest Divjak je bil največji izdajalec v Savinjski dolini. Zaradi izdajstva so Stanetovega brata, Jožeta, Nemci že decembra 1941. leta ustrelili v Mariboru kot talca. Vsa družina je morala v koncentracijsko taborišče. Stane z bratom in sestro se je znašel v celjski okoliški šoli, kjer je bilo zbirališče ukradenih otrok. Razporedili so ga v skupino otrok, starih od štirinajst do osemnajst let. Izgubil je starša, sestro in brata. Ostal je sam. Delal je v težkih pogojih. Lačen, zaničevan. Iz dneva v dan. Vsa dolga leta brez ljubezni in domače topline. Ni bilo mame, ki bi s toplo in ljubečo roko pobožala glavo štirinajstletnemu fantiču. Zato pa je bilo veliko grobosti, udarcev s palico, trdo delo ob slabi hrani in v skrajno nemogočih pogojih za življenje. Toda, volja po svobodi, domačih krajih, ljudeh ... je bila močnejša od krutosti. Tudi naporno delo in lakota Staneta nista strla. Prišla je svoboda. In tedaj je osemnajstletni fant zapustil taborišče. Odšel je proti domu. Toda, dom je bil prazen. Starša sta umrla v taborišču Auschvvitz, starejši brat Jože je padel kot talec, vrnila sta se sestra in brat. Začelo se je novo življenje. Stane je pridno študiral. Postal je diplomirani inženir. Njegova dva otroka živita srečno in brez pomanjkanja. Da bi tako vsi otroci na svetu! Vsako leto se zberejo ukradeni otroci. Lani so se srečali v Celju, leto dni prej v Mariboru. Obujajo spomine na težke dni in leta, na sotrpine, ki niso dočakali svobode, ki so ostali za vedno v tujini. Mrtvi. Kako huda je ta obtožba za tiste, ki želijo vojno. Lea Cmak Brigadirji veterani! V Ingradu imamo evidentiranih nekaj brigadir-jev-veteranov, ki so sodelovali na akcijah v delovnih brigadah v povojnih letih, vendar menimo, da je v tako velikem kolektivu kot je naš teh še več. Zato prosimo vse tiste, ki so bili v delovnih akcijah pri obnovi porušene domovine, v delovnih brigadah ali kje drugje, v letih od 1946 do 1958, da to sporočijo Lei Čmak v skupne službe, soba št. 205. Seveda morajo predložiti o tem dokazni material. Vsak brigadir, udeleženec mladinskih delovnih akcij, ima kup spominov na tedanje dni, zato smo se odločili, da bi nekaj spominov na tista leta obudili tudi v našem časopisu. Do zdaj imamo v evidenci naslednje brlgadirje-veterane: Jože Arhanič, Franc Brežnik, Branko Baloh, Franc Bratina, Lojze Borinc, Lea Čmak, Franc Čakš, Janez Černič, Rafko Dosedla, Marko Fev-žer, Franc Hudomalj, Martin Križnik, Franc Kome-rički, Rafko Krošl, Stefan Luc, Drago Maček, Lojze Nerat in Leopold Rihter. Ob tej priložnosti naj povem, da se aktivnost v delovnih akcijah razvija tudi med današnjo mladino. Naši mladinci pomagajo graditi bivak na Mozir-sik planini. Že lani so opravili veliko dela, letos pa so v ta objekt vložili že 250 delovnih ur. Za svoje delo so prejeli priznanje Gorsko reševalne službe. Posebej so se pri akciji izkazali: Čašif Zvekič, Milo-rad Kvrzič in vodja ekipe Smajo Hukič. Velik delež pri tem, da je akcija stekla, imata tudi vodstvo ZSMS in Športno društvo Ingrad. Mentor: Lea Čmak NOVICE NOVA DELA V SR HRVATSKI Z investitorjem »Poljo-privredna zadruga« Hrvat-ska Dubica smo sklenili pogodbo za gradnjo prve faze za pitanje juncev. To so proizvodni objekti (izvedeni bodo v montažni armiranobetonski konstrukciji), trenč silosi, silosi za koruzo in zunanja ureditev, v skupni vrednosti cca 57,5 milijona dinarjev. Dela bo izvajala TOZD GO Ljubljana. A. K. PONOVNO V SCHVVEDT V Schwedtu v NDR se nadaljuje izgradnja druge faze Petrokemijskega kombinata za japonskega naročnika. Pred dobrim letom se je iz Schvvcdta vrnila zadnja skupina naših delavcev, ki so tedaj delali na osnovi kooperantske pogodbe s SCT iz Ljubljane. Sedaj nam je SCT ponudila, da lahko zaposlimo pri gradnji druge faze naj- manj 100 delavcev, od tega večje število zidarjev, tesarjev in železokrivcev. V kadrovski službi, kjer zbirajo prijave, je zaenkrat prijavljenih za Schvvedt okrog 60 delavcev iz naših temeljnih organizacij. Kdaj bo odpotovala prva skupina še ni povsem določeno. M. J. POKAŽI KAJ ZNAŠ Oktobra bo 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. V času pred kongresom bo povsod široka sindikalna aktivnost, obravnavali se bodo kongresni dokumenti, organizirane bodo tudi druge prireditve. Občinski sindikalni svet Celje pripravlja kulturni program z nastopom pevskih zborov in recltacijskih skupin ter razstavo likovnih in ročnih del. Za čim boljši izbor prispevkov za razstavo so predlagali, naj večji celjski kolektivi priredijo predčasno svoje interne razstave. V Ingradu smo se odlo, čili prirediti razstavo likovnih in ročnih del naših delavcev v avli poslovne stavbe okoli 15. septembra letos. CELJE - CELJE - CELJE - CELJE SPREMEMBA V VODSTVU OBČINSKE KONFERENCE SZDL CELJE — Na zadnji, oziroma nedavni volilni konferenci občinske organizacije SZDL v Celju, ob koncu junija letos, je bil za novega predsednika občinske konference izvoljen Drago Medved, do tedaj odgovorni urednik Noveg tednika, sicer pa brat Mira Medveda, ki je bil do imenovanja med člane vodstva sindikalne organizacije za celjsko občino in nazadnje za tajnika občinskega sindikalnega sveta v Celju, član našega kolektiva. Dosedanji predsednik občinske konference SZDL Celje, Tone Rožman, je postal direktor delovne organizacije Libela. LETOS PET SL AND ROVIH NAGRAD — Kot že dobrih dvajset let nazaj, je celjska občinska skupščina tudi ob letošnjem 20. juliju, prazniku občine v spomin na ustanovitev Prve Celjske partizanske čete, ta dan 1941. leta, podelila pet Slandrovih nagrad v priznanje za dosežene uspehe na različnih področjih družbenega dela. Ta priznanja so tokrat dobili: prof. Jože Marolt, do aprila predsednik občinske skupščine, za dolgoletno uspešno družbenopolitično delo, dipl. inž. Drago Ceh za uspešno vodenje izgradnje športno rekreacijskega centra Golovec, delovna organizacija ETOL za uspehe pri gospodarjenju, Pokrajinski muzej v Celju ob stoletnici dela in krajevna skupnost Ljubečna za uspehe pri utrjevanju krajevne samouprave. SE NEKAJ POMEMBNIH PRIREDITEV — Do konca leta bo v Celju še nekaj pomembnih prireditev, zlasti pa gospodarskih sejmov in podobno. Izredno razgibano bo septembra, ko bo v Celju mednarodni sejem Vse za otroka, v času od 17. do 26. septembra pa tudi petnajsti mednarodni sejem obrti in opreme za obrt ter istočasno tudi šestnajsta mednarodna zlatarska razstava. Letošnji Teden domačega filma, ki ga pripravlja kolektiv Novega tednika in Radia Celje, bo od 3. do 10. novembra. NOVA PRODAJALNA KRUHA IN PECIVA — Ob koncu julija so na vogalu med Prešernovo in Savinovo ulico v Celju, v prostorih, kjer je bila nekoč prodajalna sadja in zelenjave, odprli novo prodajalno kruha in peciva ter jo poimenovali »Štručka«. Gre za enoto delovne organizacije Potrošnik, ki je vključena v SOZD Merx. Z začetkom njenega poslovanja so zaprli prodajalno kruha na tržnici ter prodajalno »Presta« na Tomšičevem trgu. To pa pomeni, da bo »Štručka« odprta tudi ob nedeljah dopoldne, sicer pa od sedme do desete ure. PROF. EGON KUNEJ PREJEL GRB CELJA — Znani pedagog in glasbeni delavec, tudi več kot četrt stoletja dirigent Komornega moškega zbora, prof. Egon Kunej, je prejel ob sedemdesetem življenjskem jubileju in v priznanje za dolgoletno delo na glasbenem področju, Grb Celja. Čestitamo! Vabimo vse amaterje, ki se v kakršnikoli obliki ukvarjajo z likovno dejavnostjo (slikanje, risanje, rezbarjenje, fotografiranje ...) in ročnim delom (pletenje, kvačkanje, izdelovanje spominkov in okrasnih predmetov, tapiserije, itd.), da prijavijo svoje izdelke v tajništvu samoupravnih organov 3. septembra. V. S. 3. POHOD PLANINCEV 11. SEPTEMBRA 1982 IMtainil NA RADUHO ir ati etat POZIV PLANINCEM, VABILO ZA OSTALE V prejšnji številki glasila smo obširneje poročali o tradicionalnem srečanju planincev Gipossa, ki ga vsako leto organizira ena od delovnih organizacij, združenih v SOZD Giposs. Letos je organizator Ingrad. 3. pohod bo v soboto 11. septembra 1982 na Raduho. Udeleženci bodo lahko izbirali dve poti. Lažjo, eno uro hoje od planine Vodol do koče na Loki pod Raduho ali pa daljšo iz Luč, 2.30 ure hoje do koče, kjer bo srečanje. Kdor bo želel, se bo nato povzpel še na vrh Raduhe. Prijavite se pri Faniki Skamen, TOZD Mehanizacija. Glede odhoda, prevoza in drugih podatkov, bodo prijavljeni udeleženci obveščeni z okrožnico. Pozivamo vse planince, vabimo pa tudi ostale člane kolektiva, da se srečanja udeležijo. V. S. USPEH METKE LESJAK Jugoslovanske kegl javke so letos v Brnu (CSSR) osvojile naslov svetovnih prvakinj. V zmagovalni ekipi je tekmovala tudi Metka Lesjak, naša vsestranska športnica. Iskreno čestitamo! i'*1' 5^11 * ■ ■ ; i DOPUSTNIŠKE ZMOGLJIVOSTI — MALCE DRUGAČE S preudarnimi naložbami smo si v prejšnjih letih zgradili počitniške domove, hišice, kupili prikolice, zagotovili mesta v kampih. Ko preletimo spisek možnosti za letovanje vidimo, da jih je kar nekaj. Toda, smo velik kolektiv in komisija je imela letos pri razporejanju precej dela in težav, da je kolikor toliko ustregla prosilcem. Ker smo o tem že pisali v prejšnji številki glasila, poglejmo danes, ko se poletna sezona že nagiba v drugo polovico, kako te naše pridobitve čuvamo. Dopustniki prve izmene v Novalji so bili malce presenečeni, ko so jih v večini prikolic že pričakali stanovalci. Pajki in bube so izkoristile predsezonski čas in se naselile v prazne prikolice. Najbrž pa nje ne moremo kriviti za razbite luči, polomljena vrata, manjkajoče zaporne vijake na oknih, za pokvarjene zadrge in drugo. To je delo človeških rok, ki pozabljajo, da je vse to naša skupna last, kupljena iz težko formiranih skladov skupne porabe. Pa tudi ustrezna strokovna služba, ki skrbi za naše počitniške zmogljivosti, bi morala pred pričetkom sezone z ustrezno ekipo (mizar, elektrikar, čistilka) poskrbeti, da bi bile prikolice brezhibne. K. A. Vse drugače je v Počitniškem domu v Piranu. Dom je bil pred štirimi leti obnovljen in na novo opremljen. Nudi prijetno bivanje, večina gostov je zelo zadovoljna tudi s hrano. Letos pa smo še posebej opazili pridne roke čistilke in dopustniki smo zadovoljni zapuščali piranski dom. v. S. in ff/satl // em btNAV^KI VOONA *'VAL S K-LtvČAM MSVTJ on “ALOfirNA K tUkARtM IA ItAUVi', HUMOR RAZPRODAJA — Ta plašč vam resnično priporočam. Lahko ga boste nosili v vseh letnih časih... hvali prodajalec izdelek. — A tudi poleti? — Seveda! Poleti ga nosite kar čez roko ... DOPUSTNIŠKI VIC — Kako si bil zadovoljen z letošnjim dopustom v kampu? — Lepo je bilo, samo prvi dan sem imel probleme, da sem našel našo prikolico. — Ja, kako to? — Na nobenem baldahinu ne piše »Ingrad«, povsod samo «Induplati«. To mora biti velika firma, ko ima toliko počitniških kapacitet. Soba s pogledom na morje (M. A.) Pa še to... S KOLESOM DO PRAGE IN NAZAJ Velik ljubitelj kolesarskega športa Martin Korber, gradb. tehnik iz GO Celje je naredil zares enkraten podvig. Na počitnikovanje se je odpravil s kolesom in prevozil več kot 1400 km. Združeno na dopust... (M. Alaševič)