RAZPRAVE S Primerjava spletnih portalov elektronskega davčnega poslovanja Jurij Tsrglav. OURS, Davčni urad Celje ¡urij terglav@gmail.si Miro GradiSar, Ekonomska fakulteta. Ljubljana Miro Gradisar@ef.uni-lj.si Mitja Čok. Ekonomska fakulteta. Ljubljana Mitja,Cok@ef uni-lj.si Povzetek V Sloveniji smo šele na začetku poti pn uvajanju elektronskega poslovanja v državno upravo. Zaradi tega se le-ta sooča s številnimi reorganizaoijskimi in tehnološkimi problemi. Uvajanje namreč poteka po logičnih zapprednih stopnjah, med katerimi je prva vpeljava državnega portala e-uprava. Sestavni del tega pa so v nadaljevanju postali eDavki, slovenski sistem za elektronsko davčno poslovanje (EDP) V članku primerjamo spletni portal eDavkov s portali EDP iz drugih držav po kriterijih, ki so običajni za vrednotenje spletnih rešitev. Podam so komentarji rezultatov in predlogi za nadaljni razvui eDavkov Ključne besede davki, elektronsko davčno poslovanj, eDavki, spletni portali Abstract CDMPARI50N DF E-TAK VUE8 PORTALS In Slpvenia we are introducing electronic administration into the government, therefore we are faced with numerous organizational and technological problems. The introduction is going on in logical successive stages Tbe first stage was the introduction of the state portal e-uprava EDavki, which is the Slovenian e-tax system [EDP), become its constituent part. In the article, a comparison of web page eDavki with the pages of e-tax systems from other countries is presented. The comparison is based on criteria, which are common for valuating web solutions. Comments of the results as well as suggestions for further development of eDavki are given Keywords: taxes, e-tax system. eDavki. web portals 1 lluod Družba tretjega tisočletja zahteua visoko stopnjo informatizacije, kar potrebuje tudi državna uprava, saj mora biti le-ta prijazna in vzorna. Slovenija je začela s projektom e-uprava intenzivno uvajati internet in elektronska poslovanje v upravo, znotraj nje med upravne organe, navzven pa v poslovanje z občani, podjetji in drugimi organizacijami. Februarja 2001 je Vlada RS sprejela Strategijo e-poslovanja v javni upravi za obdobje od leta 20D1 do leta 2004, nekaj mesecev kasneje pa je imenovala tudi Strateški svet za informacijsko družbo (SID), ki usmerja in vodi informatizacijo družbe, istega leta je Center Vlade za informatiko (CUI1 odprl spletni portal e-uprava (http://eupraua.gou.si) in s tem se je začel uresničevati projekt e-poslovanja v državni upravi. Enotni državni portal zagotavlja informacije in storitve tako državljanom, gospodarskim subjektom, zaposleoim v javni upravi kot tudi ustanovam javne uprave. 1.1 eDavki Konec maja 2001 je Vlada RS sprejela sklep, na podlagi katerega naj bi Ministrstvo /a finance 02. Davčni urad Republike Slovenije (Durs) v sodelovanju s Cen- trom Vlade za informatiko in takratnim Ministrstvom za informacijsko družbo do konca leta 2001 uvedli sistem za vlaganje obračunov za davek na dodano vrednost in napovedi za dohodnino do konca leta 2001. Po več zapletih se je elektronsko davčno poslovanje (EDP) vzpostavilo šele konec leta 2(103 s spletno aplikacijo eDavki. Republika Slovenija je na spletni strani http:// edavki.durs.si/ vzpostavila portal eDavki za elektronsko davčno poslovanje, prek katerega lahko davčni zavezanci elektronsko izpolnjujejo nekatere davčne obveznosti, med njimi tudi dohodninsko napoved. Od 1. marca 2004 daj je je mogoče prek te spletne strani elektronsko izpolniti, podpisati in oddati tudi davčno napoved za odmero dohodnin za leto 2003 in naprej. eDavki so zato javno dostopni spletni servis za elektronsko davčno poslovanje, s katerim prijavljeni uporabniki poslujejo z Davčno upravo RS. Zavezanci /a dohodnino lahko oddajo napovedi po elektronski poti, potrebujejo pa osebni računalnik z ustrezno programsko opremo, dostop do intemeta ter digitalno potrdilo pristojnega overitelja. 226 u i> o i- i B w » INFORMATIKA ?004 - številka i letnik XIV Juri; Terglav. Miro Gradišar. Mitja Čok Primerjava spletnih portalov elektronskega davčnega poslovanja Uporabnik eDavkov lahko postane vsak davčni zavezanec. Postopek prijave v eDavke poteka v treh korakih: • pridobitev digitalnega potrdila, ■ prevzem in namestitev digitalnega potrdila, • prijava v eDavke. Uporabnik potrebuje za varno elektronsko poslovanje digitalno potrdilo in zasebni ključ. Potrdilo je v elektronski obliki in povezuje podatke za preverjanje elektronskega podpisa z določeno osebo (imetnikom potrdila) ter potrjuje njeno identiteto. Je enakovredno osebni legitimaciji in se skupaj z. zasebnim ključem uporablja v elektronskem poslovanju. Izdaja digitalnih potrdil je v pristojnosti izbranih overileljev. Spletna aplikacija eDavki omogoča tako rekoč celovito davčno poslovanje tako fizičnim kot pravnim osebam prek spletnega med mrež ja. Glavni namen sistema eDavkov je oddajanje davčnih obrazcev na Durs prek spletnega medmrežja. V sistemu eDavki lahko uporabniki davčne obrazce izpolnjujejo, spreminjajo, vložijo (pošiljajo na Durs) ter pregledujejo. Poleg tega lahko pregledujejo tudi podatke iz registra davčnih zavezancev. Sistem eDavki je razdeljen na tri dele: ■ Javni del: ta del portala je dostopen vsem, vsebuje splošne informacije ter predstavitev eDavkov, služi pa tudi kot vstopna točka do zaščitenega dela sistema za davčne zavezance. ■ Del za davčne zavezana-, je zaščiten in do njega lahko dostopajo samo registrirani uporabniki, ki se v sistem prijavijo z digitalnim potrdilom. ■ Skrbniški drl: je zaščiten, do njega pa lahko dostopajo le registrirani uslužbenci Dursa. Skrbniški del je namenjen nadzoru davčnega poslovanja davčnih zavezancev in nadzoru delovanja eDavki. EDavki davčnim zavezancem ponujajo relativno udobno, preprosto in varno poslovanje z Dursom po elektronski poti. Prednosti elektronskega poslovanja v primerjavi s papirnim poslovanjem so: hitrejše in preprostejše izpolnjevanje obrazca, možnost oddajanja dokumentov 24 ur na dan, 7 dni v tednu brez stroškov za poštnino, Vpogled v davčno kartico ter prihranek pri stroških. Število storitev pa se vseskozi povečuje. 2 Primerjava portala eDaukov z drugimi spletnimi stranmi elektronskega davčnega poslovanja (EDP1 2.1 Življenjski cikel storitve e-poslovanja Življenjski cikel uporabe spletnih portalov kot novega načina v poslovanju državne uprave z državljani je treba primerjati s klasičnim načinom. Kotler navaja štiri stopnje življenjskega ciklusa klasičnega izdelka oziroma storitve: stopnjo uvajanja storitve na trgu, stopnjo rasti, stopnjo zrelosti in stopnjo upadanja (Kotler, 1998, str. 355-366). Glede na delež zavezancev, ki so oddali dokumente (napovedi, obračune) prek sistema eDavki, lahko sklepamo, da gre za stopnjo uvajanja storitve in za uporabnike inovatorje. Na stopnji uvajanja lahko uporabnike razdelimo na več podskupin, ki različno hitro sprejemajo novo storitev (Kotler, 1998, str. 361): • »inovatorji«: to je skupina, ki je drzna, pripravljena poskusili nove izdelke in sprejeti tveganje. Ti uporabniki so dobro obveščeni in predstavljajo 2,5 % vseh uporabnikov. • »prvi uporabniki«; ti uporabniki v svoji skupnosti veljajo za mnenjske vodje in sprejemajo nove ideje zgodaj, toda s previdnostjo. Predstavljajo 13,5 % vseh uporabnikov. > »zgodnja večina«: to so uporabniki, ki sprejmejo izdelke, šele potem ko sta jih sprejeli prvi dve skupini, Nove ideje sprejemajo prej kot povprečni ljudje, Čeprav redko veljajo za vodje. Predstavljajo 34 % vseh uporabnikov. » »pozna večina«: to so uporabniki, ki so skeptični, nov izdelek sprejmejo potem, ko ga je večina že poskusita. Predstavljajo 34 % uporabnikov. . »zamudniki«: so omahljivci, ki so nagnjeni k tradiciji in ne marajo sprememb. Družijo se z ljudmi, ki prav tako prisegajo na tradicijo in sprejmejo novost le, kadar ta delno že pridobi lastnost tradicije. Predstavljajo 16 % vseh uporabnikov. Glede na to, da pri uporabi spletnih portalov elektronskega davčnega poslovanja ne gre za klasično storitev, menimo, da nadaljnji razvoj ne bo potekal v skladu s tipičnimi štirimi stopnjami življenjskega cikla storitev, to je »uvajanje-rast-zrelost—upadanje«, pač pa bo šlo predvsem za tri stopnje »uvajanje-rast-zre-lost«, pri čemer je stopnja uvajanja storitve verjetno precej dolga. Slovenski eDavki so trenutno v fazi rasti, pričakovati pa je, da bodo v prihodnosti kmalu prišli v fazo zrelosti in široke uporabe, tako kot se to dogaja v nekaterih drugih državah, kar je prikazano v nadaljevanju. 2.2 Primerjalne metode glede na tehnične in vsebinske kriterije Odločili smo se, da bomo eDavke primerjali z rešitvami v štirih državah, ki so med tehnološko najbolj razvitimi: 2D06-številka/.-letnik XIV uPOHiHNA INFORMATIKA 227 Jurij Terglav, Miro Gradiiar, Mitja Čok Primerjava spletnih portalov elektronskega davčnega poslovanja Anglija, Irska, Avstralija in Združene države Amerike. Razlog za to je tudi v najbolj razširjenem in razumljivem uradnem jeziku. Na podlagi kriterijev J. Nielsna in M. Gerkeša smo naredili primerjavo med spletnimi stranmi za elektronsko davčno poslovanje. Uteži (W) in ocene (od I do 10) smo izbrali glede na svoje praktične izkušnje s tovrstnimi storitvami in na teoretične predpostavke. Med tehničnimi kriteriji smo izbrali odzivni čas, naslov strani, pisavo-grafiko, prijaznost do uporabnika, barve, okvirje - povezanost, varnost ter navigacijo - krmarjen-je. Vsebinski kriteriji pa so bili ažurnost- preglednost, pomoč,osebne nastavitve,kompleksnost, število storitev in celostna podoba. 2.3 Elektronsko davčno poslovanje u Angliji Na spletni strani www.direct.gov.uk ponuja angleška uprava celo vrsto e-storitev. Na prvem mestu je ponujena možnost davčnih storitev. Tako lahko uporabnik izbira med več različnimi obrazci, s klikom na posamezno povezavo pa ga sistem preveže na druge strani, kjer si lahko natisne obrazce ali pa dobi druge informacije. Pri možnosti davčne odmere sistem preveže uporabnika na spletno stran www.inlandravenue. gov.uk, kjer se lahko le-ta prijavi v elektronsko davčno poslovanje. Potreben je certifikat, ki se registrira na vladni spletni strani, uporabnik pa potrebuje tudi I'IN številko. Spletne strani so dobro urejene, čeprav ne obsegajo vsega davčnega sistema. Nekoliko nerodno je iskanje samo, saj na vladnih spletnih Straneh ni direktne povezave, sistem pa vseskozi skače z ene strani na drugo. Vendar se uporabnik vseeno sčasoma navadi, tako da navigacija ni pretežka. 2.4 Elektronsko davčno poslovanje na Irskem Irska ponuja svoje elektronsko davčno poslovanje na strani www.ros.ie. Sistem vodi uporabnika od začetka do želene izbire (tudi interaktivno s posebno predstavitvijo). Stranka lahko izbira med več obrazci. Na svoj domači računalnik prenese poseben program, ki omogoča pripravo obrazcev, kasneje pa jih, dokončane, uporabnik posreduje davčni službi. Sistem zahteva certifikat, uporabniško ime in geslo. Strani so pregledne, lahko dostopne, mogoče je elektronsko davčno poslovanje z vsemi vrstami davkov. I udi pomoč je izčrpna in koristna. Uporabnik ne more zaiti ali dolgo iskati želene informacije. li'.iyii'rtt.i 7 ^ WfctMUfcllnn* 1 S Umr, , < mt M« vj V Mm • . , nM« t>. M < />|«| Mm rt ll • Ml*1*-' 11!«*! Ti ijidr- New t "utlunen C eMkliJ Gufrtamtr« D** ««h wt H ■ " TUJI hf mPI' i«*"»mm . •'w-^rm t^rnm Mllfcm MMWitl mi • IIM IB WUUIX II SKI* '.««IW« ■ f» M »in| mni'ii m»»m mf ,>lfl«v ha PCM i H ■ t* hIU »mit f+m t;ritrr V«.. JrtTTirSffvlcit 1 L.--XI i"»" —" • W nux *, " "»jin t »li»" Slika 2: Internetna stran www.ros.ie, ki vsebuje EDP Vir: www ros le 2.5 Elektronsko davčno poslovanje v Avstraliji Na spletni strani www.ato.gov.au ponuja avstralska davčna uprava svoje storitve elektronskega poslovanja. O A -- , VfclUMVi Do you tame a IP jod tauwooL*. HA —...... 1---- * kMliMMtt J • Uit H»iilMlH - kut p tw«j Uiikm • LrtU ir.l.mi mm • '|W* II if«!"" If > > «M»»* TTP *■ »HHil>l* H*«M >li«.n> um t* *m !•» »mi m« /m* fmm kaaUa * Slika 1 Spletna stran Miwvv.inlatidravenue.gov.uk, na kateri se uporabnik prijavi v sistem Vir MM.intandravenue gov tik. Slika 3: Spletna stran www.ato.gov.au Vir www alti rpjv ou t*MI . ■ V < —' «.i i-fcu "J. - 228 u F o H i n A INFORMATIKA 2DB4 - Številka U - letnik XIV Jurtj Terglav, Miro (Jradišar, Mitja Čok: Primerjava spletnih portalov elektronskega davčnega poslovanja Sistem je zasnovan tako, da si za vsako posamezno leto sproti uporabnik naloži poseben program, ki omogoča obračun in vračilo davkov. Nato se mora za davčno upravo prek gesla pravilno identificirati, uprava pa mu posreduje referenčno Številko in datum potrditve. Na podlagi le-te lahko izve podatke o davčni napovedi. Celoten sistem odlikuje preprostost, preglednost in lahka dostopnost. Nikakršnih digitalnih certifikatov ni treba, kar je za navadnega uporabnika vsekakor dobrodošlo. V letu 201)4 je 6 % vse populacije oddalo davčno napoved prek elektronske poli. Stran odlikuje tudi veliko število uporabnih informacij, tako da vsakdo lahko najde odgovor na težave in nejasnosti. 2.6 Elektronska d a učno poslovanje u Združenih državah Amerike ZDA imajo kot največje Svetovno gospodarstvo razvejen davčni sistem. Tudi elektronsko davčno poslovanje (www.irs.gov/efile) je razširjeno, saj je v letu 2()()fi skoraj Četrtina zavezancev izpolnila svojo napoved elektronsko, kar pomeni 11 % porast iz leta 2004. Zavezanec odda napoved v treh korakih. V prvem potrebuje obrazec (je na isti spletni strani), v katerega vpiše osebne podatke, svoj PIN (ki si ga sam določi) ter Še nekaj specifičnih podatkov. To je po našem mnenju najprimernejši način, ker omogoča veliko sa-moprilagodljivost. V drugem koraku izbere način poslovanja (osebno s svojim računalnikom, prek strokovnjakov na spletu), v tretjem pa elektronsko izpolni dokument. Portal je lahko dosegljiv. Vsebina je izčrpno in podrobno predstavljena. Stran je lahko dostopna, ne zahteva nikakršnih certifikatov in posebne It nrt I^VMHMI opreme, zato velik odstotek uporabnikov ni presenečenje. 2.7 Elektronska davčna poslovanje v Sloveniji Po namestitvi digitalnega potrdila gre postopek oddaje elektronske davčne napovedi v treh korakih: priprava dokumenta, oddaja dokumenta (elektronski podpis) in potrditev uspešno vloženega dokumenta. Postopek ni težaven, več problemov pa lahko povzroča prevzem in namestitev digitalnega potrdila. Spletna stran je pregledna, z velikim gumbom za vstop v elektronsko poslovanje, količina informacij in obseg storitev sta ustrezni. Kljub temu se je v letu 2005 za elektronsko oddajo dohodnine odločilo le 3 % davčnih zavezancev (v letu 201)4 2 %, kar je minimalni napredek). i" •*••!! * IMdl teHl 11*«*« »< M^Ol it ------Vit fv+4 »»ta. «4. l+mt • O - -J * ri ✓ . ■ * D S V*ot> davtnu Mltovuli v»toptT« v «Davk* 0414* Ifrjhodim ta Uo SODA (Bp M* t IliU—j» UltaUl 0 h* Uf .H I, f* r *Qi>4« «IBIHIKl«!«!'«»»* i»i*.*i ■ Ifthl "KSinCSEKSi! Ji.,. IKUii ___ ihti#M ■ > INFORMATIKA 231