J/, ha j a vsak četrtek. Cona mu je .1 K na loto. (7.a Nemčijo 4 K, ea Amoriko iti drugo tuje državo o K.) — Posamezne številko so prodaiajo - po 10 vinarjev ————■— Slovenskem Hudsivn v pouk in zsbovo. Spisi in dopisi so pobijajo: Urodništvu .Domoljubu". I.jubljnna, Kopitnriovu ulica. Naročnina, reklamacije »n in-Borati pa - Upravnifttvu ..Domoljuba*. —■ Ljubljana, Kopitarjeva ulica — V Ljubljani, dne 13. julija 1916. Leto XXIX. po|de! m vse To se je v prošlem letu najbolj čutilo, da so bile v raznih deželah velike razlike glede na množino sena in živine, ki se je dajala vojaštvu, pa tudi sr I ode na cene. O tem, da mora biti vojaštvo najprej preskrbljeno, ne more bili nobenega dvoma. V zakopih so naši sinovi, kos našega doma, in zase skrbimo, ko skrbimo zanje. Vsi pa tudi vemo, da ni nihče mislil na to, da bo vojska trajala toliko časa, in da naj-?krbnejša in najvestnejša vojna uprava ni mogla biti pripravljena in organizo-\ana za leta krvavega viharja. To velja za vse države, tudi za Nemčijo, kjer so se morda še bolj, nego pri nas, pritoževale posamne zvezne države, da dobave niso enakomerno razdeljene. Pri nas je ta reč težka tudi za to, ker imamo dve državi, č.isto umljivo jo, da si vojak mora poiskati potrebnih reči po čim-krajšem p^tu; zato je pa tudi jasno, da listo dežele, ki so bojnim črtam najbližjo, najprej in najbolj pridejo v tem ožini na vrsto. Pristavimo pa: dokler ni enotna organizacija izpeljana za cclo cesarstvo. Ilvala Bogu! ta reč je zdaj v redu. Kaša in ogrska vlada sla sc natančno dogovorili, kako bo letos s senom in z živino in poleg toga se je ob skupnem posvetu zastopnikov posamnih dežel določilo, da bo dobava sena in živino po Posamnih deželah odslej enakomerno razdeljena, da pridejo tudi tiste dežele na vrsto, ki so jih doslej pustili pri niirn, n. pr. Češka, in Moravska. Sempatja se je slišala misel, da je Potreba sena in slamo za vojaštvo tako velika, da mora pri tem trpeti domača živinoreja. Ravnotako so je glede na klavno živino, ki jo potrebuje vojaštvo, izrekla marsikaka strahupolna beseda. Zato pa čutimo, da je naša dolžnost, da ta strah preženemo in sicer s točnimi številkami, iz katerih bo vsak laliko spoznal, da odslej, ko bo dobava enakomerno razdeljena, ni prav nobene nevarnosti več, da bi so ne moglo izhajati, če bi bilo treba, še par let. Torej poglejmo! Sena se bo lotos v celem cesarstvu pridelalo krog 130 mili jonov meter, centov (m. c. - 100 kg). Vojaštvo ga potrebuje samo šest milijonov, torej manj, nego šestdeseti del. Ko bi bila množina vsa. popolnoma novo breme, bi sc to nič ne poznalo, seveda, — iznova ponavljamo —, čc so razdeli na vse enakomerno. Toda konjem, mulam in oslom, ki jih rabi vojaštvo in živini, ki jo krmi, proden sc pobije, jo bilo treba klasti tudi, ko je bila doma v hlevih. Celo cesarstvo šteje 50 milijonov ljudi, kranjska dežela dobro pol milijona: torej pride na Kranjsko deželo. ko bi Slo samo po številu prebivalstva, stoli del vsega, kar potrebuje vojaštvo; torej šoststo vagonov. Toliko jo pa Kranjska dežela v rednih časih izvozila sena iz svoje dežele. Tako bogata je na senu, da so ji, — zlasti pa ob dobri letošnji letini —, ta množina nič ne pozna. Drugo vprašanje so seveda cono in pa glavna reč, kako bo mogočo seno in otavo povsod spraviti pod streho. Ne rečemo, da bo razdelitev šla točno po številu prebivalstva; to pa lahko trdimo, da dobava sena, — enakomerno razdeljena — no more pomeniti prav nobene škode za živinorejo. Zdaj pa živina! Vojaštvo potrebuje 6000 govedi na dan, na mesec torej 180.000 glav. Glede na živino se je naša vlada z ogrsko dogovorila, da Ogri poskrilo ono, mi pa drugo polovico. Število živino je pri nas zdaj večje nego na Ogrskem, zato jc ta razdelitev nam v ko- rist. Ker štejemo v naši državni polovici okroglo 30 milijonov ljudi, bi torej prišel na Kranjsko šestdeseti del živine, ki se ima oddati vojaštvu; potemtakem 1500 glav na mesec, ali 50 glav na dan. Samo na sebi bi ne bilo to število veliko, ko bi no bila dežela že tako prizadeta. Klavne živino pri nas ne bo mnogo več dobiti; starih, mršavih šaver ni nihče vesel; pa tudi teh ni več v izobilju. V tem oziru bo seveda treba to šteti deželi v dobro, da je doslej dala, kar je imela in bo treba nekoliko bolj prijeti drugo dežele. Bodi pa, kar more: naš račun kaže jasno, da so da naša armada brez vsakega dvoma popolnoma preskrbeti z mesom, ne da bi so iz tega odprla kaka neozdravljiva rana v našem gospodarstvu. Ko bi bilo krmil več, nego jih je, ko bi mogli tudi z zrnjem postreči živini, bi imenovana številka prav nič ne pomenila. Naši živinorejci bi igraje la^ko dali vojakom, kar je treba, preskrb M pa tudi drugo državljane z mesom, j .o bo pa za drugo nekam pičla in mesojedci bodo morali nekoliko potrpeti. Ravno zavoljo tega naj sc pa bolj krepko seže po deželah, kjer imajo še kaj krmil. Češki in Moravski dajejo sladkorno tovarno pesno zrezke, špiritove zelo redilni izkuli; žita jo neprimerno več, nego pri nas, torej tudi več otrobi ostane kmetom. Zato jo pa tam šc mogoče živino izkrmiti. Deželni odbornik dr. Lampe jo na Dunaju pri enem izmed posvetov o toli rečeh povedal zanimivo zgodbico, kako so nekje pripeljali precej nad sto govedi, da bi jih prevzelo vojaštvo, a za to sposobnih jih je bilo neznatno številce. Da lahko vzdržimo in brez težave a potrebnim senom, pa tucli z mesom preskrbimo našo armado, jo pa najboljše dokazano s tem, da se bo še vedno tudi poslej s prostovoljnim nakupom iskalo potrebno blago, ne pa s prisilni- li mi rekvizicijami. To naj si zapišejo sovražne države za ušesa" in nai opuste neumno misel, da bomo že kmalu izstradani. Pregled po svetu. Hrvatski sabor je bil odgoden dne L julija. Poslanci so darovali vsak 50 K in sicer polovico za izobrazbo hrvatskih vojnih invalidov, polovico pa za Ciril-Mctodovo družbo v Istri. Sodba o sedanji ofenzivi četvero-sporazuma. Curiški lise »Tagesanzei-ger« javlja: Osrednji velevlasti čakajo dnevi največjih in najtežjih bojev. Če jih kot dosedanje srečno preneseta, sta premagali najbrže največjo nevarnost te vojske. Sovražniki po takem naporu sil ne bodo več sposobni, da nagroma-dijo tako velikansko silo ljudi in vojnega blaga, kakršno se jim je posrečilo zdaj nakupičiti. Usoda Francije v slučaju, če se ia ofenziva ponesreči, se lahko že danes sluti. Zoper Iii. zimsko vojsko. V Rimu je zadelo poročilo, da se pripravlja Angleška na tretjo zimsko vojsko, na hud oiipor. Tudi v najvišjih krogih menijo, da mora četverozveza vse storiti, d a konča vojsko še pred zimo. Zadržanje Angleške se hudo obsoja, ker je splošno razširjeno mnenje, da zna angleško armadno vodstvo mojstrsko vodili vojsko v obrambo svojih trgovskih interesov. Romunija se drži. V Sinaiji blizu Bukarešta je bil dne 4. julija romunski kronski svet pod predsedstvom kralja Ferdinanda. Udeležili so se ga vsi ministri in načelnik generalnega štaba. Sklepi kronskega sveta so sicer tajni, a (oliko se jc izvedelo, da ostane Romunija brezpogojno nepristranska. Grčija. Razoroževanje grške armade se prične 18. julija. — Nove volitve se razpišejo najbrž še-le v jeseni. Med vojaštvom je razpoloženje različno; večina je četverosporazumu nasprotna. Grčija še nevtralna? Iz Berolina sc naznanja, da bosta poslanika Avstrije in Nemčije najbrž zapustila Atene, ker Grčije odslej ne smatrata več kot nepristransko državo. Srbska vlada ho premestila svoj sedež s Krfa v mesto Tuluz ali pa Marsej na Francoskem. Perzija zasedena. Anglija in Rusija sta prav na tihem zasedli Perzijo. Na neki londonski konferenci sta se dogovorili o interesnem ozemlju ene in druge stranke. Rusko ozemlje so že zasedle ruske čete, ravnotako večinoma tudi angleško. Angleži so zasedli Kirman, da varujejo perzijske meje proti Afganistanu in Beludžistanu. Dasiravno ima Perzija še danes svojo vlado, vendar sama od sebe ne more ničesar več. Kot samostojna država izgine Perzija iz zemljevida šele po vojni, v resnici pa že danes te države ni več. Perzija je danes ruska in angleška kolonialna posest. 2» Med Mehiko in Ameriko še ni voj-skine napovedi; pogajanja še niso končana. Upati je, da se huda kri poleže in pomiri. Japonska se dviga. Rusija sklepa z Japonsko novo pogodbo, ki bo koristila seveda v prvi vrsti japonski državi, kajti Japonska bo čuvala in obvladovala zadnje rusko pristanišče na vzhodu. Svetovna vojska. Splošna olVii/iVa naših sovražnikov. — Šesta ofenziva oh Soči. — Hudi hoji na prostoru od morja do Tolmina. Ponovni naskoki odhiti. Gorica večkrat obstreljevana. — Siloviti boji na zahodu v Pi-kardiji. Nemci so se na par točkah umaknili. — N«ši protisunki v Bukovini. — Ogromne i/gube Rusov pri Bnranovičih. VOJSKA Z ITALIJO. Šesta ofenziva ob Soči. Z nenavadno silo so se zaletavale italijanske čete v dneh od 29. junija do 4. julija v naše postojanke ob Soči. Noč in dan je grmelo, napadi so se vrstili na napade. Najhujša sta bila dneva: 29. junij in 4. julij. Ker je pihal južni veter, se je čulo bobnenje daleč v zaledje, na Kranjsko in drugam in sicer s tako določnost jo, da je bilo pretresljivo in grozno. Toda Lahom tudi to pot ni vedlo. Imeli so velikanske izgube. Vrgli so se bili z zavestjo, da prodro, osobito na ključ do Gorice. Skoraj pijani zmage so vzklikali, da se jc čulo v Gorico: Živela naša Gorica! A za kazen so jih naši v ročnem metežu tako naklestili, da se je zopet čulo pretresljivo vzdibanje, bolestno kričanje in vpitje. Odgnani so bili — a strahovito izredčeni. — V hudem ognju se je nahajal zlasti odsek med morjem in Griže-Brdorn. Neprestano so ga Lahi napadali. Sovražnik je osredotočil svoje naj-ljutejše napore proti grebenu vzhodno od Tržiča. Naše črnovojniške čete so ga držale kljub sedmerim napadom. Ravnotako so bili Lahi odbiti pri Bagni, pri gori Kosiču in vzhodno od Selc. Pred goro Sv. Mihaela in sv. Martina je preprečilo napredovanje Lahov našo vrlo topništvo. Ob tirolski fronti. Med Brento in Adižo so ponavljajo manjši boji. Naši so sedaj sijaino utrdili in zastražili črto: Monte Zehio, 6 km severno od Asiaga, Monte Rasta — nekoliko zahodno od Asiaga, severni del doline reke Posina, gora Monte Majo, severozahodno od Arsiera, gora Pasubio, ob tirolski meji zahodno od Arsiera, in od tam v zahodni smeri do Adiže. Odbili naskoki Lahov južno od Su-cjanske doline. Zelo močne sile Lahov so napadle, dne 5. julija južno od Sugan-ske doline našo boino črto med Cima Dieci in Monte Zebio. Sovražnik je bil povsod zavrnjen in odbit. Tudi 6. in 7. julija je bilo več napadov na tem odseku. Šest pehotnih divizij in več skupin alpincev so naši odločno odbili in jim prizadejali najtežje poraze. Od morja do Tolmina. Na Posočju grmi dalje in dalje. 6. julija so bili Lahi krvavo odbiti zlasti na grebenu pri Tržiču, kjer so po ostrem topniškem ogr nju večkrat napadli. Na Gorico so namerili Lahi svoje topove zlasti 8. julija, pa tudi prejšnje dni; brezobzirno so streljali celo na našo vojno bolnišnico pri Renčah. FRANCOSKO BOJIŠČE. Strašni boji ob reki Somme. (Som-me — izg. Som — je severofrancoska reka v Pikardiji, ki se izliva pri St. Va-lery v morje — Kanal la Manche.) Južno od Somme so se umaknile nemške čete v drugo obrambno črto. — Od 4. julija dalje so bili na celi črti od morja, in ob reki Somme hudi artiljerijski dvoboji. Angleži napadajo z ogromnimi silami, dasi ne dosezajo kaj prida uspeha, pač pa žrtvujejo ogromno vojaštva. Kakor se kaže, ne bo šlo čez uspeh prvega, najmočnejšega spopada. Prvi spopadi so pa bili strašni. Večdnevni bobneči ogenj ni mogel prepoditi Nemcev iz prednjih postojank. Ko so angleške čete jurišale v gostih masah, so jih Nenvi sprejeli z divjim ognjem strojnih pušk. Nato so se v sklenjenih vrstah in v polnem redu umaknili. Izvn-denci prorokujejo se dolgotrajne bojo na tem ozemlju. V o-emiju Verduna so se Francozi brezuspešno zaletavali proti utrdbi Thiaumont in na Mrzlo zemljo. Za utrdbo Vaux, ki je v nemških rokah, so se vrstili tudi strastni boji. Govori se, da so Francozi že obupali in da hočejo hrambo Verduna opustiti. »Verdun jc največji grob na svetu; v njem so pokopali Francozi moč svojega naroda.« V. Nemčiji jc sedaj ujetih 345.000 Francozov. Strahota. Po poročilu pariških listov so spravili Angleži na 50 km dolgo fronto na francoskem bojišču v Flan-driji čez 3000 topov različnega kalibra od najtežjih ladijskih do navadnih poljskih topov. Samo težkih ladijskih topov imajo čez 800. Na nemške postojanke jc bilo oddanih v prvih sedmih dneh angleške ofenzive čez pol milijona granat in šrapnelov, kar znaša vrednost 600 milijonov kron. Sedem dni in noči je neprestano bruhal iz žrel angleških topov ogenj na nemške postojanke. Gromonjp topov je bilo tako silno, da sc je razločno slišalo celo čez morji' na — Angleško. — Švicarski listi sodi jo, da so pripravili Angleži in Francozi za ofenzivo 2 milijona mož. Firidobitve skupne ofenzive na zahodu kljub temu niso tako znatne. Največji napredek ne presega 5 km in šo lo samo na dveh mestih ob reki Somme.. I Število ujetnikov znaša — po franco-1 skih poročilih — 8000 mož. I Velikanska bitka na zahodu. Hoj' K ki so bi je južno in severno oc! Somnio, j^l glede na število udeleženih boril cev ■ največji, ki se je kdaj bil na zahodni« liojui črti. Dogodki se razvijajo po skrbno premišljenih strategičnih načelih, i\a katerih sloni vsa ofenziva. Angleško ofenzivo vodita generala William Ro-berston in Douglas Iluig. VOJSKA Z RUSI. Rusi poskušajo zdaj tu, zdaj tam. Prvotni namen ruske armade, prodreti proti Lvovu, se ni obnesel. Zdaj so se z večjim ognjem lotili prodiranja proti Stanislavu. Pri Kolomeji so naši morali res izprazniti svoje postojanke, ker je rusko armadno vodstvo vrglo samo tu sem čez 200.000 vojaštva. — Pri mestu B u č a č u ob Stripi so se naši zaradi prevelikih in močnih ruskih sil umaknili do reke Koropiec, ki teče med Stripo in /loto lipo. S tem se je v središču izravnala fronia. V kraju Barič ob Koropiecu so bili Rusi vdrli v naša kritja, a so jih morali kmalu zopet zapustiti. Na nekaterih mestih, na primer pri Baranovičih, imajo Rusi ogromne izgube; pred postojankami naših čet ško. V Bukovini sami ima naše vojaštvo zaseden 10 km širok pas vzhodno-severnega pobočja bukovinskih Karpatov. Ruske čete so se veliko prizadejale, da bi vdrle na sedmograšlia tla, a se jim ni posrečilo. Dne 5. julija so odbili planinski dcželnobrambni polki zahodno od Kolomeje pri Delatinu veliko ruskih napadov ter privedli čez 500 ruskih ujetnikov. Uspešni proiisunki. V Bukovini so naše čele v dolini gornje reke Moldave zadale občuten udarec ruski pehoti. Ofenziva proij Hšndentourtju. Dne 3. julija so se začeli Rusi gibati tudi na črti Naroško jezero — Smorgon južno-vzhodno od Vilne. J užno od Na roškega jezera so nadaljevali Rusi tudi naslednje dni svoje naskoke. Po ljutem boju so bili odbiti. - BALKAN. Pri Solunu je pričakovati važnih dogodkov. General Sarrail se je podal v spremstvu srbskega prestolonasledni- H 3 l> srednjem Stiru pri Kolkih. Ker na tem bojišču vztrajajo naše in nemške fete že štiri tedne v neprestanih bojih, je poveljstvo ukrenilo, da so izpraznile naj;;prednejše postojanke in se umaknili' za eno črto v odsek severozahodno Kolkov. Napadi Rusov na obeli strasti Sokula so se skrhali s slabim izidom Za napadalce. - Pri Stiru, zahod->o od Kolkov, so Rusi ujeli, ako verja-n,,mo njihovim poročilom, 5000 mož, »led njimi 170 častnikov. V Bukovimi je ruska ofenziva Hiitvljena; naše Pete so sc utrdile na oralom obmejnem ozemlju na buko-msko - sedmograško - gališki meji in ranijo Rusom prehod na Sedmogra- ka in glavnega šlaba na fronto. Vojne poročevalce so odpravili od fronte. — Ob desnem Vardarskem bregu se nadaljujejo srditi artiljerijski boji. Bolgari so baje povsod prekoračili mejo in nemoteno prodirajo. Knezoškoiifska zasebna gimnazija v »Zavodu sv. Stanislava« v &t. Vidu nad Ljubljano jo izdala slovensko šolsko poročilo. Prof. Kržišnik opisuje zavod tekom vojne. V zavodu jc velika vojaška bolnica, zato so nekteri gimnazijski razredi nastanjeni v ljudski šoli. Na zavodu jc poučevalo 18 profesorjev, profesor dr. France Kulovec pa jc znan vojni kurat »kranjskih Janezov«. Zavod je poslal na bojišče 83 gojencev. Junaške smrti so umrli: Ivočevar Štefan, Poje Stanislav in Kastelic Franc, sami vzorni- fantje. Tekom zadnjega šolskega leta so bili v zavodu 12 krat zrelostni izpiti, za dijake, ki so od ha-* jali v vojake ali prihajali iz fronte. .Maturo so napravili: Marinko Ivan, Zupane Franc, Jo :ef, Likar Ludovik, Sivu-vec Viiicencij (z odliko), Poš Ludovik (z odliko), Gorše Ivan (z odliko), Jerman Anton, Rotar Stanislav, Vidmar Peter (z odliko), Kastelic Ivan, Kastelic Frančišek (z odliko\ Strah Jožef, Tram-puš Rafael, Vari Valentin, Arko Jožef, Čepon Anton (z odliko), Koželj Jožef, Nadrali Ignacij in Magajna Peter. Kon-cem leta jo bilo v zavodu 280 učencev od katerih jih je dobilo odliko 70; z do-hrim uspehom sposobnih 176, v obče sposobnih 11, nesposobnih 22, ponav-ljalni izpit, je dovoljen brez razredbe so ostali i. — Vpisovanje za prihodnje šolsko leto se vrši 18. septembra 1910. Vojno obhajilo otrok. Sv. oče Benedikt XV. je naročil, naj bi otroci po vseh škofijah dne 30. julija (na dan druge obletnice svetovne vojske) slovesno pristopili k sv. obhajilu in sicer v namene sv. očeta. Umrl je -i. julija v Šinkovem turnu vpokojeni župnik č. g. Janez Teran v starosti 83 let. Zadnja njegova služba je bila v Ljubnem, kjer je pastiroval 28 let. N. p. v m.! Ziato mašo ho imel goriški kanonik msgr. Ivan Ev. Ivolavčič dne 10. julija v Gorici. Častitljivi starček je edini izmed kanonikov stolnega kapitlja, ki ie ves čas vojske ostal na svojem mostu. Umeščen je bi!'2. julija bivši praški nadškof in kardinal Skrbensky za olo-nruškega knezonadškofa. Pri sv. opravilu je bilo navzočih veliko generalov, visokih častnikov in visokega plemstva. Nagla smrt. Umrl je 8. julija popoldne nenadoma od kapi zadet stavbni nadsvelnik inžeuer Franc Pavlin, predstojnik stavbnega oddelka kranjske deželne vlade. Kranjski jpairioiiSni vojni znak se dobiva za znesek 3 K udi pri upravi »Domoljuba« — Kato'iška tiskarna, pritličje. Pri naročilih po nakaznicah naj se doda znesek za poštnino, na nakaznici pa napiše označba: za »naročeni znak«. — Čisti dohodek sc obrne za vojaške vdove in sirote. Za mnšnika bosta posvečena dne 15. julija v inomostu gojenca rimskega zavoda »Germanicum« dr. J. Fabijan iz ljubljanske škofije in .dr. A. Slamič iz tržaške škofije. Nova banka v Ljubljani. Deželna vlada v Ljubljani jc potrdila pravila nove banke pod firmo »Ilirska banka« v Ljubljani ter dala dovoljenje za ustanovitev deželnemu glavarju dr. Ivanu Šusteršiču in tovarišem. — Ustanovni občni zbor bo 9. avgusta ob treh popoldne. Za obrambo domačega kostanja. Deželni predsednik za Kranjsko je izdal odlok, ki prepoveduje sekati drevesa domačega kostanja, razen stara ali poškodovana debla. Nevihta s točo. Na praznik sv. Petra in Pavla je klestila toča po župniji Zaplani ter napravila deloma precejšno škodo. Utonil je 9. julija v Ljubljanici 13-letni mladenič Stanko Pestotnik, stanujoč na Prulah (šentjakobsko predmestje). Vročina in suša. V Primorju, zlasti okrog Reke, je bila zadnje dni občutna vročina, ki jc zdaj pritisnila tudi pri nas. — Morje jo imelo tudi čez 25° C. gorkote. Tatvina. V kolodvorski čakalnici v Zagrebu je bilo tc dni vinskemu trgovcu Jožefu Dolinar iz Kozarij pri Ljubljani ukradenih 700 K. Smrt v Ameriki. Umrl je, kakor pišejo, voditelj slov. soc. demokratov Et-bin Kristan. Vojaške novice. Odlikovanje. Vojni kurat Ivan Ko-govšok v Ljubljani jo prejel duhovniški zaslužni križec 2. vrste. Pozvanje črnovojnikov. Z Dunaja poročajo, da bodo pri zadnjih naborih potrjeni črnovojniki poklirani v vojnd službovanje, ko bo glavna žetev dokončana; poklicani bodo v dveh oddelkih. Okoli 15. avgusta bodo najbrž pozvani črnovojniki do 36. lota. Promet z blagovnimi vzorci je ustavljen sedaj na sledeče vojnopoštne urade: št. 40, 42, 47, 63, 66, 68, 71, 72, 75. 84, 87, 110, 126, 136, 139, 162, 169, 173, 189, 206, 351, 351/2, 351/3, 352 in 353. Nenavadno naključje. V bojih na Flanderskem je padel neki Nemec iz Pasave v močvirje, a se iz njega ni mogel rešiti; pogrezat se je vodno globlje. Že jc izgubil upanje, da bi- mogel še živ priti iz redkega blata. >Kar trešči granata polog njega s tako šilo, da ga vrže daleč vun na trdnejša tla. Ostal je živ, samo malo kosti mu je prerahljalo. Tudi ml se postavimo. Vedno beremo, da pošiljajo naši vrli vojaki pozdrave svojim domačim z raznih bojišč. Naj se oglasimo tudi mi, kar nas je starejših črnovojnikov našega železnega 17. polka, ki sicer nismo v bojnem me-težu, vendar pa enako zvesto služimo ljubi domovini tu v gorati Tirolski. Skoro 14 ur na daleč stražimo večinoma Slovenci, ki nas je blizu do 200, železniško progo. Tu v M... s Pas je skupaj deset. Tukajšnji domačini so jako dobri in pobožni ljudje. Pa tudi mi imamo priložnost, da lahko gremo vsak drugi dan in vsako drugo nedeljo k sv. maši. Preskrbljeno nam je tudi bilo, da smo opravili dne 23. in 24. maja velikonočno spoved in sv. obhajilo. Veseli smo, ker dobivamo vsakdanjega »Slo-*"venca«, pa tudi na »Domoljuba« in na »Slov. Gospodarja« smo naročeni. — Pošiljamo vsem Slovencem, v prvi vrsti pa našim ženam ter vsemu dobremu slovenskemu ženstvu in vsem, ki sc trudite na domači grudi, iskrene pozdrave v nadi, da se bomo ob srečni vrnitvi lahko pogledali iz oči v oči kot znak stanovitne zvestobe. Bog daj! — Leopold Gostič — Homec, poddesetnik Primož Žlindra — Sodražica, Jožef Do-bravec — Reka, Janez Rakovec — Krašnja, Anton Dremelj — Grosuplje, Anton Škof —■ Vrhnika, Nikolaj černič — Adlešiči, Andrej Osterman — Kočevje, Anton Tomec — Kočevje, Jožef Žu-gič — Sv. Križ pri Kostanjevici. Za domovino! Tukaj, kjer se naši hrabri »Janezi« borijo z Lahom, sta pre-lila kri za domovino mladeniča Jernej Jerin in Janez Mrčun. Padla sta 19. junija. Oba sta bila dobra in zgledna fanta, doma iz soseske sv. Štefana v mo-ravški župniji, rojena leta 1897. Tovariša sta bila v mladosti, služila sta pri isti kompaniji, in zdaj počivata skupaj z drugimi tovariši v ozki dolinici med zelenimi smrekami. Gori v nebesih pa — tako upamo — uživata plačilo za trud in požrtvovalnost. Bodi jima lahka žemljica italijanska! — Svoje mlado življenje jo daroval domovini Jožef Pollak, viničarski sin iz Velikega Janišberga pri Kapeli. Potem, ko je bil 6 mesecev v Galiciji, se je podal tja proti Dober-dobskernu odseku, kjer ga je po treh mesecih zveste službe zadela krogla v vrat. — Bil je popolnoma vdan v božjo voljo; pritoževal se nikdar ni. Počiva naj v miru! — Umrl je v Iglavi na Moravskem v bolnišnici vojak Janez Ku-der, doma iz Znojil, župnije C.emšenik, star šole 18 let. Bil je zgleden član mla-deniške Marijine Družbe. Radi so ga imeli ne le domači, temveč vsi, ki so ga poznali. Janez, raduj se v Gospodu! Na svidenje v nebesih! — Vojak Albin Sen-čar piše: Naznanjam žalostno novico, da smo 23. junija izgubili ljubeznivega prijatelja Antona Zupančiča, ki smo ž njim bili skupaj 9 mesecev. Pokojni je bil vedno vesel in pogumen; sedaj je bil zadet od sovražne granate ter je v par minutah izdihnil. Bila mu lahka koroška žemljica. Podpisani tovariši žalujemo po njem: Albin Senčar, Josip Rebolj, Janez Struna, Josip Živalič, Jakob Zaje, Franc Ziravnik, Ferdinand Zalar. Italijanski general padel. Na južno-lirolskem bojišču je padel laški bri-gadni general polkovnik Karel Giorda-no. — Na nedavno potopljeni italijanski ladji »Principe Umberto« je utonil laški polkovnik Piani. Iz ujetništva. Na Italijanskem se nahaja kot ujetnik Franc Kalan iz Gosteč. Vojskoval se jo 11 mesecev na italijanski fronti ter bil ves čas zdrav in vesel, dokler ga ni zadela nemila usoda. — Skoraj bo dve leti, odkar je odrinil v vojno službo Jožef Barle iz Dobrniča, a od takrat se ni bil še nič oglasil. Zdaj je pa dobila njegova sestra iz daljne Rusije karto, v kateri ji piše, da se mu uprav dobro ne godi. — Ne obupajte ! Posestnica Marija Kuhar — Duple pri Tržiču — piše: »Tudi jaz sem se bila že popolnoma vdala v misel, da je moj sin Anton izgubljen; a po preteku 16 mesecev dobim dopis z Ruskega, v katerem naznanja, da se nahaja v rudniku llšahov (hersonska gubernija). Zdrav in zadovoljen je pi- sal že večkrat, a došlo doslej ni bilo šc nobeno pismo. Nepopisno sem vesela jaz in njegove sestre. Očeta ima že 16 let v grobu.« — In zopot eden: Oglasil se je {rnovojnik Ljubljančan Pavel Kveder, ki že 15 mesecev uživa ruski zrak. Pravi, da ja trdnega zdravja. Pravo zadel. Pri vojaški vaji vpraša poveljnik nekega tirinškega polka ondi nanovo nastavljenega, poročnika med drugim tudi to-le: »Kaj bi napravili, ako bi v bitvi na levo in desno pritiskal na vas in vaše moštvo sovražnik, od spredaj bi bila sovražna artiljerija, od zadaj bi pa napadala sovražnikova konjenica?« Mladi častnik odgovori po kratkem pomisleku, kakor bi poveljeval: Rekel bi: »Pozor! Puške doli! —• Molite!« — Polkovnik jc bil vsled tega odgovora nekoliko presenečen, obrne se molče proč in odide tiho prikimajoč z glavo. Razne novice. Nevtralnost sv. očeta Benedikta XV. Zdaj, ko skuša svetovna vojska vse preobrniti, ko ginevajo kraljestva, ko se iz razvalin med obupnimi klici poraja nov čas, so pa vendar neomajno dviga tisti prestol, ki je zidan na trdno skalo, stoji trdno in krepko tisto kraljestvo, ki ni od tega sveta, pa je vendar tudi za ta s.vet: papeštvo. — Nepri-s t r a n o s t ali nevtralnost papeževa pomeni pač več, kakor nevtralnost drugih posvetnih držav. Med vsemi poglavarji nevtralnih držav je papež najbolj nevtralen; kajti njegova nepristranost ni le zunanja, marveč tudi notranja. Zunanja nevtralnost drugih držav je v tem, ila se naravnost ne udeležujejo vojske, pač pa imajo do vojskujočih se držav gorke simpatije ali jim pa tudi v mislih in željah niso naklonjene. — Drugače papež. Sv. oče ima enako ljubezen do vseh, naj govore katerikoli jezik, njegova višjepastirska skrb sc razteza na vse narode. Njegov simpatije niso nikdar na strani vojsku joče se stranke kot take, pač pa vsek dar pri oni stranki, ki se bori za pra vičnost; kajti kot učitelj in varili res niče se mora zanjo tudi potegovati, pn tem pa ne išče ne časnih ali zemeljskih koristi, ampak to ravnanje mu zanka zuje nad vse časne interese vzvišeno stališče namestnika Kristusovega — Kljub temu se širijo okrog zlobna suni ničenja, kakor da papež podpira I tali jane, da drži z entento in drugo take neutemeljene in popolnoma neresnične trditve. Namen ljudi, ki na tak način izpodkopavajo veljavo in čast svetega očeta, je očividen: vcepiti dobrini ljudem sovraštvo do namestnika Kristusovega in s tem do sv. Cerkve same Toda laž ima kratke noge. Ugleda svetega očeta in njegove veljave, ki se j® tekom sedanje vojske vsestransko u0'' dila, taki škodljivci ne bodo porušili. Pomenljivi sklepi. Duhovščina niške dekanije na Goriškem je poslala 19. junija pomenljivo spomenico min'- strstvu za notranje zadeve. V tej zgodovinsko važni spomenici izraža duhovščina v imenu slovenskega ljudstva trajno in odkrito vdanost in zvestobo do ljubljenega cesarja in najvišje dinastije; dalje se zahvaljuje za brambo lepe slovenske zemlje proti zahrbtnemu sovražniku, izraža tudi zahvalo vladi, da je v teh dneh groze velikodušno skrbela za ljudstvo v vseh zadevah. 4. in 5. točka se glasita doslovno: 4. Slovensko ljudstvo na. Goriškem prosi, naj visoka vlada postavi po zgledu v sosedni kronovini Istri tudi pri nas vladnega komisarja in mu poveri agende avtonomne deželne oblasti, in sicer zaradi dejstva, da se je deželni glavar s svojimi uradi že pred izbruhom vojske umaknil iz dežele in se še sedaj čez leto dni ni vrnil v tako težko preizkušeno Goriško. 5. Slovensko ljudstvo na Goriškem prosi visoko vlado, naj blagovoli pripomoči glavnemu mestu dežele, Gorici, ki leži v sredi slovenskega dela dežele in šteje polovico slovenskega prebivalstva, do javnih slovenskih ljudskih in meščanskih šol. A tudi ostali slovenski del Goriške nima sedaj nobene srednje šole, in zato prosi podpisana duhovščina, visoka vlada naj s prihodnjim šolskim letom, če le mogoče, v kronovini sami prej obstoječe srednje šole odpre, a v mestu Gorici pa z javnimi napisi dokaže, da je vedno patrijotično čuteče Slovensko ljudstvo v tem težkem času pri visoki vladi našlo enakopravnost. Črniče pri Gorici, dne 19. rožnika leta 1916. Za duhovščino čmiškega dekanata: Alojzij Novak, župnik in dekan. Cesarjev spomenik. Rekonvales-centni oddelek 25. pp. v Zagrebu je izdelal lep Spomenik cesarja Franc Jožefa, ki so okrog njega razvrščeni doprsni kipi avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvode Friderika, generalnih polkovnikov Hoetzendorfa in Boroeviča. Spomenik bo tekom tega meseca odkrit. Slovenski napisi. Na vseh šolah v tržaški okolici so sedaj nadomestili sa-molaške napise s slovenskimi in laškimi. Torej vendar drobtinica pravičnosti! Zvonovi. Na Solnograškem so jeli snemati zvonove za vojno upravo dne 27. junija. Razbijejo jih kar v zvonikih, da spravljanje na tla ne povzroča, prevelikih težav. — V Mariboru nadome-stujejo bakreno streho na cerkvi Matere Milosti s pločevinasto. Prekop med Dravo in Blatnim jezerom. Zgraditi nameravajo kanal, ki hi vezal Blatno jezero na Ogrskem z Dravo ob izlivu Mure. Ogrska vlada bo gotovo odobrila načrt. Dolžina prekopa bi znašala 45 km. Železnica na Lovčen. Velik napredek v osvojeni Čmigori je žična železnica, ki jo je napravila avstrijska vojna uprava iz Kotora na Lovčen. Zgradba »i bila lahka, ker je pobočje strmo in skalo vito. Oblak se ja utrgal. Nedavno je bila nad Prago in v okrožju velikanska nevihta. Uprav nad praškim mestom in okolico se je utrgal oblak; naenkrat je bilo vse preplavljeno z vodo, ki je vdrla v kleti in v nižje prostore. Tudi iz Litomeric, Mosta in drugih mest se poroča o vremenskih nezgodah. Tudi tobak na karte. Na Nižje Avstrijskem so ponekod vpeljali karte za tobak, ker se je dogajalo, da se se nekateri kadilci preobilno preskrbovali s to »božjo« travico. Dopisi. Šmartin pri Kranju. Dragi »Domoljub«! Vedno samo žalostne novice iz naše prijazne vasice. Umrl je 18. junija na Bregu posestnikov sin Mihael Po-renta, star 13 let. Rajni je bil ponižen in prijazen fantič, priden in marljiv pri delu. Pred dvema letoma mu je umrl oče, pred tremi meseci pa stric. Izmed sedmih sinov je bil Miha najmlajši, a mu je neizprosna jetika pretrgala nit mladega življenj a. Želel je videti še svoje štiri brate, ki se nahajajo na bojišču, a mu ni bilo dano. — Z Brega je šlo tekom vojske okoli 50 mož v vojaško službo. Gotovo veliko za vas, ki šteje samo 32 hiš. — Dela imamo silno veliko, pa ker so naše mladenke pridne in vajene dela, zremo mirno v bodočnost. Naše geslo je bilo in ostane: Vse za vero, dom, cesarja! Iz Škocijana pri Mokronogu. Najboljši padajo in umirajo za domovino. Po sedemnajstih mesecih šele je prišlo poročilo, da je umrl v Przemyslu dne 31. decembra 1914 Anton Cvet iz Gornjih Dol. Bil je član mladeniške Marijine družbe in načelnik našega »Orla«. Tako kremenitega značaja, kot je bil rajni, ni bilo v naši organizaciji. Bil je s celim srcem »Orel«, obenem pa tudi vesten član Marijine družbe. V najhujših borbah — kakršne je poznal le Ško-cijan — je vzdržal. Ni manjkalo na njegovo osebo napadov ne v časopisju, ne na cesti! Toda pri njem je vse to le podžigalo vnemo za katoliške organizacije. Celo uro daleč je hodil po trudapolnem delu k telovadnim, pevskim, godbenim in igralnim vajam, naj je bilo vreme kakršnokoli — Cveta ni manjkalo. — Predno je odšel k vojakom, jeseni leta 1913, je predstavljal na odru smrt vojaka, ki mu govori Marija: »Fantič le gori vstan', greva za Jezusom«. Predstava je postala resnica! Značajnemu mladeniču bodo ohranile naše organizacije trajen spomin. Iz Bučke. Na praznik sv. Petra in Pavla smo imeli novo mašo, ki jo je pel I g. Janko Komljanec; to je že četrti izmed še živečih duhovnov iz naše župnije, kar jc nekaj izrednega za naše razmere in ne veiiko župnijo. IVERI. Iz arabskih pregovorov. Orel ne lovi muh. — Ako dojde revščina, odide prijateljstvo. — Od sreče do nesreče je le en korak; od nesreče do sreče pa dolga pot. — Ako se smejiš, te vsakdo vidi, če se pa jokaš, pa nihče. mm Listek mm »^^^^/AVAVAVAVAVAVAVA^^^^a Gramoz in Otrobek. Vesela povest z žalostnim koncem. Spisal —r. (Dalje.) »Da, dvajset tisoč in poleg tega še dobro založena prodajalna,« pristavi Otrobek. »Dobro založena prodajalna,« odmeva z onstran mize, kjer je sedel Gramoz. »Štiri tisoč dobim vsak dan zanjo,« pobaha se Otrobek. »Štiri tisoč, in to je vse najino,« vzklikne Gramoz. »Da, in to bo vse najino takoj po poroki,« popravi mu Otrobek. »Takoj po poroki! — Oh, ljubi Otrobek!« vzdiline Gramoz. »Oh, najljubši Gramoz!« zašepeče Otrobek. »Kaj bi odlašala s poroko!« »Pa res, kaj bi odlašala!« »Ako ti je všeč, naju okličejo da^ nes teden enkrat za trikrat in v ponedeljek zjutraj jc že lahko poroka.« »Meni je všeč, kar je tebi všeč.« »In po poroki bo vse najino, dvajset tisoč in dobro založena prodajalna.« »Da, vse bo najino. Mokarijo prodava in si kupiva malo hišico z vrtom.« »Oh, ljubi Otrobek, kar iz ust si mi jo vzel. Res, kaj bi se ukvarjala pri takem premoženju s kupčijo! Prodajalno prodava in si kupiva hišico zunaj mesta. Jaz bom na vrtu kopal in sadil, ti mi boš pa pospravljala, kuhala in pomivala.« »Da, jaz ti bom kuhal in pospravljal, toda ti me boš moral rad imeti.« »Oh, saj te imam že sedaj, pa še kako!« hiti Gramoz zatrjevati, zgrabi eavitek s hranilničnimi knjižicami in si ga pritisne na — srce. »Oh, ljubi Gramoz!« vzdihne Otro- bek. »Oh, najljubši Otrobek!« odmeva pri Gramozu. »Kako prijetno bova živela!« »Da, prijetno bova živela in starost delala!« sklene snubivski pogovor Gramoz. * Storila sta, kakor sta se bila domenila. Naslednjo nedeljo sta bila oklica-na enkrat za trikrat, in v ponedeljek potem sta bila Gramoz in Otrobek že mož in žena. Pri navadnih ljudeh nosi žena po poroki možev priimek. Otrobek je pa ostal tudi kot zakonska žena v svojih in moževih očeh Otrobek in »on«. Kakor je torej v samskem stanu meril, tehtal, prodajal, tako je potem v za konu kuhal, pospravljal in pomival. Temu se pa ne smemo čuditi, kajli Otrobek je imel pri poroki že črez petdeset let, in v starosti sc človek pač težko privadi tujemu imenu in tujemu — spolu. Kmalu po poroki sta srečna zakonska prodala mokarijo in si kupila hišico ter jela delati starost. Gotovo bi bila živela še lepo število let, da ni bilo pomanjkanja masti, kajti na tem sta umrla prezgodnje smrti Gramoz in Otrobek. 4. Usodni prešlč. Ko se je vnela svetovna vojska, večina ni mislila na najhujšo njeno posledico, namreč na strašno prelivanje krvi, marveč oči ljudi so bile vprle v — želodec. Vse se jc hitelo zalagati z živili, kakor da bi med vojsko vsa zemlja nehala roditi. Trgovcem sc je že takrat napovedovala srečna doba sedmerih debelih krav. Poprej so ponujali, celo na upanje, ob izbruhu vojske so pa prodajali za dober srebrni denar, kakor bi delili milosti. Ljudje so kar obsuli prodajalne, in trgovcem je *lo tudi staro, preležano blago ko maslo. »Draginja bo in lakota; v kratkem se ne bo nič dobilo,« so prerokovali vsi vprek. Premeteni trgovci so se pa smejali v pest in prodajali. Sploh jc pa v tej dobi stan prerokov in prerokinj zelo naraslcl. Državi bi se gotovo odprl bogat vir novih dohodkov, ako bi se jim naložil obrtni davek. Njihova prerokovanja seveda niso nič kaj prida. Kolikor mi je znano, sc je dosedaj v polnem obsegu vresničilo samo eno prerokovanje. Tak j koncem poletja leta 1914. so namreč dobri poznavalelji zveze med vojsko in svetovnim trgom napovedovali, da bodo ljudje zelo padali, in da sc bo nasprotno živina dvigala. In to se je res izpolnilo. Kuj I i medtem, ko jc cena ljudi, zlasti ženskega spola, zelo padla, (za vojsko sposobni moški so seveda izvzeti), se neprestano draži živili i na in živinski izdelki, kakor n. pr. meso, volna, pečenka, sukno, zrezki, milo, sir, usnje, mleko, čevlji, klobase, žima, zlasti pa mast in sveče. Kar se tiče svinjskih izdelkov, pre-kajenine, klobas, gnjati, plečet, masti in slanine, je vzrok njihovih vedno dvi-gajočih se cen nek poseben pojav, ki se je opazil v prešičjem rodu lansko jesen in tudi letošnjo zimo, to pa zlasti pri svinjskih mesarjih. Ti so namreč dobivali in seveda tudi klali le dvoje vrst prešičev: take, ki so imeli samo slanino, in take, ki so imeli le meso. Kadar so klali ščetinar-je brez masti, si videl na trgu vse pol no mesa, slanine pa niti toliko, da bi si ž njo škornje namazal; kadar so pa vodili v klavnico prešiče brez mesa, je bilo naenkrat na prodaj vse potno slanine; mesa pa niti toliko, da bi mogel post prelomiti. Toda ljudje so hudobni. Kadar so mesarji prodajali samo meso, so rekli, da so slanino poskrili, ker se jim cena ne zdi dosti visoka; ako so pa postavili na trg samo slanino, so vpili, da so skrili meso, dokler bi se mu cena ne dvignila. (Dalje.) Slike m črtice z bojišč. MED ČRNOVOJNIKI,. Blagoslov pokopališča. Ko je bilo naše novo vojaško pokopališče dodelano, pa še prazno, sva sc z nadzdravnikom malo oddahnila; hu-domušneži so sc pa norčevali, češ, naj sadiva krompir, ker so tri njivice (terase) tako lcjie, pa prazne. Gotovo bi vsakdo raje videl, da bi posejali »božjo njivo« s krompirjem, kakor pa v mrliči. Toda... Po hudem spopadu jc zdihnil v najinih rokah mlad, čvrst dečko, Čeh po rodu; prestreljen je bil skozi život. Za njim je podlegel čvrst kanonir, Poljak. Najvišja terasa sc je izpremenila v oltar, na katerem sem opravil spravno daritev za oba padla junaka. Pokopavanjc mrtvih trupel na posebnem posvečenem kraju in s pokopom združeni obredi in to ne spmo pri nas kristjanih, ampak tudi pri vseh poganskih narodih, je najjasnejši dokaz nasproti trditvam današnjih brezvercev, da imaš n e u m r j o č o d u š o. Pokopališče jc bilo blagoslovljeno s krvjo in telesi dveh čvrstih mlade-ničev. Rusi iu Lahi. Naši vojniki dožive zlasti ponoči marsikaj zanimivega. Neko noč jo pri-mahajo čez hribe in doline trije ruski ujetniki, ki so hoteli pri svojih zaveznikih priti do zlate svobode. Pa naše straže ne puste čez strelske jarke, in Rusi so morali zopet nazaj. Kako so jih naši sprejeli, je pri vojnem sodišču zapisano. Zopet drugo noč proli jutru se približata dva laška vojaka ter dajeta znamenje z belo zastavico. Take »prostovoljce« pa naši seveda radi puste čez jarke, čakajoča nadaljnje odločitve v prostoru, kjer smo imeli tudi šmarnice, me pozdravita, s »siguor kapitanom«. Kako 3e začudita, ko se naenkrat prelevim v navadnega mašnikai Zelo pobožno sta klečala med sv. opra vilom med dvema bajonetoma. Tudi sta izpovedala mnogo koristnega za nas, V zaledju. Po nujnem opravku jo uderem s planin proti najbližnji postaji, kjer me trudnega sprejme vlak v svoje varstvo. Ko ravno korakam po odprtem polju, obrobljenem od gora in hribov, ki jih stražijo naši in sovražni topovi, se začno ti med seboj neusmiljeno ob-dclavati. Korakal sem v senci granat, kai je seveda dober pripomoček, da tudi utrujen potnik pospeši korake, in da spozna, kako majhen da je. Ob zgodnji jutranji zori se zablesti pred menoj veličastni dom naše »Marije Pomagaj« in mili glas zvona kliče pridne Gorenjce, bolje Gorcnjke, k molitvi in na delo. » V primeri z možmi in sinovi na vojski in v primeri z domačini takoj za fronto se vam kljub vojski še prijetno godi. Vsaj mirno spavatc pod domačo streho,« sem si mislil. Ves pokrepčan in prerojen sem se poslovil od tega najlepšega gorenjskega kraja. Sešel sein se tudi z duhovnim •sobratom, ki na j bi mi povedal kaj novic iz naše Notranjske. Pa mi je le bridko tožil, kako je preteklo nedeljo plesala in norela mladina, in lo z dovoljenjem županovim. Dejal sem mu: Jaz sc veliko bolj zadovoljnega počutim med svojimi vojniki, resnimi in pobožnimi možmi, dasi vsak dan gledam smrti v oči. Politične oblasti v ozndju morda le premalo energično nastopajo proti razuzdanosti in drugim prestopkom, ki v resnih vojskiuih časih niso na mestu. Slabe volje sem odšel rad zopet na fronlo. Mojim ljubim pa sem prihodnjo nedeljo povedal, naj se n i-k a r p r e v e č ne zanašajo na p o-moč in molitev v ozadju, kajli tam se j>od njihovim varstvom brez skrbi spi, pa žalibog marsikje mnogo greši, ker prave lakote še nikjer ni. Domačini ob fronti. Poznam narod doma v gorah, poznam narod doma v ravninah. Ti Gorjanci vse drugače ljubijo svoj dom, kot ljudje doli po ravninah, ki z ložjim srcem zapuste dom in hite v mesta in Ameriko. V resnici ti tudi ne pozabijo popolnoma domovine, ampak sila jih žene s trebuhom za kruhom, srce pa vedno bije za dom. Izjeme so bolj redke. Domove so zapustili le prisiljeni. Od naše fronte, vidimo proti vzhodu sredi pobočja zelene pore — lepo vas. Mislil sem začetkom, da jo prazna. Ko sem imel v taboru v dolini službo božj > za vojake, ki so ondi na oddihu, me pride prosit neki mož, naj grem obhajat bolno ženo, ker sedaj ni nobenega duhovnika v njih obširni župniji; velik del je namreč zaseden od sovražnika. Domenili smo se, da pridem na praznik sv. Antona, ki je pri njih zaob-ljubljen dan, maševat, in sicer bo šola služila za cerkev. Na binkoštni ponedeljek opolnoči sem še spovedoval, dasi bi bil rad položil k počitku vsled ježe in hoje razrahljane kosti. Ko sem imel pred seboj polno šolo malih in velikih učencev, sem jim »popridigoval« za en mesec nazaj in za 14 dni naprej (čez toliko časa se zopet vidimo, ako hoče Bog). K sv. obhajilu je pristopila vsa cerkev, do 150 vernikov. Zdelo se mi je, da sem prestavljen nazaj v prve krščanske čase. Štirim sem nesel sv. popotnico na dom. Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. Kaj bo s prešiči? Nekateri pričakujejo, da bo vlada tudi prešiče zaplenila in potem določila, koliko sme vsak mesa ali zabele porabiti. — Po našem mnenju je ta strah popolnoma prazen. Če se izreče zaplemba, bi kmetje opustili jeseni ono pitanje, ki da največ masti in mesa. Mladi pujsi se v desetem mesecu začno šele dobro rediti. Jeseni, ko začne proti adventu krme zmanjkovati, prodajo svoje prešiče najprej mali posestniki in gostači, boljši gospodarji pa šele v postu. Prodaja debelih prešičev se vleče nad pol leta. mačega platna. Doma so lan »izriflali«, * doma ga, mati in hčere zgodile na travnikih. Ko smo imeli terice, je bil to skoro praznik; celi dan so morali kuhati. Marsikatera gospodinja se je kregala, da terice nimajo dna, da jim nikoli ni dosti. In kakšen ponos je bil, ko smo povesme tehtali in jc bilo dobrega prediva en cent ali še dva! Nazadnje so se še preširne terice stehtale, da bi vedle, če so za možitev, ker cent mora takrat vsaka imeti. Marsikatera suha je še kak kamen v žep stisnila, da bi ne bila prelahka. In kako so potem predle dolge zimske večere in zraven modrovale! Spomladi so se pa štrene belile. Vsi smo vedeli, kakšne so posamezne predice. Nekatere so imele cele vrvi, prejo debelo kakor polena, druge so znale st> kati kolo, da se je skoraj pajčevina na-predla. — Dobro domače platno sc je nosilo leta in leta. Zdaj je vse izpodrinil bombaž. Mesto platnene obleke se nosi le kotenina in skoro vsa obleka je iz bombaža. Ženske že skoro več presti nc znajo. V zadnjih desetih letih jc šla množina pridelanega lanu več kakor za polovico nazaj. Še v severnih deželah je padel pridelek za 50 odstotkov, pri nas pa šc veliko bolj. Bombaža zdaj ni. Po vojski bo bombaža dosti, toda trikrat do štirikrat dražji bo, kakor je bil doslej. Tudi v Ameriki se je vse vsled vojske podražilo. Amerikanci bodo vedeli, kako mi bombaž rabimo. Naš denar ne bo imel po vojski na tujem prejšnje veljave. Vožnja po morju bo tudi po vojski silno draga, ker bo šc dolgo let ladij primanjkovalo. Naše tovarne bodo morale delavce drago plačevati, iskale bodo tudi zase velik dobiček, torej bo vse blago zelo drago. Čemu čakati te skrajne sile, ko si lahko že zdaj pomagamo. Nascjnio domači lan, saj so izplača pri tej draginji prediva in semena. Žito moramo sejati zase; za splošno korist in za našo šc posebej jc pa potrebno, da se seje veliko več lanu. »Kje naj njivo vzamemo?« Najboljše bo malo manj žita vse jati, njive prav globoko izorati in rabiti zadosti gnoja in več 3veta za lan porabiti. — Največja težava je s tkavci. Oni stari možje, ki so znali tkati, so pomrli. Statve, ta častiti spomin pridnosti nekdanjih časov, so kje pod streho. Res sc je tkavcem poprej veliko premalo plačalo. Ko bi bila plača boljša, bi se najbrž še kdo poprijel; invalidi bi imeli lahko dober zaslužek pri tem. — Potrebno bi pa bilo, da se osnuje doma v deželi predilnica, ki bi prav lahko dobro izhajala. Saj ima naša dežela za lan najbrž ugodnejši svet, kakor Češka. Klavna živina. V zadnjem času se je pogosto primerilo, da so zahtevali od kmetov mlado živino, ki še ni imela prave starosti za klanje. Poljedelsko ministrstvo je z odlokom z dne 23. maja 1916, drž. zak. št. 150, natančno določilo: Molzne in plemenske krave, tclice in voli do starosti dveh in pol let in biki do dveh let se smejo prodati ali klati le z uradnim dovoljenjem. — Deželna <52 Italijani plezajc na Dolomite. Potlej jc bil pa pomenek. Vsaka ijša ima več sledom ocl puškinih krogel, prilete pri spopadih čez našo goro. Mnogo granat sc je zarilo tam okoli v ;Crnl j o, pa človek ni bil nobeden ranjen, i dobri ljudje so tudi lepo obhajali "larnice in sicer sami v šoli. Ta mesec W v.sak večer molijo in prepevajo na »st presv. Srcu Jezusovemu. In tam »daj ? Glas marsikaterega dušnega papirja jc glas vpijočega v puščavi. Ker ■'°n;ii'.ja tu na fronti ne maramo, so me 3» »hložili s prav krščansko radodar-]°stjo s sirovim maslom, sirom, jajci, 111 jo moj Franc (tam iz Vipave je do-zdihoval pod nahrbtnikom. Go-ipotije tovariši pa hvalijo, da je to te-011 meuaža precej zboljšana. Vojni kurat M. Š. Če vlada odredi zaplembo, bo vsak gospodar le toliko pital, kolikor bo ravno nujno zase potreboval. Gotovo bi se polovico manj masti napravilo, kakor se bi jc sicer. Nemogoče jc pa misliti, da bi vlada, ki vsak korak dobro premisli, na ta način v nevarnost stavila prehrano ljudstva. Vojska bo zato povzdignila našo prešičorejo, ker hoče zdaj skoro vsak gospodar imeli svojo plemensko svinjo. Še nikdar niso toiiko plemenih svinj vodili, kakor IctoSnjo pomlad. Lan in plalno. Kakor sc zdaj razvidi, bomo morali po celi deželi zopet vpeljati pridelovanje lanu in izdelavo domačega platna. Starejši ljudje šc pomnijo čase, ko sc jc zelo malo sukna kupilo, vsa druga obleka je bila iz do- i vlada more odrediti z ozirom nu posebne razmere v okraju, da se dovoli • klanje volov in telie že v starosti dveh let. — Torej plemenskih in molznih krav sc sploh ne sine zahtevati za prodajo. — Kdor pride k tebi in zahteva živino, ki še nima dveh in pol 16t, se mora izkazati z dovoljenjem c. kr. deželne vlade, oziroma okrajnega glavarstva, da sme sploh take živali kupili, drugače bo on kaznovan. Breja krava ali telica se pa tako ne more vzeti. — Popolno v soglasju s tem odlokom priporoča dr. VVilsdorf, živinorejski nadzornik v Berlinu, da naj kmetje ne prodajajo živine, dokler nima 500 kg žive teže. Mlajša živina krmo veliko boljše porabi, kakor dozorela; starejša ima pa več mesa in se da sploh veliko boljše porabiti. Meščani bodo gotovo s tem zadovoljni. Imeli bodo sicer poleti malo mesa, toda meso je potem zagotovljeno za zimo. Če se pa zdaj mlada živina kolje, ne bomo za zimo ničesar imeli. Po mestih so se začeli zelo pritoževati, ker imajo bogatini po gostilnah tudi ob dneh, ko je prepovedano meso kupili, na razpolago razne vrste najboljših mesnih jedi. Dobi se vsakovrstna kuretina, divjačina, pečenke, koš-trunček v največjem izobilju. Prepoved ne zaleže veliko. Naj se tudi bogatini navadijo na pomanjkanje. Ce uživajo dve mesni jedi ob brezmesnih dneh, jc menda zadosti. Prepoved žganja. Iz Buske poročajo, kako dobro vpliva prepoved žganja. ysi, ki so doma, rajši delajo, trezno živijo in varčujejo. — Pri nas ne bi imeli nikdar tako polja obdelanega, ko bi ne bilo žganje tako drago. Saj vemo, kako je bilo. Stari žganjorji so morali imeti vedno žganje. Nedelji je dodal še dva dneva praznika, v sredo je morebiti s kislim obrazom počasi delati začel. Več jih že zdaj naravnost priznava, da so veliKo bolj zdravi, odkar več ne pijejo. Delajo pa trikrat toliko. Mast na karte. Po mestih so začeli vpeljavati karte za mast. V Budimpešti sme ena oseba na teden največ 200 g masti porabiti, 5 oseb 1 kg. To ni posebno veliko, pa se izhaja. Na Ogrskem hoče vlada vse debele prešiče natančno popisati, da bo vedela, kako naj se mast pravično na vse prebivalstvo razdeli. JSl«. Danskem je vlada zasegla ves bencin, na Laškem je zaseženo vse vino, na Angleškem mora vsak, ki kuha viski, t. j. angleško žganje, imeti dovoljenje od ministrstva. Letina. Na Srbskem kaže letina prav dobro. V Anglijo se pripelje na teden do 17.000 vagonov pšenice. Arncri-kanci sc boje, da nc bodo pšenice več tako drago prodali, ker je v. Kanadi in v drugih angleških kolonijah veliko pridelka. Rudnine na Srbskem. Na Srbskem so začeli naši z najboljšim uspehom kopali rude. Rudnik Babe daje vsak dan 1 vagon čistega svinca in .100 vagonov rudo, ki se bolj zadaj, kjer so se tovarne laže postavile, podela za svinec. Do rudnika so napravili novo železnico s šestimi velikimi mostovi. — Bakra sc 52 nabavi na dan tri vagone, torej v 40 dneh toliko, kolikor ga imajo vsi kranjski zvonovi. S tem je pa tudi naše vojaštvo zavarovano za skrajno silo. V Dobrem potoku kopljejo antiinon, pri Belgradu pa premog. Dobava mlinskih kamnov. Naši mlinarji bodo veseli sporočila, da začno v kratkem izvažati iz Trstenika najboljše mlinske kamne. Pred vojsko so nas Francozi zalagali. Ti trsteniški kamni so res prvovrstni. Cene goveje živine so na dunaj skem trgu v zadnjem času nespremenjene. Najlepši voli se plačujejo do 495.. 3. julija je bilo 1105 govedi:.223 iz Nižje Avstrije, 231 iz Gornje Avstrije, 454 s Češke, 136 z Ogrske. Bike so plačevali po 430 do 465. krave po 405 do 480 K. Prešičev ic bilo 4. julija na Dunaju 4322. Prodajali so debele: 00 po 760, 0 po 740, prve vrste po 710, druge vrste po 650 K. Mesnati: 00 po 690, 0 po 655, prve vrst" po 630, druge vrste po 590, tretje vrste po 520 K. Jajc je 8 in pol za 2 kroni. Več občin je napravilo sklep, da jc zanaprej dovoljeno le domačinom po gozdih nabirati jagode in gobe. Tujci, zlasti meščani, napravijo v gozdih veliko škode. « * * Najvišje cene za prešiče, prešičje meso in svinjsko mast. Uradno razglašajo; Ker so cene prešičev na avstrijskih in ogrskih trgih že r.ekaj časa stalno in skokoma šle navzgor, sta se začeli obe vladi pogajati. V prvih dneh julija sta se sporazumeli in sedaj razglašata bistveno enake naredbe. Državni zakonik prinaša ministrsko naredbo o pre-šičih. Prepovedano je klanje pitanih prešičev do teže 60 kg in mesnatih prešičev do 40 kg. Prešičerejci so sedaj prisiljeni, da prešiče izpitajo do neke gotove teže. Tako bo mogoče iz stališča konsuma doseči umno izrabo masti in mesa in preprečiti, da ne bodo klali neizpitanih živali. Pri določitvi cen za žive prešiče se je gledalo na to, da se prešičerejcem da primerna izpodbuda za večjo produkcijo. Zato se je porabila budimpeštanska u s a n c a , ki pri svakem prešiču od žive teže odpiše 22 in pol kg in šele za ostalo težo določi najvišjo ceno kot primerno ceno. Sedaj pa se bo odštelo še 4% tako določene cene in kar ostane, je treba res plačati. Seveda ta določba ne velja za prešiče mesnjake in pitane, za katere se določi cena edinole po živi teži. Za vsakega takega prešiča, ki pride res v zakol, se sme pri prodaji od hleva zahtevati kvečjemu 6 K 80 vin. za kg po budimpeštanski usanci, kar odgovarja približno 5 K 50 vin. za kg žive teže. Za prešiče za mast se sme od hleva zahtevati pri teži od 60 do 90 kg kvečjemu 6 K za kg, za prešiče mesnjake nad težo 40 kg po 4 K 70 vin. za kg žive teže. Za pitane prešiče pod 60 kg in za piešiče mesnjake pod 40 kg pa ni najvišjih cen. Ministrska naredba določuje cene samo za prodajo od hleva. Za trge in semnje bo najvišje cene določila deželna go- sposka, pa njene cene smejo biti kvečjemu 2% višje kakor zgoraj določene ministrske. Za 2% pribitka pa Ogri ne bi hoteli pošiljati prešičev v Avstrijo in zato trgovinski minister občinam, ki že od nekdaj zbirajo ogrske prešiče, lahko dovoli, da smejo pribiti več kakor 2%, Deželna gosposka pa lahko določi še posebne stopnje po kakovosti, toda samo navzdol, preko najvišjih cen pa ne sme iti. Prešičerejec bo dobil za surovo svinjsko mast in sveže svinjsko meso vseh vrst enotno 780 K za 100 kg čiste teže. Za topljeno mast je dovoljeno pribiti 12%, tedaj sme prešičerejec za mast zahtevati kvečjemu 875 K za 100 kg. Za zaklane prešiče, cele ali pol prešiča, ima najvišjo ceno določiti deželna gosposka, ki pa tudi ne sme preko ravnokar navedenih enotnih cen za surovo mast in svežo svinjino. Kazni: denarna do 5000 K in do o mesecev zapora. Prestopki določb o živih prešičih se morajo kaznovati z zaporom. Vlada upa, da se bo konsumu, posebno glede masti, kmalu boljše godilo. Divjačina. Podpisani sem sicer lj neučen kmet, a nekaj mi vendar ne dl miru, da ne bi potožil vsaj slavnem1] uredništvu »Domoljuba«. V Jurkloštru n. pr. moramo že n14). — Sv. Friderik, škof (t 838). Sreda, It), julija: Sv. Vincencij Pavi. (t 1659). četrtek, 20. julija: Sv. Marjeta, dev. muč. (t 275). — Sv. Jeronim Emil. (t 1537). • ♦ * Solnce vzhaja ob 4. uri 11 minut, zahaja ob 8. uri 4 minute. Luna: polna 15. julija ob 5. uri 40 minut zjutraj. * * Sv. Bonaventura, cerkveni učenik. (f 1274.) Rojen v kraju Bagnarea na To-»kanskem je dobil pri krstu ime Janez. Kot štiriletni deček je s mj't n one varno zbolel. Dobra mati ga v strahu prinese sv. Frančišku Asiškemu, da bi molil nad njim. Ta ga vzame v naročje in za-kliče kakor v proroškem duhu: »O buo-na ven tura!« t. j. o srečno naključje! S tem vzklikom je hotel svetnik napovedati bodočo svetost in blagodejno delovanje dečka, ki so ga odslej nazivali Bonaventura. Svclo življenje, globoka učenost in ponižnost: vse to je pripomoglo, da je Bonaventura dosegel največje cerkvene časti. V srcu pa je bil vsekdar .preprost in skromen frančiškanski redovnik. Njegovi predstojniki so ga poslali v Pariz, kjer sc je posvetil z vso vnemo bogoslovnim naukom. Še razmeruo zelo mlad je postal sam profesor bogoslovja na vseučilišču. Zaradi goreče ljubezni božje, ki preveva vse njegove spise, so ga jeli nazivnti »Doktor angelikusc: »goreči učenjak«. Sv. obhajilo je prejemal vedno solznih oči. Sv. Bonaventura je bil v prijateljski zvezi s sv. Tomažem Akvinskim. Nekoč ga vpraša sv. Tomaž: »Kje pa imaš oni vir, ki iz njega zajemaš učenost?« Sv. Bonaventura pokaže resno brez drugega odgovora na sv. razpelo (križ). — Pri neki priliki mu potoži frančiškanski brat Egidij, češ: »Ljubi Bog je vam učenjakom podelil krasne darove; kaj bomo pa mi preprosti verniki storili za njegovo čast?« — Bonaventura odgovori: »Ljubite Boga iz odkritega srca; to je vse, kar Bogu v resnici dopade. Trdim celo, da utegne stara, preprosta ženica Boga bolj ljubiti, kakor sloveč učenjak.« Kljub vsej učenosti je opravljal Bonaventura tudi najnavadnejša dela v samostanu. Ko je došel poslanik papeža Grcgorija X., ki mu jc donesel kardinalski klobuk, je bil Bonaventura v kuhinji, kjer je pomagal snažiti kuhinjsko posodo. Umrl je leta 1274., ko se je mudil na cerkvenem zboru v Lijonu. Pokopan je bil ob navzočnosti vseh škofov. Utrujenost nastane zaradi zastajanja krvi v utrujenih udih vsled tvoritve snovi utrujenosti. Ce so roke utrujeno, se nahaja v nogah še velikokrat aveža kri, prosta vseh snovi utrujenosti. S krepko masažo z Fellerjevim oživlja-jočim rasti, esenčnim Fluidom z zn, „Elza-Fluid" spravimo kri v živahen tok tako, dn so odre-venelim udom dovaja sveža kri. Na ta način, postanemo, zopet zmožni za dolo in čili. „F,lza-Fluid" se radi tega s posebno priljubljenostjo uporablja od delavcev, turistov, športnikov in poljedcleev. Tudi pri prehlajenju in bolečinah v udih je velikega pomena, ker učinkuje hitro holečine olajšajoCe in kot dobro zabranjujoče sredstvo proti boleznim. Vzame naj se vedno le pristni „Elza-Fluid" in svarimo prod različnimi slabimi, ničvrednimi ponaredbolnl. 12 steklenic pristnega „Klza-Fluida" pošlje na vse strani franko za samo (i Kron lekarnar K. V. Feller, Stubica, Elzatrg 16. (Hrvatsko). Obenem se lahko naroče Fellerjeve rabarbarske kroglji-ce z zn. „F.lza-krogljice" 6 čkatljic. franko za 4 K 40 v. Hude so večkrat bolečine, katere nam povzročajo kurja očesa. Teh se lahko znebimo zanesljivo s Fellerjevim turistovskim obližem 7. zn. „Elza" v kartonih po t in 2 kroni in Fel-lerje-to „EIza turistovsko tinkturo" v steklenicah po 2 kroni. (sf) Nafmovejše z bojišč. Naši železni »17«! Med Adižo in Bren-to so pri hribu Cima Dieci laški planinci .večkrat z vso silo udarili na naše sedemnajste. Naši slovenski fantje, so jih pa skupno s 70. pp. (Hrvatje) tako naklestili, da je obležale 800 mrtvih Italijanov pred našimi jarki. — Pri Monte Corno se je tirolskim strelcem vdalo 455 Lahov. '— Junaško d»!o naše križarke »Novare«. V bližini Valone v Otrantskem prelivu je zadela »Novaka« na skupino 5 oboroženih angleških stružnih parnikov. Vse parnike je potopil ogenj naše križarke. To in ono. Zaplemba kovinskih predmetov. Z ministrsko naredbo z dne 17. junija se je zaukizala oddajna, dolžnost kuhinjskega in namiznega orodja in posod iz nikla, bakra, modi, kakor n. pr. kotlički za sadje, umivanje, vkuliavanje, uteži iz medi, drogovi in cevi za preproge in zavese itd. V vsaki občini bodo posebne zbiralnice, kjer se bo te vrste blago oddajalo, cenilo in plačalo. XXX Dvoumno. Gospod iz mesta pride na deželo in naleti na kmetica, ki je ravno neko seme sejal na dobro razrahljano zemljo. Meščan ga nagovori: »Tako je prav, oče! Le pridno sejte! Vaš pridelek bo tudi našim grlom prav prišel.« — Kmctič odgovori: »No, meni je prav, če boste zadovoljni jaz sejem namreč konopljo.« Vprašanja ln odgovori. J. D. — F.etešc: V te zadeve so javno ne moremo vmešavati. Vprašajte, pri županstvu, ki ima to preskrbo v rokah. M. St. Bojanjevas-Me-lika: Odgovor poiščite med vojaškimi novicami današnje številke. Fr. V. — Vinterjevec: Zdi se, da sto sc prepozno oglasili. Sicer bi pa, če ni zamujeno, dalo županstvo povoljno pojasnilo. Sparilo I Neki agent, ki prodaja razne srečke, pravi, da je od „ Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani", da lažje stranke pregovori. Opozarjamo, da tlotični agent ni bil nikdar naš uslužbenec in ila so vsi naši organi preskrbljeni s pooblastili zavoda, katero morajo na zahtevo strankam pokazati. Sploli se pa pečamo samo s stroko zavarovanja. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Krščanski vojak je izšel v pomnoženi izdaji. Ko smo molitvenik prvikrat naznanili in rekli, da bo nizka ce-32 ha ostala do konca vojske, pač nismo mogli misliti, da bo tako hitro pošel in da bo potreben nov natis v toliki draginji. Zdaj veljaen izvod v rdeči o b r e z i 50 v i n. (zlate obreze še dolgo ne bo). Kdor vzame najmanj 50 izvodov skupaj, dobi molitvenik po 44 vin., po isti ceni dobijo molitvenik vojaki tudi v posameznih izvodih, če pridejo osebno ponj; popolnoma brezplačnih izvodov no bo več, ker je za podarjene izvode še nepokritega dolga pol-tref ji tisoč kron. Nova izdaja ima nov križev pot, ki sc bolj prilega moški naravi, bo pa za vse primeren, ker je zložen iz svetopisemskih in lilurgičnih besed. Razun tega ima eno lepo mašo kot pripravo za sv. obhajilo, zaradi česar več ne ugovarjamo, ako ga bodo tudi drugi ljudje kupovali zase. Kdor naročenih izvodov ni prejel, naj naročilo pri Katoliški Bukvami ponovi in pripomni, da je s ceno zadovoljen. SKRIVALNICA. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 5. julija: 8, 41, 6, 89, 61, Line, 8. julija: 29, 50, 87, 83, 69. 2^02501^7 posestniki konj! Gospodje posestniki zn klanje primernih konj se opozarjajo na trvrdko Rutloil Schulz, konjski mesar, Ljubljana, Tržaška cesta 11, ki plačuje tako konje po najvišjih dnevnih cenah. Kovače dobre delavce, za okovnnje voz in razna popravila orodja so takoj sprejmo. Ponudbe na DRAGOTIN HRIBAR, Deutsch-Janrisberg, Štajersko ali pa v Ljubljano. Kje leži ponesrečeni jezdec? Vam plačam ______ako Vaših kurjih oče«, bradavic in trdo kože tekom a dni h ko t.nino. broz bolečin ne odpravi RIA-BALSAM. Cena lončku /. jamstvenim pismom H" 1*50, 3 lončki K 4'-, 0 lončkov K 6' BO. Fotonje nog- in rok odprav i Ita-praselr. Cona K IGO,:» sluttljr K3*60, Kemeay Kaschau (KaBEa)I., poštni predal 1*810 Ogrsko. ■■ 1.00.000 enlivalnir. ■■ Kuverte s firmo, pisma, račune Itd. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Liubljani. Naročajte »Slovenca"! Sprejme se v službo poštun in trezen, oženjen kmet !:a Vešč moril biti v pisanju in vseh kmetijskih delih - zlasti v svinjoreji. Plača po (lopovom. Ponudbo na naslov : Živinorejska zveza, Homec, pošta Radomlje. Ustanovljeno leta 1803. Ustanovliono leta 1803. Kentnl ilnvek plačuje Zunanjim vlagateljem refj.strovann zadruga z ome.enim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po 31 0 iz svojega, so za pošt- 4 Ijanje denarja na razpolatjo brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 15 ali 22 V2 lel, pa tudi izven odsekov proti polnimo dogovorjenim odplačilom, — Dovoljujejo se nmžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno Jsstro preirožeujn zraža čez GC0.6C6 K. EeležnHov je bilo borcem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki leprezeiilnjejo jsicsivene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo : r r o c sodn i Ji: AuflreJ Katar:, 1'iclia in stolni knnonik v I jnbljanl. 1 poti proclsodnik: 11. pod p i otlsod nlk Ivan Suimik, »tolni knnonik v l.jubljnni. Knrol Follak ml., tovarnar v Ljubljani. Člani: Ivan Dolonc. •• Itr profesor v Ljubljani dr. Jožef Gruden, stolni knnonik v Ljubljnni Anton Koblar, dcluin v Krunin Dr. Movhnr Alojzij, (,'inin.'i n.liniir v l.iubliani, ar. Jakob X>'olioriiS, odvetniški kandidat v l.iubliani, Ar. Fran Jfapoz, mivcinik v Liubi|iuii- 2?.Romeo, invnntolj trg. liolu v 1 iu' Ijuni Anton Sufinlk, o. lir. Kinin. prnlc-sor v Ljiil>li»ni: dr. Viljem ScIlOTeltzor, ndvutnik v I ii;bl jani ilr. AloS Ui!ei't«nilc, prcit. l>o-Kos;ovja v Ljubljani: Fran Verbio, c.kr. gimn i rol. v Ljubljani; I^naolj Za<;Iotnlk, .'intobot v Ljubljani. Nadzorstvo: Pred b n d n i 1: • Antcli Kržlf, r. kr. prolesor in l.ononik v Ljubljani. — Člani: Anton Caflež^ katehet v Ljubljani: K. Gruber, <: l.r. lin rac. olle.jjal.v l.iubliani; Ivnr Mlakar, profer.or v Ljubljani: Avguštin Zaje, c. kr. .' rntV. rovirlent in. poso*8tnilt. v l.iubliani. Priporočamo Molinsko kavino primes v korist oBmejnim Slovencem / Lončene peci in kOlESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X LJUBLJANA MARIJE TERE Z4JE tem5T.1V NOVI SVET NASPROTI K0UZEJA-2AH: TEVAJTE PRVI SIOV.CENIK BJIEZP1AČN0 dobijo po zmernih cenah, .lokler je Se Haj zaloge. Ivan Gregorc, Mengeš. Edino dobri in solidni stroji so sanic- „Gritzner" in „ilfrana" Prednosti • kroglj fen tek. Diserni uhod (Peilstidi). Pouk ovezeuju in krpanju brezpluCno v liisi. Edina tov&r. zaloga šivalnih strofev Josip Peteline Ljubljana blizu franč. mosta, 5. hiša za vodo. Welna cait.ncoa. Edini slovenski zavod brez tnjega Uapitaln jo: 1440 VZAJEJVirm ZflVMHOVftlifllCA proti požarnim škodam in poškodbi eepkvenih zvonov Lijubljana, Dunajska eesta 17, Iijubljana. Za\arovanja sprejema proti požarnim škodam : I. rarnovrstno Izdelano stavbe kakor tudi stavbo med fasom zgradbe, 2. vso premično blago, mobilijo. polskc orodje. 6trojo. ž^vmo zvono\e m enako, 3. vso potiske pridelke, žita m krmo. 4. zvonovo proti prelomu. 5 sprejema tudi zavarovanja na Kivl;cnjo. oziroma doživetjo in orago kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tndi j osaniey.no osebe ra deželno nižjea*striisko r.avarovalnico. od katere ima tudi deželni odbor kraiuski podružnico Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1. 1912 K 6«3 35»M7 so poskočile koncem 1. 1913 na K 73D.147'17. Teda). čim večjo zanimanj« za ta edmi slovenski Kavod. tembolj bo rasteJ zaklan. Ponudbe in pojasnila dajo ravnateljstvo, g-lavno poverjeniitvo v Celja in na Proceku, kakor tudi po vseh far ah nastavljeni poverjeniki. C eno primerne, bitra cenitev ln takojšnje igpladllo. zamenjam! T Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! R« "7r-»r>Qil ia se po povzetju nct/.pUOlIJd Neugajajoče ifelika izbira ur, verižic, »stanov, lepotičja, daril .id. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. tlako sodijo vse stranke. Hisoi taki}) pisem 'Vam latjko pokažem j 9o letift še m popravila potrebna i Moji znanci so zelo iznenoaeni, da ona ko-vinasta ura, katero sem or' Vas kupil K 4" 10. Se ni bila popravljena in ure vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno teko za mojega nečaka. Vsoto K 4'10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Fi anc Mlinaric, pos. Vse ure so natančno preizkušene! lastna znamka „IKO" svetovnoznana, Lastna orotokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H.SUTTNER samo o LJUBLJANI št. t. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. GospMa Zveza v Liliji ima v zalogi sledeča krmila: Orehove tropine (čelu) v ploščah po K 84— in zmleta & K 87 — za 100 kg brez vreč. Rapsove tropine v ploščah po 76 K brez vreč a 100 kg. Olupil« sladkorne pese v bnlali in vrečah po BO kg A K 53 — za 100 kg brez vreč. Sladkorno krvno klajo po 51— K za 10O kg z vrečama vred. Poljedelci ! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, |ečr- zn K 10-— it 100 kg z vrečo vred Naročniki na' dostavljajo Inslne vreče Iranko naš naslov, sicer se naročila ne boilo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema Dobi se tudi v plainenih vrečah po 13-20 K ft 100 kg z vrečo vred. Odslej prodaja knjižico ..Živinorejci In vojna" Katoliška Bukvama. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodne ših cenah koruzne storže, ajdovo, piosene in druge pleve. Poljedelske stroje, motorje, mlatilnice itd. naročajte le pri Gospodarski Zvezi. Izborno on Je obneslo za vojake v vojski ln »p>tfh za vsakega ko< nujtioljAe bol obiažajoče mazanje prt prohlajenia, reunnulzma, glbta, UUhMMct, prsni, 7rsiui in bolesti t fcrmsi Ur atctiwrj» Sidro-Uniment. 6*9*1 c 1 oompos. Nadouectllo Sidro-Pain-Expeiler. Stofclenicu hroa — M, r«o. S —. m Dobiva se v lekarnah ali direktno V Dr. Riehter-la lekarni ,Pri zlatem ieVB-, i'raga, I., Elizabet nu cesto &. t^, Dnevno ranpošlljanjoc s svoiimi 185 cm ike, J (lobitul list 3<>/0 zemlj. srečk iz leta 1880, 1 tio-bitni list i % ogrskih hip. srečk "iz leta 1884. (Medli obrok za vseli pel srefik ozir. Milnih listov samo t> Hren 12 žrebanj vsako ielo, glavni dobitki 630.000 K) r8ilf»B*Igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.000 irankov popolnoma zastonj I Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. ii. ii. ilež. živi'. In rerinc. nezo. in iamsi. zavarovalnict sprejoma zavarovanja na doživetje In smrt, otroških not, renlna in ljudska, nezgodna in jnmsivenn zavarovanja. Javen zavod Absolutna varnost. Nizke promije. Udeležba na dividendah pri živl^enski zavarov že po p.'vem 5etu. Stanje zavarovanj koncem 1914 t; 173,4'.;0.838 — -tanje ^ar. londov .loncem 191+ K 48,732.122'7(; V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička.....K 432.232*6C Mor r.amtravr skleniti žlvljenslo zavf r«van|c veljavno hkrati za volno zavarovani©, i,aj se v lastno korist olirastlD gori iinercvanijpodružnic., Prc.spelrt.l zastonj in poštnine prosto. Sposobni zas opniki se sprejmejo po riajurtociuejšimi pogoji. - I Marije Terezije r.esta 12. —- resisirauafta zadruga t nesmeizno zasjszo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesla štev. 6, nasproti hotela »Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8 do 1. ure in jih obrestuje po Vlloge u „i.|udski RosojšSoicš" sa ptss-liolnona uamo na!ož«iie, ker posojilnica dale densar na tiama ptsseslua na dežcSii in c mestih. iSe&erejnii uskladi vnašajo okragto bron 8DO.OUG-. Stanje ftranlSaiih je Mo HjBfisesn Izia H9I5 S3 mKUjenoif isrotii. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakili 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.