Slo/emki hmeljar Glasilo Hmeljarskega . nru; efrnknvni list 7H hmpliarstlffl * Glasilo Hmeljarske druživa za Slovenijo * rH/l SUOKOVni 1151 ¿d nmeijar5IVU * zadruge r.*.* o.«, v Žalcu Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 196 Leto Vlil Celje, dne 11. junija 1937 Štev. 11 Peronospori boj! Neizprosen, vztrajen in dosleden boj moramo voditi proti peronospori, tej največji sovražnici našega hmelja. In to vsi, prav vsi hmeljarji brez izjeme, ker le v tem primeru bo uspeh popolen. Pa se še vedno najdejo taki, ki stoje ob strani v tem boju ter škodujejo s tem sebi in drugim. Tudi letos so mnogi sicer že škropili nasade prvič proti peronospori, nekateri celo že po dvakrat, toda nekateri še vedno odlašajo. Za prvo škropljenje je skrajni čas, in če to dobro opravimo, si prihranimo nekaj poznejših. Prvo škropljenje je najizdatnejše in sorazmerno tudi najcenejše. Kdor še ni torej, naj ne odlaša prav nič več in vsaj sedaj po prvem osipavanju nemudoma poškropi vse svoje nasade z bakreno-apneno brozgo ali bakrenim apnom. Tudi če izgleda hmelj še tako zdrav, je treba škropiti, ker bolezen je tu, četudi se morda še ni pokazala. Škropimo torej, hmeljarji, proti peronospori, do zadnjega, ker le tedaj se bomo lažje obranili te nevarne bolezni in pridelali pretežno gladko zeleno blago, ki gre vedno najboljše v denar! Za hmeljarski sporazum Srednjeevropski hmeljarski biro (SHB) je predložil vladam Nemčije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske, Francije in Belgije spomenico, v kateri opozarja na pretečo nevarnost nadpro-dukeije hmelja radi povečavanja površine nasadov zlasti na Poljskem in v Jugoslaviji. Doslej je bila v navedenih državah površina nasadov največja v letu 1928/29, ko je znašala ca. 55.000 ha. Posledica je bila silna nadprodukcija in katastro- Poskusno škropljenje hmelja z najboljšimi Holderjevimi škropilnicami priredi v nedeljo 13. t. m. ob pol 10. uri v Braslovčah na križpotju Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. Vabljeni vsi hmeljarji! talno padanje cen, kar je prisililo hmeljarje, da so skrčili nasade skoro za polovico, tako, da je v letu 1932 znašala površina le še 24.000 ha. Vkljub temu pa so si radi obilih zalog cene le počasi opomogle. Po teh bridkih izkušnjah stremi SHB že vsa leta za tem, da se ustali površina hmeljskih nasadov in tako prepreči ponovna slična katastrofa. Doslej pa so ta prizadevanja uspela le v Nemčiji in ČSR. V Nemčiji so ustalili površino nasadov po stanju v letu 1934 na 8500 ha ter obenem uredili tudi vnovčenje hmelja. S tem niso zaščitili samo domačega hmeljarstva, temveč tudi znatno razbremenili svetovni trg. Tudi ČSR je z stabilizacijo preprečita zopetno širjenje nasadov. V Franciji in Belgiji se brez tozadevnih zakonskih določb površina nasadov od leta 1934 dalje ni znatno povečala. Nasprotno pa se je na Poljskem povečala od 2200 ha v letu 1932 na 3325 ha v letu 1936, torej za 50%, in v Jugoslaviji v istem času podvojila, namreč povečala od 1800 ha na 3600 ha. Obe državi, ki porabita sorazmerno najmanj hmelja doma, dosežeta zelo visoke pridelke in s tem nevarno ogrožata srednjeevropsko hmeljarstvo. Le v redkih letih s pičlo letino se tudi v omenjenih dveh državah hmelj gladko proda in doseže primerno ceno; že pri normalni letini pa se mora vnovčiti tudi izpod cene, kar vedno zelo kvarno vpliva na gibanje cen na svetovnem trgu. Zadnji čas je, hmeljarji, da še pognoji vsak svoje hmeljišče s kalijevo soljo. Na široko po nasadu 40—75 kg ali pa okrog vsake rastline po 4 zvrhane žlice kalijeve soli. Kalij napravi rastlino bolj odporno proti peronospori in da stalno, gladko zeleno barvo pridelka. Površina nasadov je znašala v uvodoma navedenih državah ha: leia 1929 1932 1933 1934 1935 1936 Nemčija . . . 15.273 8.013 9.566 8.211 10.216 9.866 CSR 17.264 9.664 10.341 11.014 11.241 11.364 Jugoslavija . . 12.000 1.800 2.000 2.975 3.500 3.600 Poljska . . . 3.875 2.200 2.600 2.850 3.150 3.325 Francija . . . 4.810 1.765 1.768 1.927 1.953 2.025 Belgija . . . 1.470 490 570 719 837 850 skupaj 54.692 23.932 26.845 27.696 30.897 31.030 Pridelek hmelja pa je znašal kvintalov: leta 1932 1933 1934 1935 1936 Nemčija . . . . 118.100 166.338 134.310 217.800 200.000 ČSR . 150.199 124.048 141.166 151.745 238.500 Jugoslavija . . . 28.000 32.000 42.800 75.500 65.000 Poljska . . . . 32.000 29.500 36.000 43.000 57.500 Francija . . . . 15.522 28.836 54.702 46.252 33.078 Belgija . . . 7.500 16.500 22.300 25.500 25.000 skupaj 551.321 397.222 451.278 559.797 619,078 SHB čuti dolžnost opozoriti na vse te okol-nosti in ¡pokazati pot za trajno ozdravljenje srednjeevropskega hmeljarstva. In ta pot obstoja v tem, da se najprej tudi v ostalih državah po zgledu Nemčije in ČSR s strogimi zakonskimi predpisi onemogoči vsako povečanje nasadov. Države, ki več hmelja izvažajo kakor porabijo doma, naj omejijo površino nasadov v razmerju med izvozom ter domačo porabo in kakovostjo pridelka. To skrčenje nasadov bi bila le mala žrtev, ki bi jo v lastnem interesu prevzela nase vsaka teh držav, ker ima itak velike težave z vnovčen jem; saj bi bila mnogo večja žrtev vzdrževati preobsežne nasade še nadalje v celem obsegu. Že ureditev površine nasadov bi povzročila uravnovesenje in ozdravljenje srednjeevropskega hmeljarstva in zato je to najbolj nujno potrebno. Šele potem bi se uredilo po nemškem in angleškem vzorcu tudi celokupno vnovčenje hmelja ter določitev pridelovalnih in uvoznih kontingentov. Navedeni ukrepi, ki sta jih že izvedli Nemčija in ČSR ter so jih priznali tudi drugod vsi merodajni činitelji v hmeljarstvu, pa ne bodo dovedli do uspeha, če se ne sporazumejo o njih tudi vlade vseh ostalih prizadetih držav ter podvzamejo sličnih ukrepov v varstvo lastnega hmeljarstva. Če se to ne zgodi, bo prišlo zopet do težkega medse- bojnega konkurenčnega boja, v katerem bodo morali nekateri okoliši sploh izginiti ter bodo tudi ostali težko oškodovani. SHB prosi za temeljito proučitev tega vprašanja in pristanek na brezobvezno skupno posvetovanje zastopnikov vseh zainteresiranih držav o tem vprašanju. SHB je za vsa nadaljna pojasnila na razpolago in skuša tem potom ponovno doseči sporazum vseh srednjeevropskih držav, ki pridelujejo hmelj, v prepričanju, da je vprav glede hmelja sporazum res lahko mogoč. Potem pa bi tudi hmeljarstvo ne bilo več v tej meri odvisno od konjunkture in špekulacije kakor doslej. Tako torej SHB, v katerem imajo glavno besedo češkoslovaški in nemški hmeljarji. Slovenski hmeljarji smo bili vedno za pameten mednarodni hmeljarski sporazum, pri katerem pa morajo biti seveda tudi naše koristi v polni meri zaščitene. V polni meri tudi uvidevamo, da je za trajno ozdravljenje hmeljarstva nujno potrebna povsod stabilizacija odn. maksimiranje nasadov in se za isto tudi potegujemo, četudi žal doslej brez vidnega uspeha. Naš hmeljski okoliš je med najmanjšimi in vprav zato nikdar ne bomo velikim na ljubo žrtvovali svojih pridobitev na svetovnem trgu, ker smo že ponovno dokazali, da znamo pridelati res prvovrstno blago in zato tudi izdržati vsako konkurenco. Za pošten in odkrit sporazum pa smo vedno radi pripravljeni. Razvoj svetovnega hmeljarstva Gibanje cen zavisi v prvi vrsti od razmerja med pridelkom, ki je zopet odvisen od površine nasadov, in potrebo hmelja, ki je zopet odvisna od produkcije piva. Kako se je medsebojno razmerje teh odločilnih činiteljev gibalo zadnja leta in kakšno je danes? Če vzamemo za površino nasadov, pridelek hmelja, produkcijo piva in porabo hmelja v letu 1929 številko 100, dobimo naslednji, prav poučni pregled: nasadov lia pridelek g 1929 78.558 100 834.250 100 1932 42.367 54 419.100 50 1935 55.500 71 628.500 75 1936 54.000 68 578.500 69 piva lil hmelja q 1929 204,000.000 100 653.500 100 1932 157,700.000 77 434.000 74 1935 190,000.000 93 562.500 86 1936 202,000.000 98 625.000 95 Površina nasadov je torej dosegla lani 68% one v letu 1929 in smatra se, da je precej ustaljena pri primerni porabi hmelja. Svetovni pridelek hmelja precej koleba in je bil lani pod povprečnim. V svetovni produkciji piva in porabi hmelja, ki se bliža oni v letu 1929, se računa na daljše izboljšanje, ki pa seveda zavisi od splošnega izboljšanja gospodarskega položaja v posameznih državah. Razno V Ameriki so porabili v računskem letu 1935/36 (to je od 1. avgusta do 30. julija) skupno 155.323 stotov hmelja in hmeljskega izvlečka, dočim v prejšnjem računskem letu 1934/35 le 142.977 stotov. Konsum piva v Ameriki je znašal lani 62,378.000 hi, to je za nad 17 % več kakor predlani, ko je znašal le nekaj nad 53,000.000 hi. Tudi v prvih letošnjih mesecih je bil konsum piva zopet višji kakor lani. Konsum piva v Švici je nazadoval z 2,621.000 hi v letu 1931 lani na 2,042.006 hi, to je za 23 %. V Švici namreč konsum piva že od leta 1931 dalje stalno pada in je samo od predlani na lani nazadoval za 12 %. Povprečno na osebo v ČSR se je popilo v letu 1913 celih 135 1 piva letno, v letu 1929 le 80 1, 1934 samo 53 1 in lani komaj še 45 1. Kakor je torej razvidno, konsum piva v ČSR silno nazaduje. Baje je tudi tam pivo predrago. Vprašanja in odgovori J. M. v O.: Pri nas izgleda rastlina sicer še čisto zdrava, vendar bom že škropil prvič proti peronospori. S čim naj škropim? Z bordovsko ali burgundsko brozgo ali pa z bakrenim apnom? Odgovor: Vsako škropivo bo dobro, samo da je pravilno pripravljeno in dobro razpršeno. Ne razmišljajte torej s čim, temveč škropite čimprej, kajti škropiti je treba zaščitno, dokler je rastlina še zdrava, ker potem, ko oboli, je že prepozno. A. B. v Č.: Stenice nam delajo mnogo škode. Kako in s čim jih preženemo? Odgovor: Najbrže so se Vam stenice zaredile v hmeljevkah, ki jih zato prihodnjo spomlad vsekakor razkužite na ta način, da jih potegnete skozi ogenj. Zatirati stenice je težko, ker sproti pobegnejo. Škropite proti peronospori z bakrenim apnom in primešajte na 100 1 tega škropiva še pol litra aphidona ali pa 2 1 tobačnega izvlečka. Tako boste s tem škropivom zatirali obenem peronosporo, stenice in tudi uši. Ne Škropilnice najboljše Holderjeve, olje in mast za moiorke, So!vay-sodo za burgundsko brozgo, bakreno apno „Sfinks“ in kazein dobavlja svojim članom najceneje Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v Žalcu. pozabite pridati tudi 35 g kazeina. Škropiti pa je treba ob oblačnih dneh, ker tedaj so stenice bolj lene, sede v vršičkih hmelja in jih je zato lažje zadeti. Fr. O. v K.: Pred nekaj tedni sem vse nasade poškropil s bakreno-apneno brozgo. Dočim so ostali zdravi, se v enem vije listje in je rastlina nekam bolna. Pošiljam nekaj listov, da ugotovite, kaj je temu hmelju. Odgovor: Listi so okuženi s peronosporo. Menda ste s škropljenjem zakasnili ali pa je tudi škropivo bilo slabo; 3/4% bakreno-apnena brozga je namreč za sedaj že slaba in je priporočljiva \%. Zavijanje listov pa se letos pri nagli rasti češče opaža in to menda verjetno ni noben bolezenski pojav, temveč je čisto fiziologičnega izvora (vpliv talnih in klimatič-nih činiteljev). Škropite ponovno proti peronospori zlasti spodnjo stran listov. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Stanje nasadov je slejkoprej zelo neenakomerno. V najboljših je rastlina že do 4 m visoko in čez, v najslabših pa tudi šele 1 m; povprečno pa je dosegla 2—3 m visoko ter se prav krepko razvija. Od bolezni in škodljivcev v nekaterih obrobnih legah povzročajo stenice precej škode, pojavljajo se uši in semtertje je opaziti tudi sledove peronospore, vendar je rastlina v splošnem zdrava in dobro napreduje. Vojvodina: Po izdatnem deževju se pri lepem in toplem vremenu rastlina dobro razvija in dosega povprečno do 3 m visoko; so pa seveda tudi še bolje ali slabše razviti nasadi. Pri deževnem vremenu se je precej razširila peronospora, vendar je bila pozneje radi suhega in sončnega vremena zaustavljena. Tako je spodnje listje precej okuženo in hmeljarji že pridno škropijo. Drugih bolezni in škodljivcev zaenkrat ni opaziti. Češkoslovaška: Razvoj hmeljskih rastlin dobro napreduje, četudi so noči zadnji čas bile bolj hladne. Povprečno dosega rastlina 1—3 m vsioko, v najboljših nasadih pa je tudi že čez polovico opor. Nevarnost peronospore je stalno akutna, semtertje, zlasti v nižjih iegah, se pojavljajo v večjem obsegu uši, pa tudi škržatov je precej. — V kupčiji je mirno, cene so popustile in lanski hmelj notira sedaj Zateč 14 — 26 din ter Uštek in Roudnice 9—15 din za kg. Nemčija: Stanje nasadov v splošnem zadovoljava, četudi je v posameznih okoliših zelo različno. Pretežno je rastlina dosegla do polovice opor, v najboljših nasadih pa tudi že do dve tretjini. Rastlina je zdrava in zaenkrat ni resnejše nevarnosti bolezni in škodljivcev; vkljub temu pa se proti peronospori že ponovno zaščitno škropi. — Na tržišču je nadalje precej zanimanja in so cene čvrste, četudi so sicer ostale v glavnem nespremenjene. Francija: Stanje nasadov je zelo neenakomerno in rastlina splošno precej zaostala v razvoju. Hmeljišča ogroža peronospora in tudi uši se že pojavljajo. — Na tržišču je bilo zopet nekaj več zanimanja za ameriški račun. Za lanski alzaški hmelj se plačuje do 26 din in za Nord do 15 din za kg. Poljska: Pri razmeroma ugodnem vremenu rastlina prav dobro napreduje. Resnejše nevarnosti kake bolezni ati škodljivcev zaenkrat ni. — V kupčiji je slej-koprej docela mirno in skoro brez prometa. Belgija: Stanje nasadov se je pri ugodnem vremenu dobro popravilo. — Tržišče je mirno in lanski Pope-ringhe notira 15 din, letošnji v predprodaji za oktober-november pa 18 din za kg. Anglija: Stanje nasadov se je precej izboljšalo, vendar je rastlina slejkoprej zelo zaostala v razvoju. — Tržišče je mirno in le semtertje pride do kakega zaključka po nespremenjenih cenah. Amerika: Pri ugodnem vremenu se rastlina dobro razvija in jo zaenkrat tudi bolezni in škodljivci ne ovi- rajo. — Tržišče je zelo mirno. Cene SO v glavnem ne- spremenjene, a precej oslabele ter so le 'bolj nominalne. Sicer pa so zaloge boljšega blaga že precej pičle. Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg naj- boljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: letos lani Nemčija (Hallertau) .... 54 61 din Anglija 56 39 din Amerika, domači, (Oregon) 40 15 din inozem., zacarinjen 67 76 din Francija (alzaški) 26 19 din Češkoslovaška (Zateč) . . . 26 36 din lugoslavija (savinjski) . . . 22 17 din (vojvodinski) . . 14 12 din Poljska (wolinjski) 20 12 din Belgija (Poperinghe) .... 15 7 din Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar j e pri n je j n aložen popolnoma*varno. Za hranilne vloge j a m č i poleg rezerv in hiš nad 5000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani sprejema vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja, vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2. •••«•i [Hranilnica Dravske banovine. I Celie ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor S i Ü Pupilarno uaren zauod. Obrestouanje najugodnejše. Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRANILNI CA (v lastni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupale tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.