UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR-
telovadni dom • Ljubljana
Telefon 33-85 — Čekovni rač. uprave 16.416
!!:■ ■	IM. 11 aan
LETO II ★ IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE ★ ŠT. 17
IZHAJA REDNO VSAK PETEK MESEČNA NAROČNINA DIN 12'— Rokopisi se ne vračajo
PETLETNICA PREBUJENJA
Z?. AMpdta	Metitico- OsuoMLiltie JfanU,
siositeface .odraca .^coti fašističnemu .akupcrf&tfa Jut ^iasiteilice JM\še A(Mtit&sti Mašera i{udsiua
27. april. Prvič obhajamo v svobodi spomin na dan, ko so bili leta 1941. z zvezo naprednih slovenskih sil postavljeni temelji našega novega življenja, ko je v malem krogu ljudi zaživela misel, ki je kakor ogenj šla po deželi in budila k odporu proti okupatorju, ko je bila ustvarjena Osvobodilna fronta, prvo vseljudsko gibanje slovenskega naroda, nosilka ljudskega odpora in kasneje graditeljica naše državnosti, naše svobode in nove bodočnosti. Vse to je tesno povezano s 27. aprilom. Če bi ne bilo dogodkov, ki so se odigravali na ta dan, če ne bi bila ustvarjena enotnost slovenskih ljudskih množic in če ne bi ta enotnost vodila v upor proti fašizmu, bi tudi ne bilo pogojev današnjega svobodnega ustvarjanja našega ljudstva. Prav zaradi tega miru mora biti obletnica 27. aprila spomin na najveličastnejše raz-idiobje naše narodne zgodovine, spomin na borbe, kri in žrtve, ki jih je dalo ljudstvo za svoje pravice. Istočasno pa nam je tudi ve-dni opomin, da samo enotnost ljudstva, da samo zavestna borba in brezmejen pogum ustvarjajo pogoje za uresničenje ljudskih teženj, za ustvarjanje življenja, kakršno ustreza interesom delovnega človeka.
Tudi novo fizkulturno življenje mora iskati svojih korenin v 27. aprilu. Kakor je mesto politične razcepljenosti stare Jugoslavije zaživela 27. aprila enotnost našega ljudstva, prav tako in prav iz tega dejstva so nastali pogoji za popolno enotnost v telesno vzgojnem delu. Razlika je le ta, da smo morali zaradi utrditve prave ljudske oblasti in zaradi naprednih in moralnih principov nove oblasti v celoti obračunati z vsemi tradicijami starega političnega življenja, dočim nam je v telesni vzgoji tradicija izpred 27. aprila eden iz-i»ied pripomočkov za razvoj fiz-kulture. Toda to velja seveda le za napredne tradicije, za tiste, ki izdajo iz množičnega sodelovanja našega ljudstva že v preteklosti in niorejo danes, pod novimi pogoji, Prav tako služiti ljudskim interesom.
Motil bi se seveda, kdor bi sku-razne sličnosti današnjega de-*a v fizkulturi v celoti istovetiti s Pi eteklostjo, kdor bi hotel prav Zai adi tega obnoviti stare pogoje
v fizkulturnem življenju in zatorej ustvarjati nasprotstva v sami organizaciji ih v načinu dela. Šport in splošna telesna vzgoja sta prvič našla soglasje v novi fizkulturni organizaciji. Našla sta ga edinole zaradi pogojev, ki so nastali s 27 aprilom. In kakor ni mogoče pomakniti zgodovine za celih pet let nazaj ter obnoviti stare pogoje političnega življenja, prav tako je tudi v našem fizkulturnem življenju mogoča samo še pot naprej.
Pogoji, ki jih je ustvarila štiriletna borba za razvoj fizkulturc, to je, odgovorna vloga mladine kot nosilke tega delovanja, enotnost, ki jo daje splošno politično življenje, množičnost in vsestranost, so nespremenljivi in trdni temelji nove organizacije. Potrebno je samo, da sc jim pridružijo še večja disciplina, večji red in popolnejši čut odgovornosti, pa ne bo mogel nihče preprečiti fizkulturni orga-: nizaciji, da postane res ljudska,
i res množična in zato res obrambna organizacija naše mlade republike.
27. april ni samo uvod v novo življenje našega ljudstva. Po svoji vsebini in po programu, ki je bil za uspešen razvoj borbe postavljen v temeljnih točkah, porae-nja tudi prelom s starimi odnosi v jugoslovanskem obsegu. Stari nacionalizem je zamenjal nov patriotizem, porojen iz globokega občutka naših ljudskih množic. Staro
sovraštvo in nerazumevanje je 'zamenjala ljubezen, iskrenost in zavest o skupnih interesih in zato o skupni usodi vseh narodov Jugoslavije. Nova zavest je zrashj v ljudstvu. Delovni človek je bil njen najboljši čuvar. Prav zaradi tega je delovni človek tudi danes najzvestejši čuvar in nosilec novega življenja, ki je bilo ustvarjeno v soglasju, medsebojni podpori in v skupni borbi vseh narodov Jugoslavije.
Velika obletnica našega naroda nam mora predvsem priklicati pred oči, vse veliko trpljenje našega ljudstva v preteklih petih letih in vse velike naloge, zaradi katerih je bilo to trpljenje potrebno. V tem duhu doživljena obletnica nam bo najmočnejša vzpodbuda pri nadaljnjih naporih, ki n as še čakajo v izgradnji komaj pričete stavbe, najboljše napotilo pri naporih za obnovo in najzgovornejši opomin v odnosu do sovražnikov. Vse te vzpodbude in opomini pa so nam potrebni, ker vse pre-često pozabljamo, da so potrebni še veliki napori in da ima naša mlada država še mnogo sovražnikov.
Obletnica 27. aprila nam mora priklicati v spomin tudi vse naloge, ki smo jih v preteklosti že prevzeli, toda ne še izpolnili. Zato nam mora biti vzpodbuda k udarniškemu delu in k hitremu reševanju nalog, ki so po svojem značaju že dozorele. Kritični pregled I preteklega dela bo k naglemu reševanju takih nalog največ prispeval.
Obletnica 27. aprila pa nas bo tudi znova in znova opozarjala, da smo v svoj osnovni program zapisali pravico vseh Slovencev na svobodno življenje v skupni domovini.: Slovenska Primorska in Trst še čakata in to težko čakata na izpolnitev tega programa. S svojim delom in s svojo podporo jima pokažimo, da hočemo, da v imenu pravice zahtevamo njihovo skorajšnjo osvoboditev in trajno vključitev v našo skupno usodo.
V največji meri bomo izpolnili dolžnost do naše skupnosti in do sebe, če ob dnevu obletnice prevzamemo nase nove obveznosti za utrditev in okrepitev naše mlade države. Močna domovina bo naše najmočnejše orožje in največje jamstvo za neoviran razvoj. Zato fizkulturniki: Za republiko naprej!
27. APRIL JE TUDI TEMELJ ENOTNOSTI V NASI FIZKULTURI
V vsako najmanjšo vas fizkuliuro
Ze&fe fozkutlMnild
med mnogimi, ki so padli za svobodo
FRANC LUBEJ
je bil znan strokovni fizkultur-ni delavec. Ustreljen je bil kot talec spomladi 1942
m v
J .X
j j
» •
MIRAN CIZELJ
je bil posebno vnet plezalec. Padel je v partizanih dne 18. januarja 1943
JANEZ PORENTA je bil na mednarod. olimpiadi tekmovalec na orodju. Ustreljen je bil isti dan kot Lubej
★ ★ ★
Stava	toccem!
Ol) peti obletnici Osvobodilne fronte sem se v duhu povrnila v naše slovenske vasi, kjer sem partizan ila zadnji dve leti naše borbe. Spomnila sem se velikih naporov našega kmečkega ljudstva na gospodarskem', socialnem, kulturnem in političnem področju dela. Uspehi tega požrtvovalnega, vsestranskega prizadevanja, so bili osnovna podlaga za našo zmagovito partizansko borbo,
Že takoj ob pričetku Osvobodilne fronte se je prebudil iz dremavice, v kateri je životaril pod režimi stare Jugoslavije, tudi naš kmet. Predramila ga je pod okupatorjem ječeča slovenska zemlja, dvignil ga je bojni klic sotrpina - delavca iz slovenskih mest. Podala sta si roke, trdo a iskreno sta se spogledala in se tiho sporazumela: Tako združena sva dovolj močna, da prične-va neenaki boj s sovražnikom.
Tako se je pričela naša velika osvobodilna borba leta 1941-. in se razvijala z bliskovito naglico. Zaživele so naše vasi. Mladeniči in mladenke so noč za nočjo odhajali v partizane in se od časa do časa zopet pojavljali med svojimi domačimi. S seboj so pripeljali nove tovariše iz raznih mest in krajev.
V takem borbenem razpoloženju je dočakalo naše ljudstvo leto 1943. — prelomnico partizanstva. Po kapitulaciji Italije so žrtvovale naše vasi še svoje zadnje delovne moči za izpopolnitev partizanskih brigad, da bi tako doprinesle čim več k skorajšnemu porazu še drugega sovražnika Nemca. Vse, kar je bilo sposobno za puško, je pohitelo v naše borbene formacije. Doma so ostali zgolj starci, žene in otroci. In prav ti so delali čudeže n;l svojih gospodarstvih. Skoraj brez živine in brez konj, so preorali ali
★ ★ ★
NI jim uspelo
Ko je fašistični okupator zasedel našo zemljo, je skušal to svoje dejanje v svetu ' zagovarjati na vse možne načine. Čeprav so bila osnova njegovega zagovora za neosnova-no okupacijo lažnjiva poročila o navdušenih sprejemih, lojalnem obnašanju prebivalstva in podobno, je dobro vedel, da bodo take izmišljotine kaj kmalu prišle na dan.
Zaradi tega je okupator skušal navajati tudi dejstva. Prav mu je prišlo posebno športno delovanje v okupiranih deželah, ki naj bi dokazovalo urejenost razmer in sodelovanje prebivalstva z okupatorjem. Tistim, ki niso razumeli tega skritega namena italijanskih fašističnih okupatorjev, se je 1. 1941. zdelo čudno, da okupatorska oblast celo sili naše ljudstvo v športno udejstvovanje,. Nekateri so si to razlagali po svoje in bili mnenja, da je vzrok temu treba iskati v navdušenju okupatorjev za šport. Vsekakor je dejstvo, da se športniki v veliki meri niso takoj zavedli in spoznali skritih namer okupatorja. Športno življenje zaradi tega ni takoj popolnoma prenehalo, ampak je nekaj mesecev po okupaciji še bilo nekaj prireditev v raznih panogah. S tem pa še ni rečeno, da športniki niso takoj s prihodom fašistične vojske bili pripravljeni na odpor. En tak primer koncentracije športnikov v organizacijo, ki bi v bodočnosti na športnem, polju predstavljala središče odpora, je bila lahkoatletska sekcija Hermesa. Takoj po okupaciji so se namreč začeli zgrinjevati v to sekcijo zavedni lahkoatleti in
L. 1943. je fašistični okupator zopet skušal obnoviti v Sloveniji športno življenje. Poizkušal je preslepiti mladino z raznimi nagradami in obljubami. Vodja športa za »Ljubljansko pokrajino« je skliceval sestanek za sestankom in skušal pridobiti funkcionarje za svoje načrte, da bi delo v športu zopet oživelo. Vsi njegovi napori, ki so bili spremljani s številnimi grožnjami, pa so žalostno propadli, Uspelo mu je pod najhujšim pritiskom deloma organizirati samo tekmovanja v nogometu, pa-tudi tu
prekopali svoje njive, jih posejali in neumorno obdelovali, da bi rodile čim več. Dobro so se zavedali, da je bs od njihovih žuljavih rok odvisen uspešen konec partizanske borbe.
V to ogromno delevpo kolo je tudi kmečka mladina vložila velik delež svojih mladih sil in bila pobudnica mnogih naprednih obče-ljudskih teženj.
"Pri taki ugotovitvi sem se nehote ustavila pri vprašanju: kje je vzrok, da smo še danes, po skoraj enoletni svobodi, tako daleč od množičnega udejstvovanja kmečke mladine v fizkulturi, ki je tako važen činitelj v sklopu splošne vzgoje naše mladine. Vsiljuje se mi odgovor: Krivda ne leži na mladini, krivda leži na nas fizkulturnih delavcih. Nismo se še dovolj potrudili, da bi se približali kmečki mladini. Nismo ji še obrazložili pomena fizkul-ture, ki utrjuje zdravje, razvija delovne sposobnosti in ustvarja temeljne pogoje narodno obrambnega značaja Obenem-pa nudi vsakemu poedincu zdravo razvedrilo in oblikuje njegov značaj. Tudi ji še nismo dovolj raztolmačili političnega pomena fizkulturne organizacije in smešnih poizkusov reakcionarnega prizadevanja, da onemogoči fizkuliuro na vasi.
Druga, nič manj važna naša napaka pa je, da se še nismo dovolj poglobili v proučevanje metode dela s kmečko mladino. Predpogoj za uspešno sodelovanje je nedvomno ta, da se Vse fizkulturno delo spro-vaja v skladu z življenjskimi pogoji mladine. Upoštevajoč to dejstvo, smo prisiljeni se podrobno zanimati, pod kakšnimi pogoji živi na-
je bilo treba igralce spraviti na ša kmečka mladina. Na podlagi te
igrišče za vsako tekmo posebej z vedno hujšimi grožnjami. Lahkoatletska tekmovanja, v kolikor so bila prirejena, so pokazala skoraj popolno abstinenco naših športnikov, ker je nastopilo navadno samo okrog' deset tekmovalcev. Tako stanje je vladalo vse do kapitulacije in se ni izpremenilo tudi potem, ko je našo deželo preplavila hitlerjevska okupacijska vojska.
Od članov Hermesove lahkoatletske sekcije jih danes mnogo ni več živih. Žrtvovali so življenje za boljšo bodočnost slovenskega ljudstva. Med prvimi žrtvami fašističnega okupatorja je bil Vido Bratovž, najboljši skakalec v višino. Nekateri pa so se junaško borili v narodno. osvobodilni vojski. Med temi moramo še posebno omeniti tovariša Bojana Polaka, ki je bil odličen tekač, skakalec in desetero-borec, dalje Karla Kajfgža, Maliča Jožeta, ki je bil metalec, Miloša Breliha, ki je bil podpredsednik
lahkoatletinje z namenom, da bo- lahkoatletske sekcije, brata Draga do sile čimbolj združene. Nekateri,, in Frančka Šumaka, Janka Kost-čeprav poučeni o tej nameri, ne sa-1 naipfla, Marjana Mozetiča in Stoja-
mo, da se niso hoteli pridružiti, ampak so se celo postavili na nasprotno stališče, smatrajoč ta stremljenja za klubaštva. Ravno zaradi tega tudi lahkoatleti niso znali takoj enotno nastopiti in je prišlo .do klubaštva. Toda čim bolj se je začelo širiti gibanje OF, tem bolj so se vsi ljubljanski športniki in med njimi tudi lahkoatleti začeli zavedati, s kakšnim namenom okupator tako propagira šport. In čim bolj so začenjale po naših gozdovih pokati partizanske puške, tem bolj je naša mladina opuščala športna tekmovanja, ki naj bi .služila samo za reklamo našim največjim sovražnikom. Zavedati pa so se začeli tudi lahkoatleti, da je potrebna najtesnejša povezava in popolna prekinitev vsega klubaštva. Zato so začeli v vedno večjem številu pristopati v vrste lahkoatletske sekcije Hermesa, ker se jim je zdelo, da bo samo ena športna organizacija lažje preprečila stremljenja okupatorja po športnem udejstvovanju, kakor pa več organizacij, med katerimi bi se. dalo sejati seme razdora. Uspehi te koncentracije so se kmalu pokazali. Že jeseni, ko naj bi se začele priprave v telovadnici za prihodnjo sezono, se je začelo z agitacijo, da se s športnim udejstvovanjem v lahki atletiki prekine vse do popolne osvoboditve. Ta parola je zajela, lahko rečemo, vse ljubljanske lahkoatlete, ki so sklenili, da 1.1942. ne bodo nastopali. V zvezi s tem je imela lahkoatletska sekcija Hermesa tudi več tajnih sestankov, na katerih je bilo to načelo soglasno sprejeto. Na sestankih je bilo tudi predlagano, da se ustanovi v okviru lahkoatletske sekcije posebna celica OF, do česar pa ni prišlo prvič zaradi tega, ker se je izkazalo, da so skoraj vsi člani že povezani drugod in pa še zato, ker so bili skoraj vsi člani vodstva v začetku 1. 1942. pozaprti, oziroma so odšli v partizane. Tisti, ki so pa še ostali, so izpolnjevali parolo, da se prestane s športnim tekmovanjem; s čimer so tudi športniki (doprinesli dokaz odločne volje slov. naroda, da se povsod _ in ob vsaki priliki upre okupatorju.
na Lubeja.
ga proučevanja moramo sestaviti metodo vadbe, ki jim ustreza. Podprti s takim načrtnim delom, bomo lahko mnogo dosegli pri naši kmečki mladini.
Prepričana- sem, da bi Vsa naša kmečka mladina z navdušenjem pristopala k fizkulturnemu udejstvovanju, čim bi ji pojasnili pravi namen fizkultiire in čim bi poiskali pravo metodo dela, upoštevajoč sredstva, katera so nam za naše delo na razpolago. Zavedajmo se, da je naša kmečka mladina sedaj, ko ni več zatirana in ko se čuti enakovredna vsej drugi mladini, željna vsega, kar bi jo moglo dvigniti in jo usposobiti za koristnega državljana. To je dokazala s požrtvovalnim sodelovanjem v teku štiriletne borbe. Tega priznanja ji ne more nihče kratiti.
S to zavestjo pojdimo, na delo in poskušajmo do šeste obletnice Osvobodilne fronte doseči čim več uspehov v fizkulturi na našem podeželju. Na delo pohitimo z geslom: F vsako najmanjšo vas fizkuliuro za Tita, za močno Jugoslavijo.
P. N.
.★ ★ ★
1. maj — praznih dela ludi naš praznik
Ko so postavljali delavski ^vodite-
lji 1. maj kot praznik delovnega ljudstva, jih je pri tem vodila jasna misel: kot stre v pomadi mlado novo življenje ledene oklepe zime, tako naj zdrobi mladi razred dela okove starega reda, ki so ga zgradili posamezniki, da so z njimi zavrl; razvoj človeške družbe in se vsedli delovnemu človeku na pleča>!
V osvobodilni borbi je prišla prava pomlad tudi k nam: razbiti so okovi tujih nasilnikov in domačih izkoriščevalcev in na oblasti je s^o-bodno delovno ljudstvo!
Tudi fizkultura je osvobojena: osvobojena je vposegov in izkoriščanja protiljudskih predvojnih politikov, osvohojend vpliva denarja!
Delovno ljudstvo ima> sedaj kot glavni cilj pred seboj ne več toliko rušenje starega, kot gradnio novega.
Delovno ljudstvo je moglo sedaj pri nas začeti graditi nov svet zato, ker je v njegovih rokah danes oblast, ker je kultura njegova in ker je njegova tudi fizkultura! Saj danes njemu služijo naši domovi, bazeni, igrišča, danes daje nova Jugoslavija dovolj kruha vsem in tako ustvarja osnovni pogoj za fizkulturo množic, danes je naša organizacija zgrajena za delovno ljudstvo na načelih množičnosti in vsestranosti, zanjo danes delajo naši strokovnjaki!
Po mnogih krajih v Sloveniji bodo na proslavah praznika dela — 1.
maja ____ sodelovali tudi fizkulturni-
ki, korakajoč v sprevodih delovnega ljudstva.
S tem bo najbolje prikazano naše mesto v življenju delovnega ljud-
stva, poudarjena bo naša odgovornost in izkazana nam bo čast.
Fizkultura razvija predvsem fizično šilo delovnega človeka — delavce in kmeta, tisto silo, ki je osnova, na kateri počiva kljub važnosti duhovnega dela ostalo: saj brez kruha, brez obleke tudi čistega duhovnega dela ne more biti. Kot osrednja naloga nam torej zastavljal razvijanje ene izmed najvažnejših osnov našega delovnega človeka —• njegovo telesno zmogljivost, čeprav ne izgubljamo tudi duhovne vzgoje izpred oči!
S častjo, da smemo korakati 1. maja ob strani delovnega ljudstva, je bila poudarjena tudi naša odgovornost: delati vedno tako, kot da smo del enega samega telesa, enega samega organizma -i. delovnega ljudstva. 1. maj bodo naši delovni ljudje že proslavljali z izpolnitvijo svojih konkretno določenih delovnih obvez, z dvigom proizvodnje premoga, železa, blaga, površine posejane zemlje in števila obnovljenih domov.
Tudi mi moramo, proslavljajoč 1. maj, pregledati naše delo: res smo v letu svobode vzgojili nove kadre, imamo za seboj mnogo drobnega, toda važnega vzgojnega dela po telovadnicah, igriščih in bazenih, imamo za seboj lanski zlet, štafete, državno prvenstvo v smučanju, letošnji kros itd.
Toda še so pri nas stvari, ki nas odvračajo od osnovnega, t. j, koristiti razvoju delovnega ljudstva! Zato bodi naša obveza, počistiti z vsem, kar bi nas od tega odvračalo. Počistiti z ostanki starih nasprotij,
lokalpatriotizma, okorelosti in do največje mere razviti osnovne elemente, ki nas bodo za ta cilj usposabljali. Če hočemo napraviti korak naprej v fizkulturnem delu:— je dejal predsednik FZS, minister tov. Z™ Polič — mora vladati v naši organizaciji načelo discipline, reda in odgovornosti in potrebno je najti pravilen način približanja ljudstvu, pritegniti ga moramo k sodelovanju 9 tistim načinom dela, ki je preprostemu človeku blizu!
Šport preprečuje živčno Izčrpanost
Fizkultura igra veliko vlogo v letalskih edinkah. Posel pilota je vev-zan z ogromnimi napori centralnega živčnega sistema. Tri, štiri ali pet borbenih poletov tekom enega dne in -noči niso redkost za piiota-lovca. In vsak tak polet je zvezan s skrajno obremenitvijo živcev.
Isto se lahko reče o bombnikih za dolge lete, ki morajo včasih leteti 6 do 8 ur nad sovražnim ozemljem. Tekom dolgotrajne vojne jc posebno važen problem stalnega vzdrževanja delovne sposobnosti pripravljenih kadrov. Borbena sposobnost zavist v veliki meri od stanja živčnega sistema. Udejstvovanje v fizkulturi pa pripravi centralni živčni sistem na drugačno vrsto delovanja, kar pomaga pilotu, da ohrani svoje zdravje in svojo delovno sposobnost.
Borbeni posel pilota je zvezan stalno z močnim razdraženjem živčnega sistema, stalna napetost centralnega živčnega sistema jih lahko privede do kronične živčne izčrpanosti.
Ko se vrnejo z letov, si nekateri piloti predvsem žele spanja; Zaradi živčne preutrujenosti pa pilot ne more takoj zaspati. Ležeč na svoji postelji ostaja sam s svojimi mislimi, pušča svoj živčni sistem pod vplivom operacije, ki jo je opravil in ga ne skuša zaposliti s stvarmi, ki povzročajo druge vtise. V teh mislih začne pilot najprej dremati in spati. Toda tudi v težkih sanjah ostane pod vtisom končane zračne borbe.
Evo, zakaj ne sme ves pilotov odmor obstajati samo v ležanju, to je v pasivnem stanju, pasivnem odmoru. Pilotov počitek mora biti aktivnega značaja.
Znani ruski filozof Ivan Petrovič Pavlov je dajal velik pomen aktivnemu počitku, v katerem prevladuje mišično delo. Tako delo je Pavlov nazval »radosti mišic«. Potrebno je, da pilot med počitkom občuti to radost gibov. Potrebo tega opravičuje dejstvo, da pose: pilota med letom ni navezan na težje delovanje mišic.
Pilotu predvsem manjka gibanje. Često smo imeli priliko videti, kako se pilot, ki ne posveča fizkulturi nobene pažnje, samo redi, postaja težji in izgublja spretnost in gibčnost, kar ne more vplivati povoljno na njegovo borbenost.
Evo, zakaj mora biti borbeni posel pilota zvezan s fizkulturo. Pozimi sprehodi na smučeh, r-oleti: plavanje, športne igre — košatka, nogomet, odbojka in druge — morajo postati vsakodnevni posel pilota.
Dolžnost komandanta je, da sestavi delovni program pilotov tako, da se mirovanje mišic in napetost centralnega živčnega sistemu, ki so karakteristični za njegovo borbeno delavnost v zraku, zamenjajo na zemlji z aktivnim delom mišic in popolnim odvračanjem njegovega duševnega življenja od borbe.
Pilot bombnika na dolge proge, heroj Sovjetske zveze, gardii‘ski major Vasilij Borisov, je bil večkrat nad Berlinom, Gdanskom. Konigs-bergom in Varšavo. Zaradi številnih kilometrov, ki jih je preletel nad neprijateljskim ozemljem, ga imenujejo v njegovi edinici »rekorder daljine«. Borisov je navdušen športnik.	(Dalje prih,)
IZBIRNE TEKME TEKMOVALCEV IN TEKMOVALK FZS V ORODNI TELOVADBI ZA SESTAVO VRSTE ZA BALKANIJADO
Dne 19. maja t. L boclo v Ljubljani pregledne tekme v orodni telovadbi. Telovadci tekmujejo v poljudnih sestavah na drogu, brud-Iji, krogih, konju, preskoku preko konja vzdolž in poljubni prosti vaji. Telovadke tekmujejo v poljubnih sestavah na visoki gredi, dvo-višinski bradlji, krogih v gugu, preskoku preko konja na šir in poljubni prosti vaji.
Na tej tekmi bodo izbrani tekmovalci in tekmovalke, ki bodo nato meseca junija tekmovali v Zagrebu na izbirnih tekmah FIS-AJ-a za sestavo državne vrste, Id nas bo zastopala 9. julija na Balkanijadi v Sofiji.
Prijave je poslati na okrožje do 10. maja t. I. Hrano in stanovanje preskrbi FZS, vožnjo pa plača društvo ali posamenzik. FZS
fHiadim - jmifniavCfai se aa lileva štafeta!
l
Prednosti orodne telovadbe
Ni še dolgo od tega, ko so bile tegne k delu trebušne mišice.
Vaje na orodju, proste in redovne Tudi pri odraslih izvira veselje Vaje, glavna snov‘telesne vadbe in , do vaj na orodju iz neke notranje Učnega načrta v šoli in po fizkul-' potrebe. Oni iščejo pri telesnem turnih društvih, Še sedaj opažamo j gibanju stiliziranih vaj, kakor to to po mnogih krajih v mestih in | delajo tudi pri likih, barvah in to-
na deželi. V zagovor temu dejstvu M poudarili sledeče: vaje na orodju so zelo koristne vaje za pridobitev moči in za pravilno rast ter držo mla-dega telesa, kakor tudi odlično sredstvo za krepitev volje. In vse to je vodilo naše teoretike in praktike pri sestavljanju učnih načrtov in uvajanju vaj na orodju v telesno vadbo. Učno gradivo je bilo pregledno sestavljeno in učitelji ter vaditelji so bili od generacije do generacije izvežbani v glavnem le v vadenju teh vaj.
Po prvi svetovni vojni, a še močneje po naši osvobodilni borbi, ko je fizkultura zavzela pač najširše množice vsega ljudstva in je dan močen poudarek vsestranosti, so se prilike v fizkulturi znatno izpre-menile. Pokazalo se je, da so lahka atletika, igre, plavanje, smučanje in druge telesne vaje, enakovredne vajam na orodju v pogledu vpliva na telesno, duhovno in duševno razvijanje človeka. Športni podvigi v naštetih panogah telesnih vaj so mladino sveta tako močno navdušili, da se je zaradi tega omajal nadvladujoči položaj vaj na orodju, Še več, pojavili so se glasovi, da so vaje na orodju celo škodljive tako zvanemu »športniku« in so jih v svojih učnih prograAih ponekod pred to vojno celo brisali iz telesne vadbe.
Če hočemo objektivno soditi vaje na orodju, moramo pregledati in analizirati njihove dobre in slabe strani.
Dobre slrani so:
1.	Razvijajo srčnost, odločnost in obvladanje samega sebe, kar so važni činitelji v vzgoji značaja,
2.	krepijo celokupno mišičevje, a posebno ramensko in rok,
3.	vzpodbujajo živčna središča in poti in s tem omogočajo obvladovanje najvažnejšega dela človeškega gibalnega aparata (hitra incrvacija, hitra izmena inervacije, točno stopnjevana inervacija z od govarjajočo razvito proti-inervaci-jo, hiter prenos ravnotežne' točke in splošni razvoj središča za ravnotežje).
4.	dajejo impulze za rast (krvnega obtoka, dihal itd.).
Poleg tega moramo omeniti še sledeče:
Biološka potreba otroka se kaže v želji po vesah, kolebanju ter gu-ganju na vseh predmetih, na katere se pač more obesiti otrok. Tej želji naj vzgojitelj ugodi, kajti s tem pomaga normalnemu razvoju pravilne drže in rasti hrbtenice in prsnega koša mladega telesa. Vesa je prav tako dobro sredstvo za mehčanje ramenskega sklepa, nudi pa tudi najboljšo priliko, da pri-
nih, ko izživljajo svojo umetniško nrav. O vrednosti vaj na orodju so tudi mnogo pisali različni fiziologi, ki so poudarjali močan fiziološki učinek teh vaj.
Slabe slrani
Prisluhnimo sedaj še onim, ki večkrat navajajo slabe strani:
1.	Veliki duševni napori pri v a denju težkih kombinacij in sploh težko uvežbavanje vaj na orodju,
2.	škodljivost poedinih vaj, posebno če ne ustrezajo stopnji razvoja (čiste opore!),
3.	premalo zaposlijo nožne mišice,
4.	težnja po akrobacijah,
5 veliki stroški za nabavo orodja,
G. telovadci se prepočasi menjavajo (eden telovadi, drugi nezaposleni stoje).
K tem točkam odgovarjam takole:
Težkoče, ki jih dokazujejo pri uvežbavanju vaj na orodju niso večjp od onih, na katere naletimo v raznih drugih panogah telesne vadbe (telesna prefinjenost v lahki atletiki, tehnika smučanja itd.) Vse je odvisno od vaditelja in od njegove metode Nekaj pa drži. Vaje na orodju v stari obliki niso prikladne za deco. Potrebno jih je poenostaviti. Do najnovejšega časa smo razumeli pod vajami na orodju le neko umetno vadenje na drogu, bradlji, krogih in konju v predpisani drži. V novejšem času, posebno v učnih načrtih srednjih in osnovnih šol, nam pa služijo ta orodja kot prepreke, ki naj se obvladajo na različne načine: s pod-vlačenjem, prehajanjem, s preskoki, s plazenjem, vzpenjanjem itd. Pri tem ni poudarek na lepi drži, ampak je cilj teh vaj, kako priti najlažje preko nastavljenega orodja. Kot orodje nam lahko služi tudi prepreka v naravi, kakor rov, grmovje, plot, živa ograja, zid in drevo. Orodje v telovadnicah in po telovadiščih samo zamenjuje naravne prepreke. Prehod od priročne odbočke ali zanoške na konju do stilizirane ni dolg. Na drogu bodo učenci sami prišli na to, da se do seda na drogu pride z naoporom iz zavese v podkolenu, a nato se še druga noga prenese (premah od n ožn o z desno) v sed. Ta način je čisto priroden, saj se prav tako pionirčki vzpenjajo na drevesno vejo.
Pri vajah na orodju ni važno, da se učenci.nauče čim več kompliciranih vaj, ampak nam je cilj, dati jim pri tem vadenju moči, sposobnosti za delo in tako pridobivati in čuvati zdravje. Ne sme biti snov v središču vadbe, ampak
učenec. Orodje kot zapreke, moremo uporabiti v višjih razredih v obliki borbe ali štafetnih tekov.
Ugovor pod 2. je popolnoma upravičen. Pri deci se moramo na vsak način izogibati opor, a pri starejših vendarle vnašajmo od časa do časa mešane opore v naš vadbeni program, n. pr. preskoke, opiramo se lahko z rokami in nogami ali samo z rokami na orodje. Z odraslimi pa je že potrebno izvajati čisto oporo.
Pri pravilnem vadenju vaj na orodju razvijamo tudi noge. Skoki preko konja, koze, mize, švedske omare itd,, razvijajo tudi spodnje okončine, ker zahtevajo močan zalet, dober odriv in elastičen doskok. Vendarle .so lahkoatletske vaje, posebno teki, dobre izpopolnjevalne vaje za krepitev nog in srca.
Akrobatske vaje na orodju ne spadajo v šolo. Pouk naj bo enostaven, vsem pristopen. Nadarje-nejši telovadci se lahko izpopolnjujejo do vrhunske izvedbe v društveni telovadnici. Isto velja tudi za odrasle, za katere je že rečeno, da najnadarjenejši s prirojenimi sposobnostmi težijo tudi k težjim
oblikam vaj na orodju, kajti v to jih sili notranja vzpodbuda.
Tudi v drugih fizkulturnih panogah ni nabava orodja in opreme cenejša. Orodje (drog, bradljo, konja, kozo, mizo), če ga le čuvamo in redno popravljamo, nabavljamo samo enkrat. Oprema in orodje v drugih fizkulturnih panogah se hitro troši in mnogo stane. Vaje na orodju koristno vadijo tudi pripadniki in ljubitelji drugih pampe, posebno v zimskem času, ko se moramo zapreti — v naše nujno zlo.
Ugovor k 6. je pravilen. Pouk je treba urediti tako, da se telovadci hitro menjavajo in da je delo samo intenzivnejše, če že vse dbnavljamo, bomo tudi s časom zgradili več in lepše telovadnice in vanj e* postavili več orodja
Iz vsega navedenega je razvidno, da imajo vaje na orodju prednosti, katerih druge vaje nimajo, ali pa vsaj ne v toliki meri. V zvezi z drugimi vajami, s teki, meti in skoki, s plavanjem, smučanjem, z igrami itd. razvijajo človeka harmonično in mu dajejo vse tisto, kar danes od telesne vadbe zahtevamo. Pri deci in mladini se sploh izogibajmo vsega, kar škoduje, kar kvari mladi organizem in izpuščajmo vse nepotrebne vaje, ki nam jemljejo preveč časa.	.1. B.
★ ★ ★
Izhodišče gibanja
Izvor vsakega gibanja moramo iskati v središču telesa, to je v težišču. Koordinacija vsakega giba je izvedena valovito, tako da se širi gibanje od znotraj navzVen. To nalogo morajo izvršiti velike mišične skupine, ki obdajajo boke. Naloga teh je spraviti telo v gibanje. Začetek gibanja je narava uredila tako, da opravijo začetno in najtežje delo, ki naj spravi telo v gibanje, najmočnejše mišice. Najvažnejši vzvod, ki omogoča gibanje je ravno oni, ki ga tvorita trup in noga. Če opazujemo tek živali (n. pr. konja v galopu) vidimo, da je skakanje posledica hitre oddaljitve nog od trupa. Isto je pri človeku, le da je pri človeku noga tako ustvarjena, da je kot del vzvoda sama sestavljena iz dveh vzvodov, ki ju tvorita stegno in golen s stopalom. Gibanje je zaradi tega mnogo- kompliciranejše pa tudi mnogo prožnejše. Toda tudi pri človekovem gibanjp se sproži gibanje v središču telesa. Najprej se skrčijo mišice, ki spravijo v delovanje največji. vzvod -(noga — trup), potem pa se postopoma krčijo še vse ostale poštev prihajajoče mišice, vse do
.'■1-	1- •	— — — __1 1	1 _	— Z, 1 n » i ir #1 'l n /x
onih,
delo.
ki opravljajo najmanj važno
pa stopnjujejo manjše od centra dalje ležeče mišice, katerih naloga je, pospešiti začetno hitrost gibanja.
Čim večja je začetna moč cential-nega zagona na začetku gibanja tem učinkovitejši je razvoj pospeševalne akcije slabših mišičnih skupin. Na drugi strani pa slabo delovanje »zunanjih« mišic tudi vpliva na uspeh gibanja, ker se centralno delovanje zaradi izostanka pospešitve, razbije. Posebno često pride do tega, če so. slabi sklepi. Nepoznanje in neupoštevanje tega pravila ovira posebno ‘metalca krogle, da. ne more doseči rezultatov, ki bi odgovarjali njegovi moči. Pri tekačih pa ostane po navadi neizkoriščena n-rožilnost zadnjega akta pri izprožitvi, to je izprožitev stopala.
Stopnjevanje
Obenem s sredobežnm pospeškom mišičnega krčenja, se mora večati tudi moč živčnih dražljajev. Razlikovati pa moramo pri tem koordinacijo mišic in inervacijo (dražilno moč) živcev. Za prvo je potrebno duševno obvladanje telesa. Brez koordinacije gibanja si ne moremo zamisliti dobre tehnike. Inervacija pa določa po svoji moči (intenzivnosti) hitrost in s tem tudi energijo giba-Zaporednosl krčenja mišic nja. Čim slabša je inervacija, tem
.	počasnejši je potek gibanja. Čim eks-
Tehnično pravilen potek gibanja p],0ziwiejša je inervacija, tem blisko-:n ritem more zagotoviti samo ča- yjtejge je mišično delovanje. Od sovno in anatomsko pravilna zapo- sposobnosti stopnjevanja inervacije rednost krčenja mišic, ki poteka od je odvisna osebna vrlinska sposob-znotraj navzven. Kljub temu pa pri- nost.
de. pri gibanju do uporabe tudi naj- Krčevitost gibanja, ki jo navadno manjših mišic, in sicer zaradi pospe- opaz:mo posebno pri začetnikih, pa ška gibanja. Mišice ob kolku povzro- nastane zaradi tega, ker se mišice, čijo s svojim skrčenjem heko začet- ki še ne bi smele delovati, preh’tro no hitrost gibanja telesa. To hitrost inervirajo.
★ ★ ★
NI vsakdo sposoben za nogometnega sodnika
Dolžnost nogometnega sodnika ne položajih v. toliki meri, da se takoj obstoji samo v poznanju'prav i no- izreče pravična in pravilom nogo-gometne igre, ali morda še v nehate- metne igre ustrezajoča odločitev, rib praktičnih izkušnjah. Izredno ve- Sodnik zlasti ne sme podleči vpli-jiike važnosti je poleg tega,, da je vom igralcev in še manj vplivom gle-tudi telesno dorasel pravilno izvrše- dalcev, ki bi hoteli s svojim kričava ti svoj posel. Sodnik mora zato njem vplivati na njegovo odločitev, posvečati veliko pažnjc svojim te- Sodnik pa tudi ne sme biti ozko-lesnim sposobnostim, ker predstavlja srčen in se striktno držati napisa-njegova telesna zmogljivost osnovo n:h pravil, ampak mora vedno so-za dober pregled vsega, kar se do- Biti v skladu z duhom igre, pri če-gaja na igrišču. Predvsem mora biti mer mora zlasti, upoštevati njeno nogometni sodnik vsaj
UŽITKI TEKA NA SMUČEH
Enakomerno udarja kovaško kladivo po nakovalu. Staro vodno kolo ječi pod težo nabrane ledene skorje, tako da ogenj v peči kar ugašuje. Z bližnjega drevesa na nasprotnem bregu potoka se vsuje sneg, kot da hoče povedati, da je zunaj res zima, tista zima, o kateri vsak smučar, posebno pa še tekmovalec, sanja dolge poletne in jesenske mesece.
Dan sc že nagiba k-večeru, vendar delo v kovačnici še ni končano. Še nekajkrat se zavrti vodno kolo, zaškriplje meh, kladivo razbija vroče železo, da letijo iskre na vse strani in se odbijajo od starih lesenih sten. Izza bližnjega kozolca se - prikažejo tri črne, oznojene postave, hite s hitrimi, drsajočimi koraki mimo kovačnice. Vsak se za trenutek ozre za njimi, potem pa odvihrajo, kot bi jih nesel veter. To so tekači iz sosednje vasi. Sedaj ne vzdržiš več; kolo se sunkoma ustavi, ogenj ugasne, kovačnica je že zaprta. Smučke so hitro pripravljene. V največji naglici poiščeš še tekmovalno obleko. , Še bežen pogled na uro in že si na snegu. Rotafela dobro drži, maža sicer ne prime najboljše, pa za trening bo že šlo. Že tečeš po ozkem kolovozu, na eni strani strm breg, na drugi šumeči potok. Korak postaja daljši, prožnejši, odrivi s palicami vedno močnejši. Tečeš pod skakalnico, ki je lepo zasnežena in še nedotaknjena. Zdi se ti. da slišiš pritajen klic: pridi sem, zakaj drviš dalje. V bližnji vasi na bregu je vse živo mladine, ki se uri v smuku. Že od daleč vpijejo, kje in kdaj je tekel France & svojimi. Nekaj najbolj vnetih se podi nekaj časa za tabo, počasi pa drug za drugim zaostanejo. Smučina pelje navzgor, pot že lije po čelu, prsi se širijo. Sedaj pride najtežji del proge, vzpon po gosto zaraščenem, temnem gozdu. Misli skušaš obrniti drugam, da bi tako malo pozabil na napor. Od časa do časa se odpre bežen razgled v dolino, ki je vedno globlje in globlje ter se. odeva v večerni somrak. Vse je tiho in samo sveža smučina pred tabo je dokaz, da je tod že nekdo tekel, Tečeš mimo osamljene gorske kmetije, kjer te obsujejo z vprašanji od kod in kam. ti pa jim odgovoriš v naglici nekaj besed in tečeš naprej. Vzpon je končno premagan in že drsiš v lahnem smuku proti dolini. Srnjak s svojo družico te nekaj časa opazuje, kot bi te hotel vprašati. kdo in od kod si, da se upaš kaliti v tem času gozdni mir. Nato pa se v lepih in elegantnih skokih požene čez bližnji grič. Čez nekaj časa, srečaš kmeta, ki gre težko obložen iz mlina. To je znamenje, da se bližaš vasi. France je s svojimi že odpel smuči lin se skril. Od strani gleda skozi okno, gleda na uro in primerja čas vožnje. Še nekaj dolgih korakov in že si na domačem dvorišču. V sobo stopiš razgret in zasopel kot parni kotel. Zadovoljen si, ko ob pogledu na uro ugotoviš, da si tekel eno minuto hitreje kot zadnjič. Ko zveš, koliko časa je že, odkar je tekel, mimo France, hitro izračunaš njegov čas in ugotoviš — smo že skupaj. Na nedeljskih tekmah se bomo pa pošteiVQ udarili. Skoraj sam sebi ne moreš verjeti, da je mogoče v eni pičli uri preteči okrog hriba in pri tem še doživeti toliko lepih doživljajev.
Jerman J
lov. Janez Malnarič lepo izvaja cel obrat v predklonu
enako vztrajen tekač
kot so nogometaši. Če hoče sodnik v vsakem primeru razsoditi pravilno, mora biti č’"m bližje žogi in dogodkom, ki se odigravajo okoli nje. Sodnik ne sme misliti, da je izpolnil svojo dolžnost in sodil tekmo morda celo dobro, če se leno sprehaja po igrišču.
Tekanje, ki ga mora opraviti dolžnosti se zavedajoči sodnik na tekmi, zahteva od njega vestne vadbe, predvsem vztrajnostnega teka. Šele ko bo svoje telo utrdil, jfai s telovadbo napravil sposobnega za vse mogoče kretnje, nenadne sprinte in podobno, bo telesno sposoben za vodstvo tekem.
V drugi vrsti je potrebno, da je sodnik za tekmo, posebno za tako, za katero ve, da je odločilnega pomena -za eno ali drugo moštvo tudi
duševno pripravljen,
ker bo le v tem primeru lahko obdržal od začetka do konca mirno kri. Kajti ni ravno igrača, biti hladnokrven v kočljivih in razburljivih
važnost in splošno zadržanje igralcev. Sodnik mora biti s svojimi hitrimi odločitvami tako prepričljiv, da nihče ne more o pravičnosti odločitve niti pomisliti. Čim je sodnik nekaj trenutkov premišljeval, kako bi se odločil v danem primeru, je že zapadel nevarnosti, da bo odločitev izrekel pod sugestijo izven igrišča, s čemer je izgubil oblast nad igro. Naj bo okrog igrišča še tak vik in krik in še toliko prigovarjanja njegovih odločitev, sodnik se na vse to ne sme ozirati, ampak mora voditi tekmo naprej, kot da ne sliši in ne vidi, razen igralcev, nič drugega.
Gotovo je, da tega ne zmore vsak. Zato je najbolje, da se odločijo za nogometne sodnike samo ljudje močnega in o d 1 o č n e g a ‘ z n a č„a -ja, ki sc ne dajo vplivati od kogar koli, ki znajo samostojno gledati, hitro sklepati in še hitreje odločati — poleg vseh telesnih vrlin, ki so potrebne dovršenemu nogometnemu sodniku.
Kros konlrl v Dravogradu x
Tudi dravograjska mladina se je odzvala klicu vseh fizkulturnikov naše domovine ter sc udeležila v tesnem sodelovanju s pripadniki JA množičnega tekmovanja v kros kon-triju.
S ponosnim poletom je mladina dokazala, da se zaveda svojih nalog, katere so ji dane v obmejnem kraju. Žalostno je le dejstvo, da je še vedno mnogo mladincev in mladink, ki stojijo ob strani samo kot opazovalci. Naša naloga je tudi te uvrstiti med naše vrste.
Teka sc je udeležilo 105 tekmovalcev in tekmovalk, ki so dosegli naslednje rezultate:
Deca, moška 600 m: 1. Gologranc Alojz 2.38, 2. • Suši Jakob 2.40, 3. Škorjanc Jakob 2.51.
Deca, ženska 400 m: 1. Gologranc Marta 1.43, 2. Slemeni k Marica 1.47, 3. Kompan Lizika 1.54
Naraščajnice 600 m:	1. Nabergoj
Dušica 2.31, 2. Gologranc Štefka 2.40, 3. Pirtovšek Tinka 2.55.
Naraščajniki 1000 m: 1. Nabergoj Danilo 4.02, 2. Poberžnik Rajko 4-59, 3. Čas Franc 5.15.
Članice 800 m:	1. Krcbl Marica
3.59, 2. Goršek Danica 4.12, 3. Ko-nečnik Tončka 4.40.
Člani 2000 m:	1. Sabo Ladislav
8.16, 2. Kovač Franc 8.321 3. Sirnik Ivan 8.52.
POSLUŠAJTE vsaR ponedeljeR ob 13'30 oddajo ljubijansRega radia o fizRuUuri!
Glavni državni stadion
V »Sovjetskem športu« opisuje" A. Svetov posebnosti in značilnosti največjega športnega stadiona v ZSSR, io je stadiona Dinama v Moskvi. Zaradi zanimivosti priobčujemo nekaj podrobnosti.
Stadion Dinamo imenujejo glavni državni stadion. Ta stadion lahko primerjamo z znamenitima, po vsem svetu znanim; stadionoma v \Vimbledonu pr. Londonu in z ncw-yorškim Yan-kec stadionom. Brezkončne vrste .tribun, ki so napolnjene z gledalci in njegova ogromnost morajo navdušiti. Koliko načrtov, izkušenj in natančnih računov je obilo treba, da je nastala
ta krasna zgradba. Vendar ni v tem stadionu vse pripravljeno samo za gledanje, ampak so sc upoštevale tudi potrebe za prenos vesti. Ves stadion je opremljen z moderno radijsko aparaturo, tako da gledalci točno slišijo vsako besedo napovedovalca. Na severni tribuni je steklena hišica, podobna kapitanskemu mostu na ladjah. V njej je, kadar so tekme, radijski poročevalec, ki oddaja poročila za vso državo.
Stadion Dinamo lahko sprejme do 90.000 gledalcev’ toda največkrat sc zgodi, da mora tudi desetkrat toliko ljudi, ki bi radi gledali tekme, ostati zunaj,
Institut za flzkulturo
»Oganjok«, znana sovjetska ilustrirana revija, je pred kratkim prinesla izpod peresa M. Martinova zanimive spomine, ki se nanašajo na dolo znamenitega državnega centralnega instituta za fizkulturo z imenom Stalina.
V članku se avtor najprej spominja, kako je v predzadnjem vojnem letu tik za fronto prisostvoval filmski predstavi, kjer je gledalce — rdečearmejce — očaral pogled na predvojno fizkulturno parado na Rdečem trgu v Moskvi. Majhen ekran je bil razpet med smrekami, borci pa so posedli po tleh, po vo-zeh, topovih in lafetah. Film je tako zelo prevzel vse gledalce. ■ da niso mogli odtrgati oči od prekrasnih slik s parade. Šele povelje jih je zdramilo, ko je ropot motorjev oznanil prelet sovražnih letal. Niso pa borci šli daleč. Ostali so na svojih mestih, le megla je zakrila prizorišče in gle-
Kmalu pa se je ekran spet zasvetil in oči borcev so znova zastrmele na množice živahnih fizkulturnikov. Nihče ni več mislil na vojno, ne na ropot tankov, ki so brleli mimo njih v borbo, ne na grmeče topove iz.bližnjih postojank.
Na ta prizor se je domislil avtor, ko je bil lani 12. avgusta na fizkul-tumi paradi v Moskvi. Ta parada je resnično pomenila povratek iz vojne v mir. Mimo so korakali zastopniki
številke, ni zmanjšalo, nego še povečalo.
S.edaj pa gledamo gojence Instituta na Rdečem trgu že po končani vojni. Institut se je vrnil k svojemu osnovnemu delu — k vzgajanju učiteljev fizkulture.
V velikem poslopju, zgrajenem po načrtu znamenitega sovjetskega arhitekta, je že od osmih zjutraj vse na delu- V vsaki sobi, kamor pogledaš, študenti ali poslušajo predavanja, ali pa so zaposleni s praktičnim delom. V številnih dvoranah Instituta pa se vrše praktična dela.
Vodilni predmet je gimnastika. Tu vidite vaje na orodju, vaje z medicinsko žogo, na švedskih lestvah itd.
Taki uspehi so v upravičen ponos ustanove, ki nosi ime velike- datke, ki jih bo ekspedicija zbrala ga voditelja, zaključuje M. Martinov v gorskem predelu »Vrha zmage«, je svoje spomine.	F. K. ; treba polagati veliko važnost.
Sovjetske žene v flzkulturi
ker ni zanje v stadionu več prostora. Leta 1937. je telegrafsko naročilo vstopnice v upravi več kot dva milijona ljudi iz Leningrada, Markova, Tule, Kijeva in Ivanova. Kompozitor D mit rij Šostakovič pa je na neko tekmo priletel iz Leningrada celo z letalom. •
V	dneh, ko se odigravajo na stadionu važne nogometne tekme, se zelo- težko dobijo vstopnice. Dolge vrste tramvajev, trolejbusov in avtomobilov hite z vseh strani proti stadionu. Veliko število miličnikov na konjih, in stotine rediteljev s težavo urejajo desettisoče gledalcev. Zgodovina stadiona pozna celo primer, da je nek strasten gledalec skočil ,s padalom z aeroiplana in srečno pristal na igrišču, da je lahko gledal tekmo. To je bil gotovo naj.strast-nejši gledalec na .svetu in ne smemo se čuditi, da ga je uprava stadiona gostoljubno spre jela.
V	teku 17 let, odkar stoji stadion, je bilo v njem nad 16 milijonov gledalcev.
Naprave stadiona omogočajo vadbo v sedemnajstih panogah. Na vseh igriščih in v vseh dvoranah stadiona pa lahko oh istem času vadi okrog dva tisoč fizkulturnikov.
VRH ZMAGE
Topografi turkestanskega vojnega okrožja so odkrili nov gorski vrh v gorskem vencu Kok Šal Tau v Bred -njem Tjensanu. Navedeni gorski vrh je visok 7.440 m, torej najvišja točka v Tjensanu. Člani ekspedicije so imenovali ta vrh »Vrh zmage«, v čast zmagovitih pohodov Rdeče armade nad fašističnimi napadalci. Akademik Gor j e v, direktor geografskega instituta Akademije znanosti v Z'SSR je izjavil, da privlačuje, zlasti znanstvenike, pokrajina Tjensana, ki jo po svoji veličini, po svojih vrhovih in ledenikih prištevajo med najvišja gorska področja na zemeljski obli. Ta gorski masiv je še dokaj neznan ter bodo imeli planinci in znanstve niki tukaj nove možnosti za reševanje novih problemov. Na vse po-
1 . i 1	1 - *	_ rti r O rt J * v-e« m rt r» Irt II 1 II
Po končani zmagoviti vojni proti fašističnemu osvajalcu, so se n ti vseh fizkulturnih prireditvah posebno izkazali gojenci Stalinovega fizkulturncga instituta, med katerimi je tudi veliko število žena. Posebno so se odlikovale Zina Podolska, Lena
vseh zveznih republik in d mi te v, Tokareva, Gallna Labazova in
kovnjaki je tudi mnogo žena, ki so stale tako v fizkulturi kot v borbi ramo oh rami s svojimi tovariši. Takoj po končani vojni, 'so začele vežbati v raznih fizkulturnih panogah, prirejale so tekmovanja in postavljale nove rekorde. '
_	_____ ________ Posebno so se izkazale v lahki
na koncu pa gojenci državnega cen- j druge.	_	. atletiki, kjer so v metanju diska,
tralnega instituta za fizkulturo. Po- V decembru 1945 je minilo ( Rr<>gle in kopja dosegle naj 1> > 1 j -gosto je avtor že gledal to tradicio- pet in dvajset let, odkar je Lenin ; -c rCzUIt£ite na svetu. Da pa ni nal-no fizkulturno prireditev in vselej je še posebno zanimanje gledalcev vzbudil nastop študentov tega Instituta. Tako tudi na tej prvi povojni paradi. Po štiriletni vojni so gojenci znova prišli na Rdeči trg strumni, zdravi in mladi.
Prve dni vojne je dve tretjini učiteljev in študentov odšlo prostovoljno *na fronto. Eni v določena poveljstva, drugi v partizanske odrede.
Kmalu se je mnogo slišalo o njihovem junaštvu. Pisma, ki. so jih ti borci pošiljali s fronte, so bila polna junaških dejanj študentov in učiteljev instituta. Vsi so se zavedali, da jim. je ravno ta šola ojeklenela živce in mišice, kakor so s fronte pisali tankisti.
Vojna je pokazala, da je Institut za fizkulturo z imenom Stalina, pripravljal dobre kadre zdravih in zmogljivih borcev. Mnogi gojenci so se odlikovali, en učitelj in trije gojenci so postali heroj1 Sovjetske zveze.
V teku vojne pa je Institut za fizkulturo izvežbal 7000 inštruktorjev v smučanju in naučil smučati
124.000	borcev. V tem času se je
86.000	vojakov in častnikov izšolalo za borbo iz bližine, v metanju granat pa 43.000. Plavati se je naučilo nad 5000 vojakov RA. Razen tega je Institut vežbal rdečearmejce v vt>jno - borbeni telovadbi in v lahki atletiki. Institut je usposabljal za delo ranjene vojake in častnike. Obenem pa se je nadaljevalo normalno delo v Institutu.
Znanstveno raziskovalno delo Instituta se, kakor kažejo navedene
podpisal dekret Sveta ljudskih ma Sovjetska zveza samo nekaj komisarjev o Državnem mstitu- ovrstnih tekmovalk, je naj-tu za fizkulturo, Lekom 25 tet b d(>kaz Mevilo en miUjoil svojega delovanja, je Institut »en-a> ki se bavijo s fizkulturo.
sol«) (kv a liti ci ran i h strdkovnja-1 Zaradi tega je sovjetska žena kov, ki so v svojih tečajih izuči- zdrava delavka, zdrava tovanši-li 30.000 ljudi. Med temi stro- ca in zdrava mati.
Moskva fe premagala Leningrad v plavanju
Dimitrijev (M.)
V Leningradu so se pomerili najboljši plavalci iz Moskve in Leningrada v dvoboju, v katerem so plavalci iz prestolnice pokazali veliko premoč in gladko zmagali. .Uspehi tekmovanja so trli:
Moški:
100 m prosto: Pustjakov (Moskva) 1:02.2, Ušakov (M.) 1:02.9;
200 m prosto: A. Libel (M.) 2:18.2;
400 m prosto: A. Libel (M.) 5:10.4;
100 m prsno: Meškov (M) 1:10,8, Bojčenko (M.) 1:11.2, Prostjakov;
200 m prsno: Meškov (M.) 2:43 6:
100 m hrbtno: Krjukov in N. Borisov (oba M.) 1:14.2;
200 m hrbtno; Krjukov in Botisov
ICO m bočno: I 1:11.2. • ,
Skoki z deske", šostak (I.) .122 točk, Žigalov (M.) HO točk.
Ženske:
100 m prosto: Alješina (L.) 1:12.7;
200 m prosto: Alješina (L.) 2:45.9;
400 m prosto: Vasiljeva (Moskva) 6:05.2:
100 m prsno: Poligalova (L.) 1:21,1;
200 m prsno: Poligalova (L.) 3:10.4;
100 m hrbtno: Maligina (L.) 1:23.4, Makarova (M.)	1:24 2, Kočetkova
(M) 1:24.2;
200 m hrbtno: Makarova 2:58.8;
100 m bočno:	Trapeznikova (L.)
1:24.5.
Skoki z deske: 1. Blokma 85 točk.
2:42 6. Malo čudno, da sta v dveh j V vaterpolo tekmi so zmagali disciplinah dva plavalca dosegla isti j igralci iz Moskve z visokim rezulta-čas.	tom 11:3 (4:1).
Dva svetova -
Oglasili smo se pri tov. Furlanu Silvu, podpredsed. glavnega odbora FZS, saj smo vedeli, da je živa priča borbe slovenskega proletariata za svojo fizkulturo v času. stare Jugoslavije, da pa je on tudi sam doživljal razvoj sovjetske fizkulture in čase protifašistične borbe v Španiji in Franciji. Kljub temu, da so ves čas našega razgovora prihajali k njemu tovariši iz vse Slovenije na razpravo zaradi prvomajskih proslav, smo le dobili odgovore na vsa vprašanja.
Kako si se začel udejstvovati v stari Jugoslaviji v fizkulturi in kaj si vse doživel?
1923. leta šem prišel kot mlad fant k Zvezi komunistične mladine Jugoslavije, ki je bila tedaj že samo pol legalna, z zakonom zabranjena orga-nzacija. Zato je poiskala vseh mogočih oblik za svoje udejstvovanje bodisi kulturnih (kot delavski oder), pa tudi razne fizkulturnc krožke. Udejstvoval sem sc v krožku za rokoborbo, ki je delal v okrilju delavskega društva Vesna in katerega je strokovno vodil tov. Šotler, ki je padel v partizanih. Ker nismo imeli dvoran, smo Se morali neprestano seliti iz ene najete šolske dvorane v drugo; iz Šiške na Prule, na Ledino in na Vič. Naše fizkulturno delo smo ozko povezali z organizator-nim in politično vzgojnim delom: imeli smo branje ilegalnih časopisov, dogovore o akcijah itd. Policija je -zaslutila, zakaj gre im -so zato vedno prisostvovali našim vežbam policisti in detektivi, včasih celo po več.
Organizator vsega fizkultumega življenja med delavstvom je bil tov. Vulč, ki je bil v mladih letih Sokol in dobro vol j ec na Solunski fronti, potem pa, ko je spoznal krivice stare Jugoslavije, stopil v vrste borbenega proletariata, postal član KP in kasneje tudi član Centralnega ko-miteta KPJ. Bil je prijet od reakcionarnih' oblastnikov, mučen v Glav-njači, koder so mu polomili ude. Potem, ko se je na zaslišanju junaško zadržal in mučeniško umrl, so njegovo izmučeno truplo vrgli v Donavo.
Vsi mladeniči, ki smo sodelovali v fizkulturi delavskih društev smo tudi aktivno ščitili vse delavske prireditve, demonstracije, shode in veselice pred napadi jugoslovanske fašistične organizacije Orjune. Mi smo vedno prestregli naipade posebne čete Orjune, ki je oborožena z revolverji, boksarji in pendreki v letih 1923. in 1924. napadala delavstvo ob priliki njegovih manifestacij.
Vsi člani Vesne, ki je bila ena najbolje organiziranih nekdanjih organizacij borbenega proletariata, so bili neprestano preganjani po reakcionarnih oblastnikih stare Jugoslavije. Vesna je dobivala že vedno večji obseg, delali smo za združitev matičnega društva v Ljubljani, ki je imelo sedež v Že-domu z Vesno iz Zagorja. Toda oblastva so Vesno leta 1924. razpustila, njene člane pa pozaprla, aretirala itd.
Vemo, da si se moral umakniti pred reakcionarji iz Jugoslavije v SSSR. Kaj si doživel tam, posebej kar se fizkulture tiče, zanimivega?
Pripovedoval bi o tehnično strokovni smeri in organizaciji sovjetske fizkulture drugič. Sedaj pa le glavne stvari. Ko sem prišel v Rusijo je fizkultura bila ravno in e kako v povojih. Leta 1930. so tako država kot zlasti dve množični organizaciji — Komsomol in sindikati — začeli jz vso močjo buditi fizkulturno delo. Kot ena vzpodbud je bilo — i16 podoben način kot pri nas sedaj — že okrog leta 1930. v Sovjetski zvezi vpeljano tekmovanje za fizkulturno značko. Ker sem še zelo mlad prišel v Sovjetsko zvezo, sem bil član Komsomola in sem bil obenem med prvo skupino sovjetskih fizkulturnikov, ki so se začeli pripravljati za osvojitev značke GTO. Še živo mi je v spominu dan. ko se nas je v Moskvi zbralo 6000 mladih fizkulturnikov iz vse Sovjetske zveze, ki smo prvi skupno osvojili značko. Prikorakali smo na veliki stadion moskovskega Dinama prepevajoč sovjetsko pesem »V boj gremo za sovjetsko oblast«. Tej‘prvi izročitvi značke so prisostvovali maršali Vorošilov in Budjcmi in vojaški atašeji vseh drugih držav. Fizkultura — da na kratko rečem — je v nekaj letih v 'Sovjetski zvezi dobila ogromnega j-az-maha. N-česar skoro ni bilo videti, ko sem prišel tja, toda ni trajalo dolgo in že si je vsaka ulica, vsaka vas uredila svoje fizkulturno igrišče, ki so bila zlasti ob večerih prepolna mladine pa tudi starejše, ki so to mladino z veseljem in z odobravanjem opazovali. Leta 1930. sem kot vodja kolone fizkultunrkov iz Bau-
iivd 1. snaf - parnik Mia - jttaztiik fiakuAtuee!
-	dve fizkulturi
manskega rajona (Moskva) sodeloval v veliki »Paradi mladosti«, ki se jo je na prvi »Praznik mladosti« v oktobru mesecu udeležilo že* prvikrat v sami Moskvi 800.000 sovjetskih fizkulturnikov
Udejstvoval sem se tudi v nogometni komandi, ki so jo imenovali internacionalna, ker so v tem nogometnem moštvu sodelovali sami emi-grantje iz inozemstva. Naše moštvo je bilo sestavljeno iz 1 Bolgara, ki je bil vratar, Avstrijec in jaz sva bila branilca, center je bil Grk, do-čim so druga mesta zasedali fantje različnih narodnosti: Judje, Poljdki, Nemci, Makedonci, Finci itd. Igrali smo mnogo tekem zlasti z vojaško, akademijo imena Franze, ki je imela odlično moštvo, vendar smo dosegli vedno časten rezultat 1:2, 2:2 ali slično.
V poletju, kjer sem delal, sem bil tudi kapetan smučarske komande (skupina za patrolni tek — 10 mož). Tudi ta komanda je bila Internacionalna in mnogokrat zmagovita, saj so bili njeni člani večinoma severnjaki: Finci. Švedi, ki jim na »lužah« (smučeh) nobeden ni bili kos.
Z vsemi temi tovariši smo se tudi udeleževali skupaj vseh sovjetskih fizkulturnih proslav in prireditev —• Praznika mladosti itd. Fizkulturniki so tudi stalno sodelovali pri manifestacijah drugih množičnih -organizacij kot na proslavah 1. maja, na Dan aviacije, Dan mladin^ itd.
-	Za zaključek nam moraš povedati še, kako si prebil zadnja leta?
Prišli so pač taki časi, da se z mirnodobsko fizkulturo ni bilo mogoče pečati. Ko se je začela v Španiji, protifašistična borba sem tja odšel leta 1937. tudi jaz. Nato je ves čas potekal le v protifašstični borbi.
Kot smo še zvedeli, je bil tovariš Furlan v toku španske vojne poroč-nik-tankist in se je v Španiji boril prav do zadnjega dne v internacionalni brigadi. Tam je bil nagrajen z ordenom španske republike za hrabrost in sovjetskim odlikovanjem »Rdeče zastave«. Videli smo tudi od španske republikanske vlade njemu izdani dekret o odlikovanju. V Franciji je bil v taborišču za španske borce, od koder je pobegnil 1. 1944. ter odšel takoj v »maqui« (partizane). Bil je član španske partizanske brigade, ki se je borila v Franciji »Guerrillicros Espagnoles«, kjer je služil kot 'komandir čete. V Franciji so ga nagradili z medaljo odpora, armijskim križem in medaljo ranjenca, ker je bil v avgustu 1944 težko ranjen od rafala Šarca tako, da je moral prebiti 14 mesecev v bolnici in je prišel kot 95% invalid nazaj v domovino.
★
UŠAKOV IN MEŠKOV BOSTA PLAVALA V PARIZU
»Humanite«, . glasilo Komunistične partije Francije, prireja vsako poletje v Parizu velike plavalne tekme, na katere sta letos povabljena tudi sovjetska plavalca Ušakov in Meškov. Njun dvoboj z najboljšim francoskim plavalcem Janyjem, je že danes predmet zanimanja vseh športnikov sveta.
IGRALCI DINAMA IZ MOSKVE
trenirajo poleg še nekaterih najboljših moštev v nekem letovišču na Kavkazu, kjer bodo ostali do 1. maja. V poletnih mesecih bo po poročilih iz ClSR, gostoval v Sovjetski zvezi finalist Angleškega pokalnega tekmovanja »Charlton«, ki bo pred tem gostoval v Južni Afriki.
KRONIKA
V. armada je ekipni prvak JA v kros kontriju
V nedeljo. 14 t. m., je bilo v Beo-§r;*du nad vse uspelo tekmovanje Zil prvenstvo JA v kros kontriju, 11 il katerem je tekmovala tudi reprezentanca IV. armade.
Tekmovanje je pokazalo, da se 'izkultura z dneva v dan bolj in bolj razširja in postaja priljublje-11 a med borci naše Jugoslovanske grmade. To potrjuje veliko navdušenje, ki je vladalo med tekmovalci in še večje požrtvovanje, ki je Prišlo do izraza med tekom. Uspeh tekme je bil neizvesten vse do cilja, kajti borbenost tekačev je bi-ja tolikšna, da se ni dalo sklepati, kdo bo v finišu vztrajnejši. V začetku je izgledalo, da se bo odločila borba za prvo mesto med IV.
se izkazali za najboljše tekači V., aramde. Vsega skupaj je tekmovalo čez 130 tekačev, od katerih bodo najboljši določeni v reprezentanco JA za državno prvenstvo v kros kontriju v Zagrebu.
Rezultati tekmovanja so bili:
Poe (linči:	1. Stefanovič (Parti-
zan) 19:49, ‘2. Ceraj (11. armada) 20:47, 3. dr. Rem (P.artizan) 20:47, 4. Pavlovič (X-. armada) 21:05, 5. Takač (III. armada) 21:17, 0. Magušar (VI. armada) itd.
Moštvo: 1. V. armada 581 točk. 2. IV. armada 558 točk. 3. KNOJ 530, 4. Letalci 460, 5. UL armada 459, 6 II. armada 380, 7. I. armada 281, 8. Vi. armada 274. 9. I.
armado in reprezentanco KNOJ-a. j Tankovska armada 259, 10. Morna-Toda na splošno presenečenje, so j rica 217.
Pismo iz Zagreba
Pregled športnih dogodkov v Zagrebu
DAVISOV POKAL
Reprezentanca IV. armade pri pozdravu generallajtnanta tov. Aroviča
VIII. kolo nogomelnega prvenstva ljubljanskega okrožja
Edinost : Krim 1:4 (O : 2) kljub temu nuditi malo več nego
povprečen nogomet- Tud; ni bilo pravilno, da so si od nasprotnika pustili vsiliti visoko igro, kateri niso bili popolnoma dorasli. Ako želijo uspehov, bodo morali igrati po nekem sistemu, saj ni smoter nogometa golo nabijanje žoge.
Tekmo je sodil objektivno tovariš Gvardjančič.
V predtekmi, so naraščajniki Borca porazili naraščajnike Krima z 1:0 (0:0).
Na velikonočno nedeljo je bila zaradi gostovanja Železničarja v Mariboru, samo tekma med Krimom in Edinostjo ter 1 tekma madinskega prvenstva.
Vsi, ki so pričakovali, da bo nedeljski rezultat dvoštevilčen, so se močno ušteli. Edinost je nudila močan odpor in je bila precejšen del prvega polčasa popolnoma enkovred-na Krimu, le opažati je, da napadalna vrsta ni odločna pred vrati in ne zna dobro streljati. Če bi imel; v svojih vrstah vsaj enega dobrega strelca, bi bil rezultat zanje mnogo ugodnejši.
Krim se šc vedno ni znašel. Nikakor ni zadostno opravičilo, da so v prvih minutah prvega polčasa izgubili srednjega krilca, morali bi
Vrstni red v tekmi jc sledeč:		tabeli		po	nedeljski	
Železničar	6	5	1	0	36:10	11
Krim	6	4	0	2	24:10	8
Borec	6	2	1	3	14:13	5
Svoboda	4	1	2	1	7:7	4
Edinost	6	0	0	6	4:46	0
Telovadna akademija v Novem mestu
\ okviru fizkulturnega tedna je ' vanju godbe strumno izvajala vaje
bila dne 7. aprila v Novem mestu telovadna akademija, ki so jo priredili dijaki z gimnazije.
Čeprav je bilo na razpolago zelo tnalo časa, sc je piladina dobro pripravila za nastop. Pripravljala Pa se je resno že zato, ker je bila to v Novem mestu prva akademija Po osvobojcnju. Nastop se je pričel ob 20. uri v fizkulturnem domu,. Za uvod je govornik podal splošne smernice današnje fizkul-ture in še posebno poudaril, da moramo v fizkulturo pritegniti velike množice mladine. Da pa se razširi fizkulturni pokret tudi na deželo, bodo akademijo prikazovali tudi po vaseh.
Nastop je otvorila deca, ki je ponazarjala vlak, ki pelje iz Ljubljane j Trst. Nato je nastopilo 6 naraščajnikov, ki so pokazali vaje, m so posebno primerne za lepo dnžo telesa. Sledile so naraščajni-ki so ob zvokih godbe izvajale Preskoke in razne gibe na gredi.
večkrat je bilo videti na aka-Uemijah razne vaje na gredi, toda so bile nekaj čisto posebnega, r. .c„et.rti točki sta nastopila dva na-■iscajnika, ki sta izvajala talno te-vadbo, za kar sta bila od občin-Ujej1 nagfajena z burnim ploska-
j-f*.0 odmoru je najprej nek nara-,aJnik deklamiral odlomek pove-0 tekaču Yrjou, kar je bil pri-hov^n nvod za razglasitev nune
Tudi igralci rokometa so se začeli prebujati. V brzoturnirju 18. marca je sodelovalo 5 društev. Igralo se je 2X15 min. na izpadanje. V finalni borbi sta se srečal) moštvi Dinama ter Slobode. V lepi igri se, je Dinamo izkazal kot najboljši nasprotnik ter zmagal s 3:1. Že 31. marca so igralci rokometa začeli s svojim tekmovanjem za prvenstvo Zagreba in sicer po liginem sistemu. Sodeluje 6 društev: Dinamo, Sloboda. Mladost, Lokomotiva, 'Slavija in Akademičar. V prvem kolu je Sloboda z visokim izidom 11:2 porazila Slavijo. Igralci Lokomotive so vse presenetili z zmago 10:0 nad Akademičar jem. Odlično igro je predvedel Dinamo, ki je z 9:3 premagal dobro moštvo Mladosti.
Namizni tenis
"Prvenstvo Hrvatske v namiznem tenisu je bila ponovitev nrvenstva Zagreba. Ž. Dolinar, Horvat. Uzori-nac in Vinek so se tudi to pot sestali v četrt finalu. Ž. Dolinar si je priboril naslov prvaka Hrvatske brez velikih težav, saj je vse svoje nasprotnike gladko porazil. Defenzivni Horvat je zasluženo zasedel drugo mesto. Med mladinci je odlični Uzorinac prvi, siedi mu Čuklič. Pečnikova je v odsotnosti Žabčieeve zasluženo postala prvakinja Hrvatske. Andresova je presenetila z dobri) igro. Ž. Dolinar in Kosi sta porazila vse svoje nasprotnike, ne da bi izgubila eno samo igro in nad-močno zasedla prvo mesto. Med največjimi presenečenji prvenstva je prvo mesto pri mladincih, katero je dosegel par Čuklič-—V. Krasič. katerima je uspelo poraziti nevarna nasprotnika Uzorinca in Vineka. Ure-kova in Kononekova sta postale hrvatske prvakinje v ženskih parih brez velikega truda. V igri mešanih parov sta bila zelo dobra Uzorinac in Pečnikova, ki sta v hudi konkurenci zasedla prvo mesto. Prvak moštev Hrvatske v moškem tekmovanju je postal Akademičar v postavi Ž. Dolinar, Kosi in Horvat. Mladinski prvak je moštvo Mladosti v postavi Uzorinac in Vinek. Ženski prvak Hrvatske je moštvo Mladosti v postavi Pečnikova in Kononcnkova. Na prvenstvu Jugoslavije v Novem Sadu, so bili zagrebški igralci namiznega tenisa nestalne sreče. Ž. Dolinar je v hudi konkurenci zasedel II. mesto. Uzorinac je dokazal, da je trenutno najboljši mladinski igralec v Jugoslaviji. Mladinec Vinek je dosegel drugo mesto. Moški par Ž. Dolinar in Kosi sta v finalni borbi podlegla bratom Harangozo
Kros konfrl
Tekmovanja v kros kontriju so bila v mesecu marcu precej pogosta. V pripravah za »Pomladanski kros«, so zagrebška fizkulturna društva priredila številna uspešna tekmovanja. Med najbolj uspešnimi so bili jeros igralcev rokometa (zmagovalec Ceraj od Lokomotive), tek ED Slavije (zmagovalec igralec rokometa E. Valič) itd. Prvenstvo Zagreba si je priborilo moštvo Slobode. Pri posameznikih je prišel na prvo mesto znani lahkoatlet Mihalič (Mladost), ki je pretekel progo 4.300 m v času 13.01.0. Drugi je prispel na cilj Godler (Mladost) v času 13.32.0. Sledili so Dor-šič, Krajcar, Zclčič, Bulič, Šurbek, Berndt in ostali. Tovarišice so tekle progo 1.200 m. Zmagala je prepričevalno Krizmaničeva v času 4.50.0. Mladinci so sc teka udeležili najbolj številno. Na progi 2.000 m je zmaga Štimac (Mladost) v času 8.04.0. Na prvenstvu zagrebškega okrožja so se izkazali kot najboljši člani ED Tekstilca iz O poslavlja. Zmagovalec je bil znani smučar Bose k pred Svaljkom, 'Skračuljem itd.
Kolesarji
Dne 29. in 30. marca so imeli kolesarji svojo prireditev v dvorani, in-sicer prvenstvo Hrvatske v vožnji na valjih. Znani J. Šolman (Slaven) si je priboril naslov prvaka Hrvatske. S sijajno vožnjo na 3000 m dolgi progi je z rezultatom 2.00.6 (t. j. 89,650 km na uro!) dokazal, da za sedaj še zdaleka nima resnega nasprotnika v tej panogi kolesarskega športa. Na drugo mesto je prišel A. Horvat ek, sledijo mu M. Horvatek, Pokupee itd. Med mladinci je zmagal mladi Kore-nič, ki je na 2.000 m dolgi progi dosegel hitrost okoli 86 km na uro.
Smučarji
Nekaj snega v Snežniku nad Su-šakom so zagrebški smučarji izbrali za povratni boj s Celjani. V prvem dvoboju v Mozirju 10. februarja so Celjani zmagali v veleslalomu. Tokrat so se Zagrebčani revanžirali in sicer z zmago v alpski kombinaciji. Zagrebčani so zmagali z razliko 80,9 točke, a kot najboljši posameznik je bil Celjan Uršič z 167,7 točk. Najboljši Zagrebčan frank je dosegel 162,9 točk.
Dne 31. marca so veslači vseli zagrebških društev odprli svojo pomladansko sezono. V Savo so porinili 44 čolnov s 187 veslači ter prevozili 2.000 m dolgo progo.
Snoj Ivan
FIS-a zopet deluje
razglasitev uspeli'’ Pomladanskega kros kontrija, boV*- 1 dopoldne istega dne. Naj-bi]JSlm tekačicam in tekačem so 7n„e ,na svečan način predane prižnice.
p;) 0 odmoru je zopet prva nasto-a moška deca, ki je ob sprcmlje-
s puškami. Sledila je najlepša točka večera, ko je namreč ženska deca z lepimi rajalnimi vajami pokazala sadove pridnega urjenja. Nato je priteklo na oder šest naraščajnikov s kopji v rokah in izvajalo razne gibe, ki ponazarjajo gibanje telesa in rok pri metu. Ta točka je pokazala, da je mogoče s kopji izvajati zelo pestre in zanimive vaje. Sledil je nastop treh na-raščajnic, ki so, oblečene v lepe narodne noše, plesale kazačok.
Za zaključek so vsi zaplesali še Titovo kolo, s čimer je bila prva akademija po osvoboditvi v Novem mestu zaključen*.
PO SVETU
LESTVICA AVSTRALSKIH IGRALCEV TENISA
ki jo je sestavil vodja avstralskega moštva za Davisov c up, je naslednja:
1. John Broimvich, 2. Dinnv Pails, 3. Adrian Quist, 4. Geoffrey Brown,
5.	Harrv Hoprnan, 6. Jack Cravford.
IGRALCI NAMIZNEGA TENISA IZ CSR,
ki so nastopali dolgo časa v Angliji, so se vrnili domov neporaženi. V zadnji igri so premagali židovsko »Maccabi Association« s 7:1. Edino zmago za domačine je izvojeval Bergman, ki je premagal Šla ra 3:1. Igralci iz ČSR so v predzadnji tekmi premagali reprezentanco Južne Anglije s 5:2.
V dneh od 2. do 4. marca je imelo načelništvo mednarodne smuške zveze (FIS) svojo prvo sejo v Oslu, kateri so prisostvovali predsednik polk. Oestgaard, tajnik ing. Rvtter - Kiel-land. za Švedsko Hamilton in za Anglijo Arnold Lunn.
Za konec avgusta ali prve dni septembra je določen naslednji kongres smuške zveze. Prošnje, da bo v nji-hbvi deželi kongres, so poslale: Danska, Francija in Švica. Člani uprave se bodo pismeno sporazumeli, kje naj bo kongres.
Na kongresu bodo izvolil: novi izvršni odbor, v katerem bosta po 2 predstavnika angleško govorečih dežel, dva iz britskega imperija in po 2 iz ameriške zveze, če bo vstopila v FIS-o.
Olimpijske zimske igre bodo naslednja točka dnevnega reda. Sodelovanje Fl'S-e na teh igrah odvisi od tega, če bo mednarodni olimpijski odbor rešil stari spor pred vojno, ki se tiče smuških učiteljev - profesiona-lov. FlS-a stoji na stališču, da so za presojo profesionalizma njenih članov merodajna njena pravila, d očim zahteva IOC presojo amaterstva po svojih pravilith. Septembra bo v Lausanni v Švici seja IOC ter sta določena kot delegata Arnold Lunn in Hamilton.
Za prihodnje svetovno prvenstvo v smučanju, ki bo 1. 1947., sta se prijavili za izvedbo Francija in Švica. O tem se bo sklepalo pozneje, verjetno šele na kongresu.
FIS-a je sprejela za nove člane Islandijo, Belgijo in Avstrijo, d očim je sklenila vprašati Ameriko, kakšno stališče zavzema danes do FIS-e, ker je 1. 1940. izstopila iz FIS-e zaradi tega, ker je FIS-a kljub vojni delovala naprej.
Angeški 'Sei-club je predložil FIS-i predlog, da bi se na novo uredilo vprašanje amaterstva. V - tem predlogu pravijo:
L FIS-a naj organizira svetovno prvenstvo, dostopno za amaterje in profesionale in drugo samo za amaterje. To slednje naj bo dostopno samo takim, ki niso amaterskega svojstva nikdar izgubili.
2. Noben smučar ne more biti pri-puščen h kaki mednarodni prireditvi, ki jo priredi ali nadzoruje FIS-a, če je:
a) sodeloval na smuških tekmah.
pri katerih so bile razpisane denarne nagrade:
b)	sprejel nagrado kot smuški učitelj ali za smučanje ali za snemanje pri filmu:
c)	kot član kakega smuškega društva razkazoval smučanje, ki je bilo v časopisju oglašeno v svrho privab-Ijenja gostov za smučarske kraje, hotele ali podjetja;
č) prejel nagrado v blagu v vrednosti nad 250 švicarskih frankov:
d)	prodal nagrado, ki jo je prejel na smuški tekmi:
e)	prejel plačo za sodelovanje na smuških tekmah, bodisi kot nadomestilo za izgubo dohodka za čas, ko je bil na treningu ali tekmi, bodisi iz katerega koli razloga;
Narodna zveza ali društvo sme preskrbeti svojim tekmovalcem že- j lezniške vozovnice in prosto preskrbo na tekmah, toda nobenega plačila tudi za to svrho ne srne dati smučarjem v gotovini.
3.	Smučarjem ne sme biti odvzeto svojstvo amaterja s strani FIS-e razen v primerih:
a)	na podlagi razsodbe njegove narodne zveze, ki je dokončna;
b)	z dvotretjinsko večino na seji 1’lS-e ali tekmovalnega razsodišča na svetovnem prvenstvu. Smučar, o katerem se razpravlja, sme prisostvovati taki seji sam ali po pooblaščencu.
4.	'Smučar, ki je pred 2 letoma prenehal delovati kot profesional, si lahko pridobi amaterstvo, ako to FIS-a soglasno sklene. Amaterstvo se lahko samo enkrat povrne.
5.	Pravila za amaterje so obvezna za vse narodne zveze, tem pa je pri-puščeno, da morejo ta pravila napraviti še strožja.
V maju se bodo začela tekmovanja v tenisu za Davisov pokal, ki ga prikazuje naša slika. Država, ki zmaga v lem tekmovanju, ga sme hranili samo eno leto
O tem pravilniku o amaterstvu bo sklepal prihodnji kongres v septembru ter bo služil verjetno kot podlaga. za izločitev spora v tem vprašanju med FIS-o in IOC.
Na prihodnjem kongresu bo osnovan nov odbor za skoke in teke, slično, kot že obstoja odbor za alpske discipline.
Leta 1941. je bilo svetovno prvenstvo v Gortini d’Ampezzo. Na predlog švedske zveze, ki se je udeležila tega prvenstva takrat s 30 tekmovalci, je FIS-a to prvenstvo razveljavila.
Veleslalom za ženske predlaga Švica, z ozirom na vedno bolj ostre in nevarne proge v smuku- Za enkrat so samo prijavili ta predlog in najavili poizkuse, FIS-a pa je odločila, da se morajo te tekme obravnavati po pravilih za slalom in ne za smuk.
Kot jc iz navedenega .razvidno, se je nabralo precej aktualnih problemov v FIS-i. ki pa še niso vsi. Še iz Helsinkov, iz 1. 1938. datira zaostanek novih FIS-inih pravil, ki jih je morala pripraviti Anglija. Švedska propagira nov način sojenju skokov z javnim in takojšnjim objavljanjem ocen sloga, mi pa imamo naš predlog o smuških poletih. Vsekakor bo dela za kongres več kot dovolj.
Joso Goreč
Opozorilo
Opozarjamo na naslednje spremembe pri prostih vajah in na popravke k brošuri prostih vaj za leto 194JL, ki jih je izdala Fizkulturna zveza Slovenije.
Moš. deca: odpade II. sestava str.
21.,	22, in II. prehod str. 22., 23. v celoti;
sestop in konec str. 26. se glasi: VIII. 1. vsi: X ■ obrat v L, telovadci so spet obrnjeni proti glavni tribuni,
2.	sprisunom (L stoja spetno,
3.	4. drža.
Takti od IX. XII. odpadejo.
Žen deca: odpade II. sestav, str.
55.,	56, in il. prehod, str. 56., 57. v celoti,
sestop in konec str. 59. se glasi: VIII. L '/, obrat v 1; (čelo proti glavni tribuni),
%. s prisuitom d. stoja spetno,
3.	4 drža
Naraščajniki: odpade v celoti sestop v skupine, str. 15,., 16. Nnraščajnice: popravi str. 43.: naraščajnike so preštete od 1. proti d. krilu nal., 2., 3., 4., str. 44.: III. 1. odskok z d. v 1. (d. pred L),
str. 45| : VII. 1. z lokom v 'desno predročiti v L,
str. 46.: II. 1. predklon globoko, predročiti (prsti kar najbližje k tlom),
str,. 50. I. II. - I. II. »Raz-stopa«,
IV- 2. predročiti- gor not, d. pred
Članice: odpade 4. kitica Mlade partizanke str. 37., 38.;
III. sestava, 1. kitica vložka, 2. kitica »Lepe li su«,
str. 39. do 41. v celoti.
Konec str. 41. se dela v razstopu (na značkah).
TISKOVNI SKLAD
za Primorsko, Koroško In izseljence
Izvršni odbor Osvobodilne fronte je razpisal poseben »Tiskovni sklad za Primorsko, Koroško in izseljence«. S sredstvi tega sklada bo poslan naš tisk vsem Slovencem izven sedanjih mej FLRJ. Glavni odbori množičnih organizacij so prejeli bloke za zbiranje tega sklada. Na vsakem listku so natisnjene Titove besede: »Tujega nočemo — svojega ne damo!« -— Dolžnost vsakega fizkulturnika je, da sodeluje pri zbiranju sredstev in tudi sam prispeva!
PO TRIGLAVSKIH STRMINAH
Spet si pomagam s palicami, da bi čimpreje prišel na zmerno padajočem pobočju v hiter smuk. Medtem se mi nudi prilika, da se bežno ozrem nazaj po progi, vse tja do Rjavine. Kje je tekmovalec s številko devet? Ni ga videti! Dejstvo, da ga ni, mi vliva novega poguma.
Po nagli prečni smuki zdrvim v zalit žleb, ki se polagoma zožuje. Tu in tam že švignem mimo kakega okleščenega macesna. Opažam tudi gledalce, ki jih je vedno več, čimbolj se približujem Krmi. Užitek smuke po žlebu, po katerem dtčim kakor po »bobu« mi kvari skrb. ki me opozarja na približujoče se krm-ske strmine. Spet- čutim, da nisem sproščen, kakor bi bilo treba, kdaj pa kdaj moram ugotoviti, da izgubljam oblast nad smučmi. Tedaj se pač lovim, včasih tudi izven proge. Po nekem ovinku bi moral skoraj plačati pomanjkanje zbranosti s težkim padcem.
Polagoma se me polašča utrujenost v nogah.
Kratek zavoj v krmski žleb, v katerem je komaj toliko prostora, da zmorem švigati v kratkih kristijani-jah, me v trenutku postavi pred težko nalogo. Samo zmogljivost in' izkušenost, ki sta mi ostali od nekaterih težkih tekem v tej žimi. noseb-no pa hotenje, da bi dosegel najboljši čas, mi pripomorejo, da še krotim in. obvladam mišice. 'Saj sem že na polovici proge, dobrih 500 m pod startom.
Globoko pod menoj leži kratka ravnica, na njeni desni strani pa za-
plazu. Najtežje je za menoj in srečno prestano- Vriskal bi od veselja. Za hip me zmoti pogled, ki mi uide na visoke stene Velikega in Malega Draškega vrha ter na sedlo Bohinjskih vrat. Zdaj se že dvigajo visoko nad menoj. Sam sebi ne morem verjeti, da sem jih videl pred nekaj minutami še daleč pod seboj.
Vse to doživljam le bežno, kajti že so pred menoj nove ovire. Medtem ko švigam okoli skal in se izogibljem kotanjam, me zamika misel, da bi se spustil od tu kar v strmem smuku navzdol. Tako bi si pridobil .nekaj dragocenih sekund. 'K odločitvi mi pripomore globoka kotanja, ki se ji komaj izognem. Hočeš, nočeš namerim smuči v novo strmejšo smer, ki sem jo odkril med strnjenimi čermi, kotanjami in nizkim drevjem. Čutim, kako povečujem hitrost, kakršno sem si privoščil v življenju le kdaj pa kdaj, ko sem bil povsem spočit. Smuči mi bežijo izpod nog, kakor da bi slutile, da je cilj že blizu. V nogah čutim močno otrplost. Smučišče je valovito, obvladujem ga le še s težavo. Daleč spodaj je rob ravnice, ki zakriva pogled na cilj. Zdi se mi, da drvim v mračno krajino, tako temne so sence, ki jih mečejo stene Draških vrhov na ravnico.
Nisem zvozil. Padel sem. Vem samo to: ko sem bolj priletel ko presmučal mimo dveh macesnov, sem občutil močan sunek v krivine smuči. V istem trenutku sem se znašel nekje pod snegom in takoj na to spet na zraku. Nekajkrat me je prevrnilo.
27. aprila so bili postavljeni temelji nove enotne fiszlculture!
gledam lovsko bajto. Na pol je porušena, plaz jo je bil premaknil nekoliko metrov naprej od svojega temelja. Ob njej in na nasprotni strani proge, ki zavije tik pred njo v novo, daljšo strmino, opazim mnogo gledalcev. Od tu imajo diven razgled na najzanimivejši in najtežji del tekme.
Naravnost! Naglo kot blisk Se znajdem pred bajto. Ni časa za premišljevanje. Vse v meni se osredotoči na pregib iz ravnice v dolgo strmino, ki se mi zdi ta trenutek kakor rob odskočišča na ogromni skakalnici, s katere me bo pognalo v naslednjem hipu v prazno. Z vso močjo skušam zavirati. V močno nagnjenem predklonu tiščim in obračam smuči v ostri kristijaniji. Uspe mi toliko, da me lie odnese po zraku v strmino. Med hreščečim struganjem robnikov po ledu, ki so ga odkrile izpod stlačenega pršiča smuči prejšnjih tekmovalcev, čujem nerazločno vpitje gledalcev in še isti trenutek se komaj izognem tovarišu s številko sedem na hrbtu. Zastane mi dih. Občutim močan upor zraka, na katerem skoraj ležim, mimo ušes pa močno žvižgajoč piš. Oči se mi solzijo, ko bolj padam kakor drvim v nagel prehod. S stisnjenimi zobmi, močno vzravnan in krčevito stiskajoč palice, s katerimi lovim ravnotežje, doživljam nevarno pa tudi slastno borbo.
V peklenski naglici me neso smuči po ozki dolinici mimo Vernerjevega
nazadnje sem obležal z glavo zarito v sneg. Ves prepoten in moker od topečega se snega skušam nadoknaditi izgubljeni čas, ki beži. Še vedno močno prevzet zaradi težkega padca, pretečem ostal; del ravnice preko robu in jo urežem v ostrem smuku skozi cilj na plazu na Pleši.
Kratko nato naznanijo klici gledalcev prihod novega tekmovalca. Naglo ko blisk . šine skozi cilj številka — devet...
Pozno popoldne, ko se je skrilo sonce za grebene Okrogleža, Draških vrhov, Bohinjskih vrat, Konjščice in Vernerja, sem počasi podrsaval s kozami na smučeh nazaj proti Staničevi koči. Dolina Krme je bila že v globokem mraku, vršaci Triglava, Rži in Rjavine pa so se prijazno svetlikali v vijoličastem žaru zahajajočega sonca. Zdaj -nisem več čutil posebne utrujenosti, večkrat pa sem se spomnil plakete, ki sem jo nosil v oprtniku. Misel, da sem dosegel le drugo mesto, mi je v dolini še nekoliko grenila dan, ki sem ga pričakoval z zaupanjem v svoj po-' gum. Toda, ko sem na poti ob smučinah »Triglavskega smuka« še enkrat vse premislil, sem Se prepričal, da vsaj pred samim seboj nisem bil premagan. Nisem klonil pred strminami. nisem ravnal pod vtisom strahu, morda sem celo preveč tvegal. In če je bil Ciril hitrejši, je bil pač zmogljivejši in razsodnejši. Izid tekmovanja je bil pošten. R. Stopar (Konec)
gospodarskih odsekov društev, — V najkrajšem času mora ugotoviti gmotno stanje FZS Izdela naj predlog o združitvi delovanja in poslovanja zadruge »Elan« in LOS-a.
Takoj je treba stopiti v stik s prosvetnim ministrstvom, da bi se upoštevale pri gradnji šol na vasi tudi gradnje fizkulturnih naprav.
9.	Propagandna komisija mora povabiti odgovorne zastopnike časopisov, da se z njimi pogovori p fizkulturnih rubrikah.
Potrebno je posvetiti večjo pozornost radio propagandi.
Propagandna komisija naj takoj ukrene vse, da izide do 1. maja brošura o fizkulturi, ki bo dala našim osnovnim organizacijam temeljne smernice v fizkuiturnem delu.
Zaradi lažjega povezovanja društev in aktivov bo ves material, ki ga je dala skupščina FZS (pravila, resolucije, govori) zbran v posebni brošuri.
10,	Strokovna komisija postavi poseben odbor za nazivoslovje, ki bo takoj pričel s sistematičnim čiščenjem-strokovnih 'izrazov.
F1ZKULTURNO OKROŽJE LJUBLJANA
Poverjeništvo za nogomet L Program dne 25. aprila t. 1. v Ljubljani:
igrišče Svobode ob 17. uri Edinost : Svoboda, službujoči tov, Doberlet.
27. aprila t. 1. v-Ljubljani: igrišče Železničarja ob 15.30 uri Borec : Svoboda, ob 17. uri
Železničar : Krim, službujoči tov. Slamič, igrišče Borca ob 9. uri
Borec : Železničar mlad., ob 10. uri
Krim : Svoboda mlad., službujoči tov. šušin. ♦
V	Kamniku: Kamnik : Mengeš, službujoči tov. Cerar.
29. aprila t. 1. v Ljubljani: igrišče Svobode ob 17. uri Svoboda : Železničar, službujoči tov. Zajec.
1. maja t. 1. v Ljubljani: igrišče Železničarja ob 15,45 uri Edinost : Borec, ob 17,15 uri
Krim : Svoboda, službujoči tov. šušin.
V	Domžalah: ob 14,30 uri Domžale : Kamnik, služb. tov. Mrhar.
Poverjenik za nogomet
ZVEZINI RAZ6LASI
SKLEPI I. redne seje glavnega odbora FZS
Z namenom boljšega in sistema-1 čila „ tičnega ter načrtnega dela so bilij problemih, ki na I. redni seji glavnega odbora jih formiranja FZS, ki je bila dne 17,. aprila črtne.««, dela 1946 v Ljubljani, na Taboru, sprejeti sledeči sklepi:
1.	V okviru strokovne komisije se morajo takoj sestaviti odbori za posamezne panoge fizkulture. V odbore bodo poleg strokovnjakov vključeni tudi predstavniki ZMS^ m sindikatov. Odbori štejejo do 6 članov). Glavni in strokovni sekretar stopita takoj v stik z Glavnim odborom ZMS in sindikati v svrho pritegnitve člano"v iz teh organizacij v odbore. Glavni odbor poveri sekretarijatu. da odobri sestavo odborov.
2.	Posamezni strokovni odbori morajo: takoj izdelati letni načrt dela, dobiti pregled stanja za svoje panoge, dobiti pregled strokovnjakov v Sloveniji, izoblikovati pogoje dela za posamezne panoge.
3.	Zaradi poživitve dela na terenu je treba takoj pristopiti k reorganizaciji okrožnih fizkulturnih odborov v skladu s pravili FZS.
Reorganizacija se izvede s koopta-cijo novih članov.
4.	Po potrebi bodo šklicani strokovni sveti za poedine panoge.
5.	xOkrožni fizlculturni odbori morajo poslati na FZS takoj seznam aktivov, društev in članstva zaradi ugotovitve stanja na terenu. Obenem morajo podati okrožja poro-
svojem delil, o težavah in se javljajo, in pogo-aktivov v svrho načrtnega dela strokovnih odborov FZS.
6.	Da se izboljša kvaliteta fizknl-turnega dela in prireditev sploh, se osnujejo pri Fizkulturnih okrožjih 3—5 članske komisije, ki bodo dovoljevale oziroma prepovedovale vse fizkulturne prireditve v območju okrožja, nudile vsestransko pomoč društvom in aktivom pri pripravljanju nastopov in tekem in poročale o svojem delu sekretarijatu FZS.
7.	Strokovna komisija pregleda celotni koledar FISAJ-a in FZS ter tekme, v.kolikor še niso vključene, vnese v koledar. Vsaka fizkulturna panoga mora imeti svoj program, ki je v skladu s celotnim programom. Odboru za splošno vadbo se naroča, da pripravi material za proste vaje, ki bodo primerne za društvene nastope. Pripraviti mora tudi material za petoboj, kakor je bil določen na skupščini FZS
Za vso strokovno literaturo mora pripraviti St: .kovna komisija načrt za izdajo.
Sekretarijat pozove vse tovariše, ki so sestavljali vaje za akademije, da iste pregledajo in eventualno dostavijo FZS za ruzmnožitev.
8.	Gospodarski odsek mora točno pregledati poslovanje zadruge »Elan«, preskrbovalne zadruge in
ŠTIRI VAGONE SNEGA ••.
Za skakalno tekmo v Kopenhage-nu . (Danska) so pripeljali iz Norveškega 4 vagone snega, da je bila tekma omogočena. Zmagal je As-bjom Ruud s skokom 35 m.
55,7 SEKUND NA 100 m PROSTO je potreboval ameriški plavalec Alan Ford, s čemer je znatno izboljšal svetovni rekord svojega rojaka Ficka. ki znaša 57,4 sek.
PRVENSTVO EVROPE v prosti rokoborbi (catch as catch can) bo v septembru v Stockholmu. Prvenstvo v klasični rokoborbi pa bo šele drugo leto aprila v Pragi.
500 KM NA SMUČEH
.Američani so priredili 500 km dolgi tek na smučeh, za katerega je bil start na Aljaski, cilj pa v Vinipegu. Zmagovalec je pretekel povprečno 200 km na dan.
10 MILIJONOV RUBLJEV ZA TURIZEM
je določila sovjetska vlada, da bi se ta panoga fizkulture čimbolj razvila. S tem denarjem bodo zgradili koče, taborišča in hiše, ki bodo služile odmoru fizkultumikov.
HOEGERJEVA NE BO VEČ NASTOPALA
Danska plavalka Ranghild Hoeger-jeva, ki ima 44 svetovnih rekordov, je bila po odloku danske plavalne zveze doživljenjsko diskvalificirana, ker je za časa okupacije javno vodila profašistično organizacijo.
- PRVENSTVO EVROPE V VESLANJU
bo 1. 1947. v Pragi. Dne 23. maja se bo sestal v Montreuxu v Švici kongres mednarodne organizacije vesla-ččv
HAGG ANDERSSON IN KALARNE
so končnoveljavno le suspendirani. Mnogim vestem, ki so si več ali manj nasprotovale, je končno sledilo poročilo švedske lahkoatletske zveze, ki prepoveduje omenjenim tekačem nastopanje z dosmrtno diskvalifikacijo zaradi profesionalizma. Ostali tekači, ki so bili tudi na listi, so bil suspendirani za dobo enega do dveh let.
Spored
letošnjih prvenstev in važnejših fizkulturnih prireditev v Sloveniji
★ ★ ★
APRIL
26. in 27. ŠTAFETA OF preko vseh okrožij v Ljubljano;
27.	FIZKULTURNI NASTOPI IN AKADEMIJE v okviru 5. obletnice OF.
MAJ
1. FIZKULTURNE PARADE v okviru prvomajskih proslav;
12. IZBIRNA TEKMA V ORODNI TELOVADBI za balkansko prvenstvo v Ljubljani:
15. Začetek NOGOMETNEGA PRVENSTVA za leto ,1946;
23.	in 25. TITOVA ŠTAFETA.
JUNIJ
9. in 10. NOGOMETNO PRVENSTVO MLADINSKIH MOŠTEV v Ljubljani;
23. FIZKULTURNI DAN.
JULIJ
21. ali 28. KOLESARSKO CESTNO PRVENSTVO na krožili progi v Sldvenjgradcu;
20. in 21. PRVENSTVO SLOVENIJE V ODBOJKI v Cel j u;
28.	Mladinski finale za »ZIHERLOV MEMORIAL« v Ljubljani z odkritjem spominske plošče Branku Ziherlu in padlim plavalcem NOV;
28. CESTNA MOTO-DIRKA za prvenstvo Slovenije.
AVGUST
1. do 11. MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA, verjetno, na progi Varna—Trst;
3. in 4. FEDERALNO PRVENSTVO V LAHKOATLETSKEM desetoboju za člane, peto-boju za članice in troboju za naraščajnike in naraščajnice v Celju;
4. in 11. DIRKALIščNO KOLESARSKO PRVEN-STVO SLOVENIJE v Ljubljani;
11. Začetek jesenskega NOGOMETNEGA PRVENSTVA za leto 1947;
17. in 18. Propagandni LAHKOATLETSKI NASTOPI na vasi; do 18. morajo biti zaključena okrožna prvenstva v lahki atletiki;
24.	do 28. PRVENSTVO SLOVENIJE V PLAVANJU,
SKOKIH in \VATERPOLU v Mariboru z otvoritvijo »Ziherlovega stolpa«;
24. in 25. PRVENSTVO SLOVENIJE V KOŠARKI v Ljubljani;
30. in 31. Drugi del DRŽAVNEGA LAHKOATLETSKEGA PRVENSTVA v Ljubljani (olimpijski spored).
SEPTEMBER*
1.	Zaključek drugega dela LAHKOATLETSKEGA PRVENSTVA v Ljubljani;
2.	PRVENSTVO SLOVENIJE V STRELJANJU v Ljubljani;
15. MOTOCIKLISTIČNO GORSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE na Ljubelju;
15. GORSKO KOLESARSKO PRVENSTVO , Sloveni j c;
15. Propagandni LAHKOATLETSKI NASTOPI na vasi;
. 22. PRVENSTVO SLOVENIJE V ORODNI TELOVADBI v Kranju.
OKTOBER
20. PRVENSTVO SLOVENIJE V KROS KON-TRIJU v Novem mestu.
NOVEMBER
11. Vsedržavni jesenski množični kros kontri nazvan »ZMAGA LJUDSTVA«;
16. in 17. PRVENSTVO SLOVENIJE V BOKSU na Jesenicah in ROKOBORBI vseh kategorij v Mariboru.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik Francč Štrukelj. — Ureja uredniški odbor.