Glasnik SED 48|1,2 2008 13 0 Društvene strani Mateja Habinc* * Dr. Mateja Habinc, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., docentka na Fakulteti za humanistične študije, 5000 Koper, Titov trg 5. E-naslov: mateja.habinc@guest.arnes.si 27. marca 2008 je Slovensko etnološko društvo organiziralo rajžo v Zasavje. Udeležence je v Zasavskem muzeju Trbovlje zjutraj sprejela kustosinja etnologinja Jana Mlakar Adami č, ki nam je ob kavi in roglji čku orisala delovanje muzeja na obmo čju ob čin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Litija. Leta 1951 ustanovljeni muzej NOB se je leta 1986 preoblikoval v splošni muzej, kar je zaposlene tudi spodbudilo v širše so- delovanje z doma čini, saj so potrebovali predmete za svojo razstavno dejavnost. Stalna razstava Sre čno … Črne doline tako stoji v muzejskih prostorih od leta 2001 in je zanjo usta- nova tudi prejela ob činsko nagrado. Poleg drugih razstav Za- savskega muzeja Trbovlje in od leta 1977 njegove izpostave Muzeja Hrastnik je Jana Mlakar Adami č predstavila še delo v okviru študijskih krožkov in Univerze za tretje življenjsko obdobje ter nas seznanila s kulturno-zgodovinskim ozadjem razstave Sre čno … Črne doline, ki smo si jo nato tudi ogle- dali. Sledil je individualni ogled razstave Stojana Bati ča – Rudarski ciklus in vodeni ogled gostujo če razstave Muzeja Ko čevje Edina tema je neznanje, nato pa smo se obloženi s podarjenimi knjigami odpravili po etnološki poti med rudar- skimi kolonijami. Pot smo za čeli na njenem siceršnjem koncu in Jana Mlakar Adami č nam je spotoma nizala drobce iz zgodovine in seda- njosti bivanja v stanovanjih, velikih od približno 30 kvadrat- nih metov do še enkrat toliko, z vsaj v preteklih desetletjih skupnimi pe čmi za peko kruha, drvarnicami in s kletmi ter pogosto z ohišnicami. Ustavljali smo se predvsem ob posa- meznih pojasnjevalnih tablah, namenjenih individualnim sprehodom skozi razli čne kolonije, ter spotoma videvali tudi vhodne jaške v rudnik, nanizane po naselju, zaradi katerih je bila pot rudarjev na delovno mesto kar se le da kratka in z njo niso izgubljali ne časa ne denarja. Zanimivo je bilo po infra- strukturni opremljenosti primerjati rudarska in stanovanja de- lovodij oziroma upravnikov, obenem pa slediti propadajo čim tehnološkim ostankom rudarjenja po naselju. Vsekakor najbolj zanimiv, vsaj meni osebno, je bil zaklju čni, sicer za četni del etnološke poti – ki pa smo si ga ogledali šele po premoru s »knapovskim« kosilom – rudarski stanovanji iz 20. in 60. let 20. stoletja. Gre za obnovljeni stanovanji v koloniji Njiva, kjer so nas s kavo in prigrizkom po kosilu (!) pri čakali člani Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki mu- zeju pomagajo tudi pri njegovih pedagoških dejavnostih. To je bilo v Trbovljah tudi zadnje dejanje tistega dne, saj je sledil ogled izpostave oziroma Muzeja Hrastnik, kjer smo si individualno ogledali kulturno-zgodovinsko razstavo o ob čini Hrastnik Znamenja ob poti, rekonstrukcijo šolske u čilnice (v okviru podzbirke Šolstvo v Zasavju), v kateri potekajo u čne ure, podzbirko Druga svetovna vojna in od leta 2002 postav- ljeno razstavo Lutke in lutkarji z zbirko igra č. Sploh slednja je zanimiva zato, ker so po 30. letih, odkar so doma čini pre- nehali s svojo lutkarsko dejavnostjo, to ponovno sprožili, tako da muzej za napovedane skupine lahko deluje tudi kot za časno gledališ če, kjer doma čini uprizarjajo igre predvsem z marionetnimi pa tudi ro čnimi lutkami. In podstrešni prostor razstave o lutkah in lutkarjih je tako v okviru tokratne rajže postal tudi prizoriš če sre čanja s posameznimi lutkarji, s po- mo čjo katerih smo lahko tudi sami preizkusili, kako težka je marioneta in koliko vadbe bi še potrebovali, da bi jo nau čili vsaj hoditi. In nato z doma čini pot zaklju čili ob pivu. RAJŽA V ZASAVJE Etnološka pot – rudarska kolonija Fani. Foto: Ivanka Počkaj, Trbovlje, 27. 3. 2008 Se nihče ne drži za gumb? Foto: Ivanka Počkaj, Trbovlje, Rudarska kolonija Žabja vas, 27. 3. 2008